m PRIMORSKI DNEVNIK Prispevajte za Kulturni dom I GLASILO igo_Vl - Štev. 230 (1918) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1, er. TRST, sobota 29. septembra 1951 Cena 20 lir Danes bo govoril Kardelj !L vprašanju Tržaškega ozemlia »bmLm'L*Ster bo Ogovarjal na vprašanja v Ljudski skupščini - Vladi mi ■ovansKi poslanik v Rimu • Odobritev novih zakonov - Izjave alavneaa ravi 28-‘ ~ Itali-ianska Vlada Vladimir, ctlpostanca in opolnoraočenega ir Velebit novi Izjave glavnega ravnatelja UNESCO ,. „ . - je dala svoj prista- \ ladimrrja Velebita za jugoslovan-ln opolnomočencga ministra v «mesto ministra Mladena Ivekoviča. našega dopisnika) »ku^01^0’ 28- fuPscirja FT.n r i-idt' Ljudska dtneTT? - se je sestala 5je jn cetrto redno zaseda-?^onskih Pravljala ° nekaterih ki so po-w nadaljnji tiitiosti ’ z® zaščito zako-in 2a ®ravic državljanov fnokracit -1 sofistične de- sta se sestali fle2a1ve?a "- -3eiah- Seii Tit, ® Dres /. Bredsestvoval tu. s iLdnik viade maršal Takoj- vlade' ki ga je Mslanec Rista Mihaj-inl{? ** Blasi: «Ker je k »tailijanske v'ade »»oroceno S seje ie bl,° st*r Edvard , - zunanji mini- ?j*n> Kardelj na jutriš- ske® vorS -u ftovoril o trža-sovorji Kardelj: bo od. ^Una - ■, Sl«* ki ^ — v <«ic >m« rflOTOTil1' ki jih je Svoj«m j etonu' ostal pri v° Za ra»n - da lahko osno- vtSSOV. varnostnih ukre-‘fepov *®>jno - popravnih u-JfMjricI,,, vskladitvi zadnjih 2.aknn;i? Prekrških v zvez-• 2 odredbami osnov, o Prekrških; o po. la ni ^J-RJ za uvrdbo »•“h ®‘ačllnega sistema in * *Ve>i "osPodarskih ukrepov n.ovim planskim in u^bah sistemom; o spre-^armskega zakona; o % min^0113 9 sozdni 1jud; °vnesa , ° spremembah g. s zakona o zakonski gospodarskega !^8S6ino ’ Kidrič je pozval J? viacin'e™aj izglasuje zaupa-^riU-,?U nažrtu- i° ^ po-(iar4v'ičenr> se tu in tam ne‘ ^ bo Pojavile bojazni, ifl^iatno “-ev to-čk in bor-'ov %^on. MJomo»in^ i*- ftiotn, Preskrbo povzro. ^Sal, i- 11:1 tržišču. Kidrič k(rnu 1; se bo v novem si-a'° tn-a ,asti Pozitivno po-.^lov^.-.Pfavilno nagrajevanje "rT strukh?1- m pa spremem-•h^svni Un Potrošnje, i,' ^det . av.natelj UNESCO i’vJusosue u^eležil plenu-!^SC0 ?Vanske komisije za ianP°J,daril’ da -1e Ju‘ :.2aP°slena z delom za >dne3, za izboljšanje med-IlvS?* r.-,iCi .ovan-!a’ kar po. ®ŠCo Sojeno pozornost Bodet je dodal: Prna strani28.' ~ Konserva. ii(°glas je danes izdala C &°°ČTie an?lešfe vo-^la. ’las nosi naslov Chur- vj^gUia V(S°> noi,H0trebuje stabilno na?arja konservativni *te^ so £ ?a obtožu3e Jabu-n?ov t!? 8 ^veh milijard U ^iU ( , A in dominionov H, j Bo j« 5 v zadnjih štirih ari- Ni^ nov šterlingov V v'la v, e80va vlada bi od-fcl^illl«rue ^Potrebne stroške. >vfn" obljublja iz- >iih l2vršitfledn»h 9 točk: liD^ft, v 1 sedanji oboroževal- Kvu^1 de?nf ua boliži na^in nac?i.°v?° siI°; 2- Od-\ t lizacijo železne ^'nS^liniJ j' in odbiti ijo-e ?redl^e za na- ^s^ssrrs 4. Obdrža-^ s‘rlje; raciJ° premogovne fej.^avč«,,'! Revidirati sedali; ki dobička. Pod- Na *a obrm '0 sv°j do* K?bnoyo industrijskih N*1’ Sl« p°le m boriti se % i?V in boriti se S i strani rin),u ,v industriji S v.?elojernai^e a^alcev, ka-l*Cul- Skrbeti, .■•Jph hiš _ 00 tisoč stano-inau“a ^to; 8. Ščititi Ktl0 tu5o konJ.30 pred ne,> it J)LStdanii k-u5enc°: 9- Ob- ff'n (?r°cju živ?f iem p°dp°re k^Ov elno 4()0 POtreb- fci s>; Poz^^lijonov šter- ?°večaniB^a sa revidi- snVllo ^ davčnim- družinskih >>dp“;«nuni uk Jo ,„b‘>li samo ti-potrebu- >, wBi0dpo;oCn1i!ni1ukrepi. Dr. “V kl io? bl dali kVu Snično S>ni i či ' šean°tovil- da bi OK®6 nt, ^o Poifprt ?rei Podpi- dokler s«sta !t> s načvtora 5Vks tem^‘ lordske zbor. ^■ank2i 5kllca]1 «Srečen sem, ker lahko danes izrazim Jugoslaviji naklonjenost ustanove. ki šteje 74 držav članic. Kljub svojemu zemljepisnemu položaju, težki gospodarski preteklosti in katastrofalnim porušenjem iz pretekle vojne, se je Jugoslavija hrabro usmerila k življenju. Pa naj gre za izgradnjo livarn in hi-drocentral, za povečanje virov pogonske energije, za obnavljanje delovnih metod v kmetijstvu, za ustvarjanje strokovnih kadrov, ali pa za postavljanje spomenikov sodobne tehnologije poleg srednjeveških zidov, povsod vlada ist.a požrtvovalnost, ista ustvarjalna iniciativa, isti polet delovnih združenih narodov vaše federativne republike, narodov, ki ponosni na svoje podvige, ki resno gledajo v bodočnost in ki so prepričani v svoje pravice)). Bodet je poudaril, da je zapazil. * se y Jugoslaviji izvaja zelo odilcetna akcijla v vseh oblikah vzgoje. «Z edinstvenim poletom^ je dejal Bodet. ste iz. vedli napad na vseh frontah, zmanjšali ste nepismenost, pomnožili strokovna šale. opremili vaše znanstvene laboratorije, razširil; univerze in nudili mladini mnogo priložnosti, da potrdi svoje navdušenje za kolektivno dtelo)). Posebej je izrazil priznanj^ Jugoslaviji, ker je prva vseh držav članic ratificirala konvencije o svobodni izmenjavi vzgojnega', znanstvenega in kulturnega materiala. Bodet je nato opomnil na razstavo jugoslovanske umetnosti, fci jf, bila prejšnje leto v Parizu i!n poudaril, da jg ta ljubijo svojo zgodovino, ki so I razstava pomenila nekaj vež, | •kot samo iprikaz sijajnih tehničnih in umetniških uspehov: za ve-iimo je bila1 odkritje in spodbuda. Dejstvo, da država kot Jugoslavija, v polni tehnNS ni. industrijski in kmetijski revolucij^ ki zahteva vztrajno delo delavcev in kmetov, strokovnih kadrov in inženirjev, posveča toliko pozornosti umetniški delavnosti — to dejstvo predstavlja lep primer one in-tegralniet prosvete, ki jo razumemo kot pogoj, za skladen raz. voj človeka. nairoctoV in medna-rodne*g'a reda». Danes je dr. Zlatan Sremec, predsednik pripravljalnega odbora za shod' za mir in mednarodno sodelovanje izjavil na tiskovni konferenci, dg bo ta shod! v Zagrebu od 23. do 27. oktobra. Maršal Tito je sprejel včeraj britanskega javnega' delavca Con.nva Zilliacusa z ženo, ki sta n® obisku v Jugoslaviji. R. H. De Gasperijev obisk v ZDA v komentarjih svetovnega tiska „New York Times" poudarja, da ostaja italijanska mirovna pogodba še nadalje v veljavi, čeprav bo morda „olajšana" - „Neue Zuercher Zeitung" trdi, da imajo merodajni krogi v Londonu „maio razumevanja" za italijanske zahteve glede Trsta NEW YOBK, 28. — Po vče- OZN. pripomnil pa je. da je tre- rajšnji slovesnosti na katoliški univerzi v E!;rdhamu, kjer je bil imenovan za doktorja «ho-noris causa», bil De Gasperi danes sprejet na newyorškem županstvu. Po kosilu v hotelu Walldorf Astoria, ki ga je priredil new-yorški podžupan Sharker, se je De Gasperi peš odpravil po Park Avenue na sedež Italijan, skesa odposlanstva opazovalcev pri OZN, kjer ga je sprejel načelni^ odposlanstva Guidotti. Številnim zbranim novinarjem^ je predsednik vlade spregovoril nekaj besed o svojem pc, tovanju v Ameriko. Dvakrat je ponovil, da so bili doseženi uspehi glede izseljevanja italijanskih delavcev in da so Ame-rikanci obljubili naročila pri italijanski vojni industriji. Kar se tiče sprejema v OZN, je izrazil upanje, da se bo odposlan, stvo opazovalcev kmalu spremenilo v stalno delegacijo pri Predložen Varnostnemu svetu spor zaradi iranskega petroleja Perzijska vojska zasedla abadanske petrolejske naprave • Trumanova poslanica šahu - Posredovanje Indije in Turčije P - Washington nasprotuje izkrcanju čet v Abadanu * „38, vzporednik reže tudi Iran “ LONDON, 28. — Nocoj so u-radno javili, da je britanska vlada sklenila predložiti Varnostnemu svetu OZN vprašanje iranskega petroleja. Obveščeni krogi pravijo, da bo voditelj angleške delegacije v OZN Gladvin Jebb, ki je sedaj na počitnicah v Veliki Britaniji, odpotoval jutri z letalpm v New York. V uradnem poročilu je dalje rečeno, da je postopanje iranske vlade v nasprotju z osnovnimi načeli mednarodnih uti čajev in je ustvarilo položaj, ki bi lahko upravičil uporabo sile za zaščito britanskih pravic in interesov, ki so prizadeti. Dalje pravi izjava, da bi britanska, vlada zelo nerada sprejela sklep, ki bi lahko ošibil ugled Združenih narodov. Zato se je obrnila na Varnostni svet, kjer bo zahtevala, naj se iranska vlada pozove, naj se drži sklepov mednarodnega sodišča, zlasti pa naj dovoli britanskemu osebju še nadaljnje bivanje v. Abadanu. Medtem poudarja britanska vlada, da sodi, da so proizvodi petrolejske industrije V južnem Iranu še vedno last AIOC, in si pridržuje pravico vseh ukrepov proti morebitnim poizkusom iranske vlade, da bi s temi proizvodi razpolagala v korist tretjih. V Abadanu so iranske čete popolnoma obkolile petrolejske naprave in v bližini so pripravljena oklepna vozila. Samo desetim Britancem so dovolili vstop y čistilnice in dobili so nalog, da najpozneje v ponedeljek izročijo vse naprave iranskim oblastem. ZDA in Velika Britanija sta sklenili, da se bosta znova posvetovali o novem razvoju sedanje krize, Britanski poslanik V Washingtonu je za danes popoldne zaprosil sestanek s podtajnikom za Bližnji vzhod1 Mc Gheejem. Sporočil'mu je, da namerava britanska vlada predložiti devo Varnostnemu svetu. Ghee pa je pojasnil britanskemu poslaniku ameriško stališče. V Washingtonu izjavljajo, da hočejo v prvi vrsti doseči od ene in druge strani, naj se ne bi poslužili sile. Nato bi ameri- ška vlada želela, naj bi se začela znova pogajanja med Perzijci in Britanci. jz poluradnih informacij pa se zdi, da misli vlada ZD posredovati v Turčiji in Indiji, naj bi njuni vladi pozvali Teheran na zmernost. Vendar pa čakajo prej na teheranski odgovor na Trumanovo poslanico, s katero je ta pozval iransko vlado, naj prekliče sklep o izgonu. Medtem -javljajo, da bo ameriški poslanik Henderson izro-čjVi.Urfri artienje.no Trumanovo osebno poslanico. Britanski poslanik v Teheranu Shepherd je danes novinarjem izjavil, da je britanska vlada že sprejela glede Irana določeno število sklepov in da ni pooblaščen povedati, kakšni so. Nedvomno pa jih bodo v Londonu objavili v dveh dneh. Glede včerajšnjega razgovora s šahom je Shepherd izjavil, da je šahu obrazložil resnost, ki jo britanska vlada pripisuje se. da njemu položaju. Pripomnil je, da ni mnenja, da bo Mossa« degh preklical svoj sklep o izgonu britanskih strokovnjakov. Danes z jutra, j se je Shepherd sestal z ameriškim poslanikom Htndersonom. Odklonil je odgovor na vprašanja novinarjev o možnosti izkrcanja britanskih čet v Abadanu ali o drugih gospodarskih ukrapih proti Perziji. Britanska vlada se je danes ponovno sestala ped! Attleeje-vim predsed&tvom. Navzoči so bili tudi zunanji minister Mor. rison, minister Stockes, svetovalec v britanskem poslaništvu v Teheranu Georgt Middleton, predsednik petrolejske družbe Frazer. minister za trgovino Shawcross, finančni minister Gaitskell im obrambna minister Shinavelt Pozneje so izdali že omenjeno uradno poročilo. V političnih krogih izjavljajo, da je sklep britanske vlade ne. odvisen od stel epov lci jih namerava britanska vlada sprejeti gledfe odstranitve britanskih za"—strokovnjakov iz Abadana. Po Mc informacijah iz Washingtona tamkajšnja vlada še vedno odločno nasprotuje izkrcanju angleških čet v Abadanu. Vse vesti iz Irana pa potrjujejo1, da so britanske oblasti v Perziji pozvale britanske državljana, naj zapustijo Iran pred 4. oktobrom, t. j. dnevom ko poteče Mossadleghov ultimat. London, ski diplomatski opazovalci so tudi mnenja, da skuša laburistična vlada si svojo pritožbo pred Varnostnim svetom pridobiti na času, ki je zanjo dragocen. v sedanji predvolilni dobi. Velika Britanija upa, da bo Varnostni svet dosegel od Perzije. da se prilagodi sklepom mednarodnega sodišča glede petrolejske družbe v pričakovanju dokončne rešitve. Ce b; Ettfzija to odšUioniila, -i Veljka Britanija pred' Varnostnim svetom izjavila, da je položaj v Abadanu nevaren za mir in bi zahtevala izikrcanje čet OZN v Abadanu v obrambo britanskih državljanov. V tem primeru pa je vprašanje, kakšno bo sovjetsko stališče'. Pesimisti opozarjajo s tem v zvezi, da 38. vzporednik reže tudi Iran. Newyorški list «Wall Street Journal« piše danes, da ima državni departman svoj načrt za rešitev sedanjega spora, da pa ni. bi], še sporočen Angležem ir Perzijcem. Na podlagi tega načrta bi lastnina petroleja in čistilnice ostala Perzijcem', Angleži Pa bi vodili trgovino petrolejskih proizvodov. Ustanovili bi novo družbo za upravljanje abadanske čistilnice, ki bi bila pod nadzorstvom perzijske vlade. Ustanoviti pa bi morali tudi tujo družbo, ki bi jo vodili strokovno sposebnj Evropejci. Ravnatelj te družbe pa bi bil nevtralen, t, j. Švicar ali Sved' in ne Anglež. List pravi dalje, da je državni departman dal Hendersonu navodiila. naj napravi tako, da — petrolej ali ne petrolej — Zahod ne zgub} Irana. Acheson in' njegovi svetovalci so mnenja, da morajo ZDA imeti Iran na «voji strani, tudi če bo to Anglijo mnego stalo. Ameriški strategi pravijo, fla bi bilo porazno. če bi Rusija nadzorovala Iran. Londonski «Times» da bi samo odločen Pa piše, britanski korak dosegel spremembo Mos-ssdeghovega stališča; dodaja pa, da ni pričakovati nobenega takega koraka. Britanska čistilnica v Hajfi je dobila nalog, naj poveča pro. izvodnjo zaradi pomanjkanja petroleja, ki je nastalo po sedanjem sporu z. Iranom. Vereki desničarski politični voditelj Kachni je danes Po teheranskem radiu pozval male trgovce Y Iranu, naj s nedeljo zaprejo svoje trgovine iz solidarnosti z Mossadeghovo vlado. Za isti dani pi ^dvidevajo važno manifestacijo teheranskih trgovcev pred parlamentom. Iz Bagdada pa javljajo, da so trije opozicijski člani irarv ske vlade Pribežali v Irak in se javili tamkajšnjimi oblastem. V nekaterih!-, •■•okrajiriah. Iraka so danes metali letake proti Mossadeghovi petrolejski politiki. V teh letakih se pozivajo Perzijci, ki bivajo v Iraku, naj «pomagajo svojim bratom' V Perziji, ki morajo prenašati vlado, ki ne predstavlja volje ljudstva«. NEUSTADT, 28. — General Ei-senhovver je danes prispel v Kai-serslautern. Prisostvoval bo manevrom «Jupiter», ba šele najti proceduro, ki naj premaga mrtvo točko, ki je nastala zaradi sovjetskega veta. O reviziji mirovne pogodbe je omenil, čeprav mimogrede, težave, ki jih b0 povzročala procedur?. O reviziji mirovne pogodbe je zanimivo mnenje, ki ga danes izraža «New York Times«, ki pravi, da je «Italija zdaj moralno in v splošnem spet enakopravna z zahodnimi državami«, nato pa nadaljuje: «Treba Pa je jasno razumeti, da s tem veljavnost italijanska mirovne pogodbe ni zmanjšana ali celo odpravljena. Mirovna pogodba ostane v veljavi; le delno b0 popravljena, kar pomeni, da se tri zahodne sile s sveje strani odpovedujejo določenim pravicam, ki jim jih jamči mirovna pogodba. Mi — in vse države, ki vodijo enako politiko — hočemo olajšati Italiji nekatere obveznosti, utesnitve in diskriminacije iz pogodbe in sicer v kolikor se tičejo nas... Sovjeti pa tudi nimajo niti moralne niti zakonite pravice, da bi protestirali, kar pa seveda ne pomeni, da ne bodo protestirali. Oni so bilj tisti, ki so povzročili tako izpremembo temeljnih okoliščin, v katerih je bila sklenjena mirovna pogodba. da je ta postala cteino neučinkovita. Ce bi se bili držali dogovorov, če bi ne bili kljub določilom mirovnih pogodb oborožili svojih pcdložni-ških držav, če bi ne bili z vetom preprečili pristopa Italije k Združenim narodom, če bi bili dopustili internacionalizacijo Trsta in če bi v splošnem ne ogrožali miru v Evropi, bi mogla ostati italijanska mirovna pogodba nespremenjena v veljavi«. Ta zadnji odstavek pomeni, na kratko povedano, dq ima glavno, pravzaprav edino zaslugo za morebitno revizijo sovjetska politika, ne Pa Italija, in je v ostrem nasprotju z raznimi izjavami, zlasti z italijanske strani, da si je Itaiija revizijo prislužila s svojo demokratično itd. politiko; postavlja skratka vso zadevo z revizijo v okvir ameriške utilitaristične politike. «New York Herald Tribune« prav tako spravlja revizijo vojaških določil mirovne pogodbe v zvezo z oboroževanjem so. vjetskih satelitskih držav preko meja, ki jih dovoljuje mirovna pogodba in pravi nato glede Trsta, da bi se Italija in Jugoslavija mogle sporazumeti. Se eno mnenje o reviziji vojaških določil mirovne pogodbe: švicarski list sNeue Zuercher Zeitung« meni, da ba ukinitev vojaških omejitev italijansko vlado politično okrepila, gospodarsko Pa jo bo spravila v zadrego. Isti list pravi v dopisu iz Londona, da «nihče ni prezrl, da v trojni izjavi ni niti besede o Trstu* in dodaja, da «vlada v Londonu malo razumevanja« za to. da De Gasperi (pod pritiskom javnega mnenja, pravi vljudno list) vztraja pri zahtevi, naj zahodne velesile izvršijo tristransko izjavo iz leta 1748. Italijani .nadaljuje list. v VVashingtonu niso dosegli tega, kar so hoteli glede Trsta, ker ZDA nočejo posredovati v njihovem smislu. Končno meni list, da za sedaj sporazum ni mogoč, in da bo zaradi tega «dn nadaljnjega ostal status quo ob severnem Jadranu« in da bodo angleške in ameriške čete ostale v Trstu. O gospodarskih vprašanjih pravi isti resn; švicarski list, da js De Gasperi v razgovorih z Achesonom in Snyderjem mnogo govoril o dveh milijonih brezposelnih in o pripravljenosti rimske vlade, da poviša oboroževalni načrt od 250 na 350 milijard lir. De Gasperi je tudi razložil, da stane izselitev vsakega Italijana v Argentino 1000 dolarjev, kar si Italija ne more privoščiti, Pella pa je obrazložil italijansko prošnjo po ameriškem jeklu in bakru. V dodatnem protokolu k italijansko-ameriški trgovski pogodbi je med drugim določeno, da bodo ameriške zasebne investicije v Italiji olajšane, vprašanje izkoriščanja italijanske industrijske kapacitete pa bodo poskusili rešiti z ameriškimi posebni, mi naročili («Off Shore com-missions«), ki bodo po možnosti plačan^ v dolarjih. Končno pravi list, da bo o olajšanju italijanskih oboroževalnih bremen dokončno sklepal pač samo »odbor treh modrih« (Harriman, Gaitskell, Monnet). Glede znamenitih štirih konj pri spomeniku v Arlinj* "u pa pravi «Neue Zuercher Zeitung« dobesedno: «V sredo je De Gasperi odkril pri Lincolnovem spomeniku štiri ogromne, v Ameriki narejene in v Italiji pozlačene konjske kipe. ki jih v Washingtonu sicer nihče nima za olepšsnje klasicističnega lica tega mestnega dela, katerih pozlatitev pa sprejemajo za dokaz dobre volje in hvaležnosti Italije za, Marshallovo pomoč«. OBTOŽENI GARIBAIDINCI PRIPOVEDUJE«), DA SO BILI USTRELJENI ozopovci fašisti in nemški ovaduhi Včeraj so bili zaslišani Persolja, Belcaro, Bon, Canzut, Kolarič, Mauri in Brak LUCCA. 28. — V nadaljevanju razprave pred porotnim sodiščem proti furlanskim ga-ribaldincem zaradi dogodkov pri Porčinju v mesecu februarju 1945, je bil danes zaslišan bivši garibaldinec Gino Persolja star 25 let. On je med drugim izjavil, da v bistvu ne ve ničesar, ker je bil določen za stražo daleč proč od pastirskih koč, kjer je čakal eno uro ir.1 pol, nakar se je skupno z ostalimi vrnil. Povedal je tudi, da ni slišal streljanja. Obtoženi partizan Gino Bei-caro je izjavil, da tudi on ni prišel do koč pri Porčinju, temveč se je ustavil dve sto metrov daleč od vasi Fojda. Za ujetnike je zvedel šele pri povratku, o «ubijstvu» pa šele ne. kaj mesecev pozneje, ko je postal član policije. Tudi ostali pripadniki partizanskega garibaldinskega bataljona «Amor» so podali podobne izjave. Najbolj značilna med temi pa je izjava partizana Silvana Borja, ki je dejal: «Pri pastirski koči ozopovcev so se sestali pred nami povelj niki garibaldinskih formacij in jxiveljniki ozojaovskih formacij. Nato so nam rekli: Izberite, na prosto vam je dano, da se priključite tisti formaciji, katero želite. Jaz sem ostal z garibal-dinci in dobil sem nalog nositi neko blago. Ko sem se vrnil h koči sem opazi) veliko zmešnjavo in videl pet ujetnikov«. O smrti ozojjovskega poročnika De Gregorija, imenovanega «Bo]la» je Bon dejal, da ne ve ničesar povedati in dodal: «Sele potem sem izvedel, da so bili tisti, ki so bili ustreljeni pri pastirskih kočah fašistični ovaduhi«. Tudi Srnest" Cannut je povedal, da so mu rekli, da gre za fašiste- in nemške ovaduhe. Nato so bili zaslišani: Olivo Kolarič, Venuto Mauri in Gio-vanni Brak. Kolarič je povedal, da je imel nalog nositi pisalni stroj, ki je bil očitno iz koče, v kateri so bili ozopovci in ki ga je odnesel v neki gozd. Zasliševanje obtoženih gari- UOJflŽKI UPOR W ftRGEHTIHI Uradno javljajo, da so upor zadušili - General Menendez aretiran, general Haufson in drugih 69 častnikov pa so z letalom pribežali v Urugvaj - Obsedno stanje v vsej državi BUENOS AIRES, 28. — Argentinski kongres je -nujno odo. bril zakon, ki pooblašča Perona, da reorganizira vse oborožene sile v šestih mesecih. Peron je takoj dal ukaz vsem poveljnikom edinic, naj pošljejo poročilo o obnašanju njihovih oddelkov med današnjim poizkusom vstaje. Notranji minister javlja, da bodo splošne volitve, kakor določeno, 11. novembra. BUENOS AIRES. 28. — Glavni stan argentinske vojske. Danes je argentinski radio javil, da je bilo z vladnim ukazom razglašeno obsedno stanje v vsej državi. Na podlagi tega u-kaza bo vsak vojak, ki se bo uprl vladnim oblastem, ustreljen. Danes zjutraj je imel namreč predsednik Peron govoriti na Čampo de Mayo. Nekoliko prej je nekaj letal metalo letake s podpisom rezervnega generala Benjamina Menendeza, s katerimi je pozival vojsko, naj se upre sedanjemu režimu. Kmalu nato so uradno javili, da sta generala Arturo Rawson in Benjamin Menendez organizirala upor proti vladi. Rawson je bil svoj čas začasni predsednik Argentine. Uradno poročilo pravi, da sta se omenjena generala uprla in skušala odpraviti sedanji režim «justicializ-ma». Upor se je začel med garnizijo na Čampo de Mayo pod vodstvom omenjenih generalov. Uprli so se oddelki konjenice. V predmestjih Buenos Airesa so topniški oddelki, ki so ostali zvesti vladi, obstreljevali letalsko oporišče Palomar in ga nato zavzeli. Ob 14 je radio javil, da je LONGO ZAHTEVA POPRAVEK MEJA KOLONIJE IN BRISANJE REPARACIJ Poročni smo že, kaj je govoril Palmiro Togliatti o ra-njenih italijanskih mejah. reparacijah in kolonijah v nedeljo v Bologni v zvezi z De Gašperjevimi razgovori v Wa. shingtonu. Sedaj, ko so razgovori končami, pa je Togliattije-ve misli povzel njegov namestnik Luigi Longo v uvodnem članku v včerajšnji «l’U-nita» pod naslovom «MNOGO BESED IN NOBENEGA REZULTATA«. Longo piše o tem, kaj bi bil moral De Gasperi v Vfashingtonu doseči iti česa ni dosegel. Pravi, da je De Gosp eri odšel v Washington, da bo dosegel potrdilo tristranske izjave glede STO, preklic moralne obsodbe» in ukinitev trdih določb mirovne pogodbe ter močno gospodarsko pomoč, namesto tega pa se vrača z «mnogimi dobrimi besedami in s pestjo muh)). Nato nadaljuje: »Nobene besed«, med tolikimi napisanimi, ni v poročilu Klede potrdila tristranske izjave: zgovorni molk, ki pomeni odpoved cone B in obvezen sfiorazurn s Titom za cono Au. Narto pravi, da je De Gaspe-rijeva bilanca «propad!a In sramotna«. «ProoadIa zato — pravi Longo — ker tudi v tej točki, med tolikimi napisanimi besedami, ni nobene, iz katere bi se moglo razumeti, da je doseuel brisanje reparacij in odškodnine, ki so nam jo ZDA samovoljno vzele, nobene besede, ki bi najavljala popravek tistih ran. ki so bile storjene našim prirodnim mejam in našim pravicam v stairih italijanskih kolonijah«. Togliattijev namestnik Longo pravi torej, da bi bil moral De Gasperi, če bi bil res dober patriot. doseči popravek vseh krivic, ki so bile storjene Italiji. In prav to zahtevajo kominformisti, ki bi vse to gotovo dosegli, če bt bili na oblasti. Te krivice pa so po kom. informittičnem mnenju , repa-mefje, ki jih mora Italija plačati , «ranjene italijanske pri• rodne meje» in npravice Ita-!fje na njene stare kolonije)). Z eno besedo komlnjormistič-no vodstvo trdi, da ie bolj fxi-trjotično kot pa De Gasperije-vi demokristjani in vsi tisti, ki odobravajo njegovo politiko. Kakšen je ta kointnfnrinistič-nj, patriotizem, pa vidimo iz Longovih izrazov 'samih. Ti izrazi se pač prav nič ne razli. kujejo od tistih, ki so jih uporabljali in ki jih uporabljajo vsi italijanski imperialisti. Kakor za vse ostale imperialiste tako je tudi za kominformiste meja Italije «ranjem», čeprav reže globoko skozi jugoslovansko etnično ozemlje. To pač ne pomeni nič drugega kot to, da kominformisti zahtevajo za Italijo tista ozemlja, ki jih je ona v zadnji vojni izgubila, ker jih je dobila na podlagi sramotn£ga londonskega pakta in krivične rapalske pogodbe Kominformisti se v tem popolnoma strinjajo tudi v z vsemi starimi in novimi fašisti Prav tako se strinjajo z nji-mi tudi gtedie reparacij ki bi Po kominformovskem mnenju morale biti brisane. Skupno je stališče- kominfor-mistov z vsemi ostalimi italijanskimi imperialisti tudi glede italijanskih kolonij: tudi o m zahtevajo svoje pravice v teh kolonijah. Kako ^ vse to strinja z marksizmom in leninizmom pa je drugo vprašanje. Vazno je le ugotoviti da so italijanski kominformisti postali na ta način prava avantgarda italijanskega imperia. ninizcni so že zdavnaj pozabili. Kako se v.se to strinja a propagiranjem spoštovanja mirovne pogodbe, tržaških kom\n~ formistov, ko vendar njihom rimska centrala j a sto in glasno v govorih in člankih svojih voditeljev zahteva revizijo te pogodbe? Na to vprašanje seveda ne bomo prejeli odgovora niti v «VUnita» nit i v «11 iMvorato-re». še manj pa v «Delu». To Pa seveda ne bo motilo tržaških delavccv, v kolikor te liste še vedno čitajo, da si ne bi teh vprašanj postavili sami in tudi pravilno nanje odgovorili. Ta odgovor pa je samo eden: propagiranje tržaških komi nformistov spoštovanja mirovne pog-odbe, njihovo struženje z etnično linijo, njihove prireditve v zvezi s tem «de-mokratifnim tiskom«, ki postavlja takšna imperialistične zahteve le zgolj krinka, za dejansko kominformovsko imperialistično politiko, ki nima z delavskim gibanjem, socializmom in komunizmom nobene zveze. In to krinko bo tržaško de-larsti.o -nalo s komiuformov-skih voditeljev kaj kmalu strgali in le voditelje poslati v tisto italijansko imperialistič- no rimsko druščino h kateri edino tudi spadajo. f Se bolj odkrito pa poudarja 'talija-nske kominformovske imperialistične zahteve vie. rajšnji «Avanti», glasii0 kom-informista P. Nennija. ki objavlja izjavo njegove stranke o De Gasperijevih rezultatih. V tej Kominformovski izjavi je med drugim rečeno: »Tako so na škodo našega ljudstva nastale nove obveznosti, nove žrtve in povečala so se tveganja za vojno, med-tem ostajajo nespremenjene ozemeljske določbe mirovne pogodbe, ki so ohromele državo, in za Trst in za Tržaško ozemlje trtrije veliki« preklicujejo tristransko izjavo iz 1948 (ki ni bila niti omenjena v washinBtonskem dokumentu) in silijo vlade v Rimu In Beogradu na kompromis na podlagi razdelitve Tržaškega ozemlja«. Torej: Uboga — zaradi Trsta hroma Italija! Edino komin. formisti lahko 2 vrnitvijo Trsta tvojo hromost ozdravijo. Toda Tržačani ri tem zdravljenju ne borio pomagali, temveč bodo storili vse, da bo Italija še naprej in za vekomaj ostala tako «hromati. Čampo de Mayo pod. vladnim nadzorstvom. Nekoliko prej je vladni predstavnik javil, da sta generala Rawson im Menendez zbežala. Pozneje je predsednik Peron govoril z balkona svoje palače in javil, da je «vstaja končana«. iz Montevidea javljajo, da je bjl argentinski socialistični voditelj Palacios aretiran. Tudi glavni stan argentinske vojske je javil, da j£ bil upor zadiušen in da sta omenjena ge. nerala zbežala. V svojem, govoru je Peron izjavil, mtd drugim; »Verno dobro, da ti zločinci niso dtelali za svoj račun in da so- za njinvi t trpne sile imperializma in kapitalizma«. Na- rvedai je nato, da bodo pcsla-v zapor vse upornike in še huje kaznovali njihov.^ voditelje. V WasKingtonu pravijo opazovalci, dla je bil današnji upor «posledica predlagane kandidature Eve Peron za podpredsedniško mesto«. V teh krogih izjavljajo, da se že veič časa opaža nezadovoljstvo proti Peronu posebno med vojaštvom in da je kandidatura Eve Peron še povečala to nezadovoljstvo. Ce. prav je bila ta kandidatura u-maiknjena prav zaradi nezadovoljstva vojaštva, domnevajo, da so bili prptiperonistični elementi mnenja, da je prišel ugoden trenutek za udar. V ameriških uradnih krogih pa ne komentirajo položaja v Argentini in pripominjajo, da ameriška diplomatska služba v Argentini ni še sporočila, ali je bil upor res zadušen. Obveščeni krogi pravijo, da v Wa-shingtonu zelo pazljivo sledijo dogodkom v Buenos Airesu v zvezi z morebitnimi mednarodL nirr.i odmevi. V teh krogih ugotavljajo, da bi bil položaj Argentine kot svetovne sile spremenjen, če bi se uporniško gibanje uveljavilo. Misiijo celo, da je \vash'ingtonska vlada razmišljala o možnosti stopiti v stiik z ostalimi vladami Južne Amerike v okviru rmedameri-ških dogovorov. Ti dogovori sicer zabranjujejo ameriškim državam, vmešavanje v notranje zadeve držav podpisnic, to. da nekateri so mnenja, da bi kako važno gibanje, posebno če bi bilo nevarno. da se spremeni v državljansko vojno, lahko imelo reshe mednarodne posledice. V Parizu so mnenja, da ve-st] o uporu niso še zadostne, da bi lahko objektivno presodili ci-bseg gibanja in morebitne posledice. V latinsko-ameriških krogih francoske prestolnice poudarjajo, da se v informacijah, ki prihajajo iz ameriškega državnega departmarva, govori o «ameriškem uporu« proti ge, neralu Peronu. V teh krogih pravijo, da st je v Argentini že več mesecev opažalo nezadovoljstvo posebno zaradi bližan j a predsedniških volitev, ki so določene za 11. novembra. Današnja uporniško gibanje, ki je ibilo po uradnih argentinskih vesteh zadušeno, se zdi, da je dosedanji najresnejši poizikus strmoglavljenja Peronova vlade. V zadnjih letih so večkrat odkrili zarote proti Peronu in njegovi ženi. Zadnja zarota je bila v maju in ob tej priliki so aretirali nekatere častnike. Argentinsko nacionalistko gibanje, kateremu pripada general Menendez, ima baje malo pristašev v državi, ker je večina argentinskih nacionalistov vključena v peronistično gibanje. Odkar je bila Peronova žena prisiljena, zlasti na pritisk voj. ske, odstopiti od svoje kandidature, je politični položaj ostal nejasen in uradni molk, ki jc nastal glede politične dejavnosti. je to zmedb še povečal. Pe-ronistični vrhovni svet se je večkrat sestal, da pripravi novembrske volitve, toda v stran, ki sami je prišlo do nasprotij in Peron je moral pristati na koncesije nekaterim nezadovoljnim. med katerimi polkov, niku Mercante. guvernerju pokrajine Buenos Aires, čigar odnosi s predsedhištvom republike so bili že več časa napeti. Po vesteh o zadinjih sestankih peronističnega sveta se zdi, da bo polkovnik Mercante verjetno znova kandidiral za podpredsednika republike. Mercante ima namreč precej prijateljev v vojski Med današnjim Peronovim govorom so sporočili, da so bile pomorska sile mobilizirane in so dobile ukaz, naj odplujejo v pomorsko pristanišče Punta del Indio. kjer je tudi nastal upor. Argentinski general Arturo Rawson, eden od uporniških voditeljev, je nocoj prišel skupno z drugimi 69 argentinskimi častniki v Montevideo s štirimi vojaškimi letali (trije bombniki in eno lovsko letalo). Urugvajske vojaške oblasti so jih inter. ni rale. Argentinsko vojno ministrstvo pa javlja, da je bil general Menendez skupno s številnimi njegovimi sodelavci aretiran. Hkrati javljajo, da bo Peronova žena danes ponoči go* vorila po radiu. baldincev se bo nadaljevalo jutri dopoldne; popoldne pa ne bo razprave. M. L. ra (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Medtem ko italijanski tisk obširno poroča o sprejemu, ki so ga De Gasperiju priredili ob njegovem zasebnem obisku V New Yorku, po koncu uradnega dela potovanja v A-meriko, in se lovi ob raznih gospodarskih vprašanjih, o katerih so razpravljali v Wash-ing-tonu, ne da bi — kolikor je doslej znano — dosegli konkret. ne rezultate, razen morda kar se tiče olajšav za investicije emeriškega kapitala v Italiji, se politično ozračje pripravlja n a novo parlamentarno bitko, ki jo bo opozicija nedvomno sprožila ob De Gasperijevem povratku. Sam De Gasperi ie izjavil dopisniku agencije »United -Press« — kot poročajo iz New Yorka — da bo parlamentu obširno poročal o svojem potovanju. Glavno opažanje je medtem to, da se bo ta bitka v. glavnem vodila na povsem nacionalističnih pozicijah, na katere jo spravljajo zlasti kominformisti, ki so celo preglasili nacionalistične In fašistične kroge. Vlada se bo temu poskušala verjetno izognili — ne morda zato, ker bi se bila odrekla nacionalističnim, težnjam, temveč iz preprostega razloga, ker De Gasperi na tem, polju ne more pokazati prav ničesar. Pa tudi V vprašanju revizije vojaških- določil mirovne pogodbe je učinkoval kot mrzla prha današnji članek. zanturističnim poskusom polomili zobe. Vse to nag tudi spominja na čase, ko so Se bivši frankovci in Pave-ličevi ustaši pod okriljem Mussolinijevega režima vežbali v raznih krajih Italije. Fašistom Pri «Arenh seveda ni prav, da razkrivamo njihove spletke in vojnohujskaško propagando in delovanje ter zahtevamo, da dobe v Gorici najprej kruh domačini, ne pa da tja umetno naseljujejo esule. Zato so se v svoji zadnji številki obregniti ob nas in dejali, da nam ne bodo dali miru, dokler «ne bodo Slovanov potisnili v njihove meje». Naj se le potolažijo! Slovani niso dosegli niti svojih pravih meja, kar pa so svoje zemlje osvobodili jo bodo znali tudi braniti in vse morebitne napadalce in fašiste bo doletela takšna usoda, kakor je dejal pred kratkim v Splitu prav maršal Tito: «Kdorkoli pride v našo državo kot ^apaidalec in okupator — bo našel tu svoj grob». II Zimici /s liti, bistrijo in bilijsto zastani M naši b Tudi praznik trgatve izkoriščajo za obolenje fašističnih navad Vsj iredentistični časopisi na veliko napovedujejo, da bo v nedčl jo «prazmk grozd jan ali bolje rečeno trgatve, ki ga organizira eLega Nazionale» v Trstu s. svojimi podružnicami na Goriškem, v Furlaniji in v Miljah. Vsega tega ne bi se splačale niti omenjati če nas ne bi spominjalo na znane «festa del. l’uva». ki jih je uvedel v mesta fašizem, m če ne bi pri *Legt» tako odkrito kazali s trojih nostalgičnih fašističnih teženj, odkar so jo dobili v roke stari in novi fašisti. Kakor neki njihov list sam priznava, je bila «fest a del-l'uva» bolj kmečka in podeželska navada v vinorodnih krajih, v mesta Pa so uvozila te *tešte» ali «šagre» šele pod fašizmom. Ze to nam dovolj pove, kakšne cilje zasledujejo pri Legi. kjer hočejo znova uvesti navado, ki je skupno s fašizmom zaspala. V ta namen bodo tudi organizirali nekako srevijo deželne folkloren s spre. vodom vozov z nošami po mestnih ulicah vse do Velikega trga. Le kakšne noše nam bodo pokazali? Furlanske nimajo z našo deželo nič opraviti, «ita-iz Trsta pa nam ni. majo kaj pokazati, razen če se no mislijo postavljati s slovenskimi nošami iz najbližje tržaške okolice. Prav zato bo morala biti njihova folklorna eša. gra» kaj revna Nihče ne nasprotuje prazniku trgatve, toda tako praznovanje spada na podeželje, v Križ Nabrežino, Prosek, Kon-tovel in na Breg, kjer trto res gojijo in je sedaj pred durmi trgatev. Tako praznovanje pa nima kaj opraviti na Velikem trgu in pri Sv. Justu. Morda Pa mislijo pri «Legi», da mora praznovati ta praznik v Trstu slavrti aagricoltores baron Eca-nomo lastnik ogromnih vinogradov v Furlaniji, kjer mu polnijo kleti s svojim znojem koloni? Ali pa bodo nastopili na tej «fešti» južnjaški trgovci * sadjem na debelo iz Ul. Val-dlriuo. Torrebiamca in Trento. Kajti doslej nismo še nikoli ču li da raste pri Sv Justu grozdje. Iz vsega tega sledi da Pac fašisti vri. «Leof» izrabljajo vsako priliko, da Privlečejo iz naftalina stare tnšistične običa. je. ki smo mislili o njih. da so za večno pokonani. ter da s tem oživljalo soomine na stare fašistično čas'e ki se ne smejo nikoP več povrniti. Pri tem pa še uživajo nodroro ljudi, ki se štejejo za nekakšne «demokrate». čas bi že bil. da se t-k špekulacije rouamvjrievjh fa fistov ovemocpčt-n pa -ntvdl so zarite d rairšč nedolžnega praznika trgatve, \ Kmečka zveza še vedno pričakuje odgovor na svojo vlogo ZVU o tem predmetu 2e večkrat smo pisali v na- [ Kakor poroča «Giomale di | sklenili. Zdi se nam pa, da tako šem listu in zahtevali, da bi v|Trieste» od 27. t.m. je pokrajin- «Pemocrazia Cristiana«. kot Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo bili zastopani na. ši kmetje. Tudi Kmečka zveza v Trstu, v kateri je včlanjena večina kmetov cone A, je že pred več meseci naslovila na ZVU enako prošnjo, na katero pa dp danes ni dobila nobenega odgovora. 2e sam uradni naziv Trgovske zbornice, zbor. nice za trgovino in industrijo in kmetijstvo — (Camera di commercio. industrij e agricol-tura) nani pove. da predstavlja, oziroma bi morala predstavljati vse trgovce, industrij-ce in kmete našega področja. A kdo predstavlja naše kmete v tej najvišji ustanovi v Trstu? Predstavnik zbornice je cap. Antonio N. Cosulich, v ožjem odboru pa «zastopa» kmetijstvo Brur.ner dott. Leo, ki ima svoje veleposestvo v Furlaniji in sploh ne pozna/našega kmeta in njegovih potreb, naši kmetje pa ne njega. V odseku za kme. tijstvo in gospodarstvo pa so: predstavnik Brunner dott. inž. Oscar, podpredsednik Parovel Giovanni, člani: Bruchi Nereo, Cappelletto dot. ing. Ugo, Co-solo dott. Gino. Destradi Gior-gio. Morandini dott. Paolo, A-medeo in Tagliaferro Italico. Kateri od naših kmetov sploh pozna te gospode, ki naj b; ga «zastopali» v trgovski zbornici? Ne bomo zdaj tu pisali o važnosti, ramenu in vlogi trgovske zbornice. Poudarjamo samo nujnost, da M v njej bili zares zastopani naši kmetje, in to po ljudeh, katerim je pri srcu obstoj in razvoj kmečkega gospodarstva na tem ozemlju. Vsako zavlačevanje in nepravilnost merodajnih oblasti v tej zadevi moramo soditi kot nerazumevanje in podcenjevanje našega kmetijstva in gospodarstva Do. sedanji «predstavniki», katerih imena smo prej omenili, ne predstavljajo naših kmetov, pač pa le sami sebe in svoje koristi. Povsod kjer se odloča o našem kmetijstvu morajo biti zastopniki kmetov. Le tako bo mogoče nekaj napraviti v korist našega kmečkega gospodarstva in ga rešiti propasti. sko tajništvo «Democrazie Cri- «Giornale di Trieste«, ki' se za stjane* naslovilo na ZVU proš- naše kmetijstvo še nikdar nista njp za čimprejšnjo raztegnitev na naše področje italijanskega zakona št. 1745 od 5. julija 1951 glede zastopstva predstavnikov obrtnikov in poljedelcev v ožjih odborih Zbornice za trgovino industrijo in kmetijstvo. Zahteva, da bf bili zastopani pri trgovski zbornici tudi kmetje, je popolnoma utemeljena in upravičena, kot smo že zgoraj poudarili. Pričakujemo le, da bo ZVU pravilno uredila stvar, za kar ni prav nujno, sklicevati se na italijanske zakone in čakati, kaj bodo v Italiji prej zanimala imata povsem svoje .namene, ki niso v skladu z interesi našega kmeta. Njim gre za to. da bi tudi v tem pogledu imeli svoje kremplje in držali našega kmeta na svojih vajetih. Katerega kmeta pa lahko predstavljata «Demccrazia Christiana« in «Giornale di Trieste»? Od ZVU pričakujemo, da bo Po tolikem času odgovorila Kmečki zvezi in upoštevala upravičene zahteve naših kmetov za resnično zastopstvo v Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Slovenski poziv jim je v napoto Sredi Lonjerja je pritrjena na zidu deska, ki služi za stenčas. Pred vpisovanjem v šole so na desko pritrdili z ri salnimi žebljički lepenko, na kateri je bilo napisano: Slovenski starši, vpišite svoje otroke v slovensko šolo. Stenčas ima spredaj mrežo, tako da je zavarovan pred burjo in drugimi vremenskimi neprilt kami. Toda v noči od nedelje na ponedeljek je lepenka s pozivom slovenskim staršem izginila s stenčasa. Ni burja mogla odlepiti poziva, to so mogle storiti .le umazane človeške roke, ki jim je bil poziv staršem, naj izpolnijo svojo narodno dolžnost, morda znak pretiranega nacionalizma. - Ir.« to y popolnoma slovenski vasi, kjer ni nobenega Italijana! Ali ni ta novi dokaz odpad-ništva sramoten za tistega, ki je to storil in za vse one, ki j tako početje odobravajo? Kanalizacijska dela so potrebna toda nujno je, z njimi pohiteti Ze mesece uživajo pešci in avtomobilisti ((ugodnosti« razritih cest, razkopanih pločnikov, dolgih ovinkov in kar je še takih blagodati, ki spremljajo novo kanalizacijsko o-mrežje Trsta. V naj lepših poletnih mesecih so na primer razkopali Akve-dot, sedaj P3 rijejo še po redkih nedotaknjenih ulicah. Dela, ki 'jih izvaja ACEGAT za povečanje vodnega pritiska, in za vzpostavitev novega kanalizacijskega sistema, so brez dvoma nujna in jih je sprejelo prebivalstvo, kljub omenjenim neprijetnostim zelo dobro. Vendar je žal pri našem ACEGAT vedno nekaj, kar ne gre v redu. Vzemimo za primer Ulico Ugo Fcscolo, ki so jo razkopavali pred nekaj meseci in tudi pred meseci zopet zasuli. Povejmo raje točneje: ka- Če tobačne delavke ee Mo dobile obljubljenih poviškov plab,bodo slepile zouel Ze takrat, ko so tržaške to-1 povišanje plač. bačne delavke prenehale z eno. I Delo, ki ga tobačne delavke Nov kino pri Sv. Jakobu Včeraj zvečer je bila pri Sv. Jakobu otvoritev obnovljenega kinematografa ((Moderno« s predvajanjem filma «El Paso«. Povabljenci so do kraja napolnili dvorano, ki šteje 1-100 sedežev in- je največja kinodvorana, kar so jih otvoriH po vojni v Trstu. Sedeži so vsi ene vrste v parterju, ki se zadaj polagoma dviga. Površina kina je 300 kv. metrov. Notranjosit je lepo opremljena, stene v veži so prevlečene z marmorjem in lesom, stene v dvorani pa z akustičnim materialom. Foskrb. ljeno je tudi za posebno prezračevanje. Tako je Sv. Jakob dobil res prostorno, lepo in moderno kinodvorano, ki lahko tekmuje z dvoranami v središču mesta. mesečno stavko, na podlagi katere so prejele le neznatna povišanja svojih r.-aravnost smešno nizkih plač, jim je vodstvo obljubilo, da so to le začasni poviški ter da bodo že v doglednem času dosegle znatno izboljšanje plač. Na podlagi te, sicer formalne obljube, so se tudi tobačne delavke vrnile na delo. Bilo je celo rečeno, da bodo ti novi poviški pripravljeni že za mesec september. Od stavke je poteklo že več mesecev, v katerih so delavke prejemale dnevno plačo 610 lir (to se pravi 90 lir več kot pred pričetkom stavke). Minil je skoraj tudi ves september, a o obljubljenih poviških ni bilo ne duha ne sluha. Delavke so se naveličale čakanja ter so se obrnile do svojih sir.-dikalnih zastopnikov, ki so stopili v pogajanja z odgovornimi krogi. Na žalost je bil uspeh omenjenih pogajanj za delavke naravnost porazen. Izvedele so namreč, da ne bo prišlo do nobenih poviškov plač. dokler r.e bodo odobrene povišane cene tobaku in tobačnim izdelkom. Torej bodo morale delavke čakati, da se najprej podražijo cigarete, zato da bodo prejele .obljubljeno izboljšanje plač? To nepričakovano stališče merodajnih činiteljev, je tržaške tobačne delavke nadvse ogorčilo. Zbrale so se na izrednem sestanku, na katerem so komentirale nastali položaj ter sklenile, da v borbi za svoje pravice ne popustijo. Ce ne bo prišlo do spremembe stališča glede upravičenih zahtev, bodo tobačne delavke že prihodr.-ji teden stopile v stavko. Stavka bi bila lahko zopet splošna, a o tem se bodo delavke še kasneje odločile. Splošno mnenje prizadetih delavk je, da si bodo lahko edinole z odločno borbo priborile zmago svojih pravic ter dnevno opravljajo, je zelo naporno ter tudi zdravju škodljivo; zato je razumljivo, da bi vse tamkaj zaposlene ženske potrebovale predvsem dobro hrano (ki je pa v menzi ne prejemajo, a zaradi pomanjkanja denarnih sredstev si je tudi kupiti ne morejo) ter še prav posebno prhe, pod katerimi bi se lahko po končanem delu umile. Ze v stavki, ki je trajala mesec dni, so delavke zahtevale izboljšanje hrane ter postavitev nekaj prh v vsak oddelek. Hrana je bila po stavki za malenkost boljša, a na prhe je vodstvo tovarne popolnoma «pozabilo». Ce bodo delavke stopile ponovno v splošno stavko, se nameravajo boriti tudi za uresničitev obeh omenjenih zahtev. Položaj je torej kritičen. Ali bodo delavke prejele obljubljene poviške plač, ali pa bomo že čez nekaj dni imeli splošno stavko vseh tobačnih delavk. Prelepe ženo in se javi policiji V gostiln; «Pri miru* je vče--raj zjutraj nastala prava vojna, v kateri je imel glavno besedo 27-letni Ugo Ghira,. iz.Sv. M. M. Sp. 756, ki se je v jezi spravil na svojo ženo in jo pošte so pre-bunkal. Skesan je topil na cesto in se javil prvemu policijskemu agentu, ki ga jg srečal na poti. Ta, misleč, da je malo pijan, ga -je pustil pri miru, vendar je moral kmalu za njim, kajti razjarjeni mož je v Ul. del Bosco z močnim udarcem razbil izložbeno okno neke trgovine. Policaj je moža najprej odpeljal v bolnico, kje so ga zaradi rane na roki in živčnega napada pridržali na opazovalnem oddelku. Tudi njegova žena, 29-letna Bruna Candellari por. Ghira se je javila v bolnici, kjer so ji izprali rane in jo odslovili. TRČENJE KOLESA Z MOTORJEM PRI OREHU Kolesar podlegel poškodbam [ IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Stroga obsodba nasilneža Med današnjo družbo ljudi, ki gradijo z dineva y dan boljše dni in sebe v ljudi, ki jih n® bo strah pogledati v bodočnost, se najde tu pa tam posameznik, ki kot grdi nestvor zastruplja ozračje v delovnih kolektivih. Tak je bil tudi nasilni in skoro krvoločni Jožef Vižintin iz Lon. zaria Pri Sečjolah. ki se je moral te dni zagovarjati pred okrajnim, ljudskim sodiščem v Piranu, ker je dne 26 julija zvečer s kosirjem trikrat ranil tovariša Kug g eri ja Vuka. Dogodek se jfc odigral v sledečih okoliščinah; Po končanem delu so se delavci opekarne pri Bandelju ustavili v kleti opekarne same, da izpraznijo nekaj kozarcev, ker so bili žejni. Vižintin, ki je znan po svoj; nasilni naravi. in ki se, po izjavi njegovega lastnega sina «napije po dva do trikrat na teden, da se vsi v hiši tresejo pred njim», si ga •je tisti večer še posebno privoščil. Ko ga je že imel precej pod klobukom, se je obrnil proti Albinu Barutu, katerega je mrzil, ker je bil izvoljen z*. predsednika delavskega sveta, in mu vrgel v obraz; «Ne boš je dolgo vlekel. Se štiri dni in ne boš več ta«k». Barut je od Vižintina zahteval pojasnila na te besede, toda namesto odgovora je ta potegnil iz žepa kosir in hotel z njim zadeti Baruta. Ta je pograbil najbližnjo opeko in zagrozil Vižintinu, da jo vrže vanj, 6f napravi ie en korak proti njemu. Zadeva je bila. vsaj tako je kazalo pomirjena, če ne bi bil Vižintin napol pijan ostal razdražen. Okoli 20.15 ure se je namreč na cesti, ki pel h od. Bandelja proti Lonzanu, kakih 500 metrov od opekarne odigral naslednji prizor: Vižintin je koval maščevalne načrte in napadel s kosirjem Ru g a ’ ra Vuka ter mu zadal s kosirjem štiri rane eno lo cm dolgo in 1 cm, globoko na hrbtu, drugo 5 cm. dolgo in 3 m globoko v levem ramenu, tretjo 8 cm dolgo in en cm globoko na desni roki in četrto 7 cm dolgo in en cm globoko na levem licu. Pred sodiščem se je Vižintin zagovarjal, da je’ bil pijan in da ni nameraval napasti Vuka, pač Pa Baruta, ki ga ni mogel trpeti. Vuk je bil dolgo časa V ibplnici in bo za vse življenje imel skažen obraz. Sodniki so imeli pred seboj nasilneža ki je bil že enkrat obsojen na štiri leta zapora zaradi podobnega zločina, zato so mu prisodili to pot tri leta zapora in povračilo stroškov, ki jih je imel ranjeni in naravnost razrezani Vuk. Mogoče bo Vižintin v treh letih malo premislil svoje zverinsko in naravnost krvoločno obnašanje in postal človek, ki bo lahkto koristil svojemu bližnjemu in družbi. SV. ANTON Slovesnost v spomin padlim 2. oktobra Bliža se 2. oktober, osma obletnica strašnega pokolja in požigov naših slovenskih vasi, ki so 8a organizirali nacifaši-sti. Ta dan bo ostal za vedno kot dan žalosti in nepozabnega spomina za istrsko ljudstvo. Naša vas je takrat izgubila 16 tovarišev — aktivistov in antifašistov, požganih je bilo 14 gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš. Kot vsako leto, bomo tudi letos ta dan praznovali in se spo. minjali takratnih žrtev, sklenili smo, da bo naš krajevni praznik. Sola trgovine, uradi, vse bo zaprto. Na zunaj bomo ta dan praznovali z odkritjem dveh spominskih plošč žrtvam nacifaši-stičnega divjanja, v zaselku Pečki bomo odkrili spominsko ploščo 8 aktivistom ki so bili ustreljeni, v naselju Turki pa bomo odkrili spominsko ploščo tovarišu Lazarju Kavrečiču, ki je nodlegel zvernskemu mučenju. Plošče je daroval okrajni odbor Zveze borcev. N pokopališču. kjer počiva 22 tovari. šev in tovarišic bo« spominski govor in polaganje vencev. Vence bomo položili tudi Dri ploščah Pri slavnostih bo sodelovala "’b domača godba. Vsako leto se epominiamo vseh tistih, ki so v takratni uničevalni ofenzivi dali svoja živ- ljenja za to. da nas ne bo več tlačil in zatiral tuiec. Letos bo ta proslava za nas še večjega pomena in bomo na njej odgovorili vsem tistim, ki še ne morejo pozabiti naše zemlje, kf ni bila nikoli njihova Nočemo več nobenega varstva, nočemo več nobenega jarma ker smo ga v preteklosti dovolj trdo poizkušali. Odgovorili bomo: Nikoli več pod Italijo, kjer so zapirali, mučili in streljali naše ljudi ter požigali naše domove. Za nas je samo Jugoslavija, za katero smo se borili in katere sestavni del smo! VILJEM TURK Prekajenega mesa in sira za vse dovoli Novoustanovljeno mestno trgovinsko podjetje «Egida» v Kopru je zadnje čase dobavilo iz Jugoslavije nad« 13 ton izdelkov prekajene svinjine kot gnjati, rebrc, salame in mortadele. Poleg tega še večje količine tolminskega sira in masla. Teh mesnih izidelkov je sedaj na razpolago v poljubni količini za vse prebivalce v mestnih trgovinah in podjetje zalaga še druga mesta kot Izolo in Piran. Podjetje uspešno konkurira «Preradu», ki ima v prodaji mortadelo po višjih cenah. Cene prekajenim izdelkom svinjine so sedaj naslednje: pršut 340 din kg. rebrca 340 din kg, salama 400 din kg, mortadela 500 din kg, sir 400 din kg. Planinci, udeležimo se izleta v Kranjsko goro in na Vršič Planinsko društvo v Kopru priredi v dneh 6. do 8. oktobra množični izlet y Kranjsko goro, v Triglavsko dolino Vrat in na Kriške pode pod Razor jem. kjer bo v nedeljo 7. oktobra odprt nov planinski dom. Odpeljemo se z avtobusom v soboto 6. oktobra ob 14 uri. Povratek v Koper v ponedeljek dne 8. oktobra zvečer. Prijave za izlet se sprejemajo do grede 3. cktobra v trgovini «Istra-sport» v Kalegariji gli pa pri tovarišu Jožetu Brecu na Projektivnem uradu (poštno poslopje, drugo nadstropje). Ko je včeraj okolj 16.45 popoldne 62-letni Andrea Parovel doma iz bližine Milj stopil iz gostilne «Pri mostu», ki leži na cesti Domjo-Skofije, in sicer skoraj nasproti križišča z občinsko cesto za Milje, je sedel no kolo in zavozil po svoji levi. Tedaj je z nasprotne strani privozil na svoji desni z motorjem «Gilera» 33-letni Silvio Sturman, iz Ul. Orlandini 34, ki je, čim j.e opazil kolesarja, zavozil na sredo ceste, ker je hotel tako dati možu prosto pot. Kolesar pa je nenadoma zavil na desno, ker j£ hotel peljati po cesti, ki pelje y Milje. Prav to je povzročilo, da je Sturman zavil še bolj v sredo, vendar, kljub dobri volji ni mogel preprečiti nesreče. S hitrostjo kakih 35-40 km n3 uro je zadel v sprednje kolo Parovelovega vozila. Sunek je moža, ki je baje imel v rokah tudi steklenico vina in je verjetno vozil z eno roko, vrgel na tla, kjer je obležal. Tudi Sturman je izgubil kontrolo nad vozilom, ter je po treh ali štirih metrih vožnje zletel na tla. medtem ko je motor nadaljeval vožnjo in se končno ustavil' ob drevesu s. prižganim motorjem- Očividci so takoj obvestili rešilni avto in policijo, ki sta prišla takoj na mesto. Parovela so odpeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku v resnem, stanju, saj je pri padcu Tatovi - ljubitelji električnih strojev Sedemintridesetletni Viktor Kneževič iz Skednja 66 je prijavil policiji, da so v noči neznani tatovi vdrli skozj okno V barako v pristanišču Duca D’Aosta, kjer ima žago ter mu odnesli dva električna stroja, približno 100 metrov gumijaste žice, angleški ključ in 3 pile, v vrednosti 180.000 lir, dobil notranje poškodbe v trebuhu, udarec n g glavi in praske po udih. Po preiskavi, ki jo je policija izvedla na mestu nesreče. je Sturman lahko nadaljeval svojo pot, saj si je pri padcu samo malenkostno poškodoval po obeh rokah in levi nogi ter po nosu. Medtem ko je motor ostal skoraj nepoškodovan, je bilo kolo uničeno. Parovel je ob 21.50 podlegel hudim poškodbam. Zaradi pokvarjenih zavor .lambretist" v žensko Čeprav se je 23-letna Liliana Gole iz Ul. della Pieta držala predpisov in prekoračila cesto med črtama in kljub temu. da je bila cesta trenutno zaprta za motorni promet, je končala pod Lambretto, last 25-letnega Fran-cesca Dossi iz Milana. Mladenič je sicer na znak hotel ustaviti svoje vozilo, toda zadnja zavora mu je odpovedala in je tako trčil v Goletoyo. K sreči se je za oba končalo razmeroma do-bro, saj. so-Goletovi nudili samo prvo pomoč in jo odposlali domov, Traktor v lesen drog Zaradi pomote pri manevriranju z velikim traktorjem, ki je vlekel za seboj prikolico, na kateri je bil železniški vagon, je 48-letni Antonio Dalich iz Ul. Montecchi 5 v bližini železniškega mostu v Ul. S. Marco trčil v lesen drog, ki služi Aee-gatu za napeljavo električne li. nije. Zaradi teže se je kol takoj podrl jn cesta je bila polna žice. Poklicati so morali celo gasilce in uslužbence Acegata, da so stvar zopet postavili na no-, ge, medtem ko je traktor zopet lahko nadaljeval svojo pot. K sreči ni bilo nobenega ranjenca. nal so zasuli, vendar niso uredili ulice tako, da ne bi bil to-polinček v nevarnosti in si prav lahko polomil kolesa, če že ne ostane v prvi večji jami. Se laže pa si lahko polomi noge miroljuben pešec, ki ima nesrečno navado in hodi po pločniku; Za neplavalce pa sploh ni priporočljiv ta, pločnik v sedanjih blatnih jesenskih dneh. Morda bo prinesla nekaj koristi ((Skandinavska revija«, saj smo se lahko na njej naučili drsati in bomo naučeno izvajali, če žg ne po ledu, pa vsa j po blatu. Brezposelnih delavcev šteje naše lepo mesto okoli dvajset tisoč. Za cestna dela niso razen izjem potrebni nobeni strokovni delavci. Tudi zapletene naprave so nepotrebne. Zakaj potemtakem ne uredi ACEGAT ulic, ki jih je razril? Mnenja smo, da bi morali ulice, če jih že urejajo, urediti zares in to tako, kot se za veliko mesto spodobi. Pri tem pa ne hi smeli pozabiti na pločnik. ker po njem vseeno hodijo ljudje in ne drsalne dive, pa tudi čevlje in hlače imamo radi čiste. Pa še nekaj. Ko je že toliko brezposelnih, ne bi li bilo dobro in prav na vse strani pospešiti kanalizacijska dela. Pri ACEGAT morajo tudi pomisliti, da bo deževje močno oviralo nadaljnji potek del in na bodo ostale ulice morda prav zaradi počasnosti še dolgo zaprte. Kominformistična polomijada v Cerovljah Na našem zapadu nič posebnega razen velikega tabora, ki ga je imel g. Slavec — Vižintin pri nas v sredo 19. t.m. Menda je nameraval — g sam0 nameraval — reševati občinske zadeve in je povabil vse vaščane prepričan, da so tudi niegovi politični nasprotniki takšne divjačine, kot so v njegovi armadi in bodo le — ti tudi njega napadli kot so vidalijevci na taboru OF v Nabrežini, je pripeljal s seboj cel kamion policije in j0 razvrstil vasi, da je zaščitila prostor — križado, kjer naj bi bil — a samo naj bi bil — on govoril Pa glej- vraga: Mine sedma ura/got osmih, osma a nikogar. Niti njihovega kandidata. Pravijo. da če ni «štime». je kašelj. Tukaj pa še tega ni bil0'treba. Kdo je kriv, da jo je g. Ado čil in zdrav — ne vem0 pa, če tudi zadovoljen — ob osmih odku-ril iz vasi? Hočemo vprašati: Kdo je kriv, da je g. Aldo tako «slavno» zaključil svoj zbor? Najbrže je ta «slava» nalezljive narave, čujemo, da je nekam tako končal tudi sestanek v Medjivasi. Kaj hočemo proti naravnemu zakonu, ki ne dirigira samo rasti, ampak tudi razpad, posebno pa tam. kjer rešujejo velika vprašanja mali ljudje — mali po svoji nrav-tveni vrednosti. Kar Da Se tiče policije, mu jamčimo, da bomo tudi v bodoče lcot smo bili doslej kulturnega vedenja, ker smo proti fašističnemu škva-drizmu. SLAVA PADLI BORKI! lov. Ida Tretjak Tov. Ida je bila doma iz Sv. Križa pri Trstu, kjer se je rodila 2$. julija 1924. Dne 9. septembra 1944 je odšla v partizane, kjer se je vključila kot borka v Gradnikovo brigado. Se isti mesec, to je 29. septembra 1944 je v borbi proti sovražniku darovala svoje mlado življenje. Slava njenemu spominu! Udeležencem izleta v Lipico 30. 9.1951 Pripravljalna odbora izleta in prireditve v Lipici javljata vpisanim izletnikom, da bo prehod preko bloka Bazovica . Lipica omogočen v nedeljo dne 30.9.1951 od 10. ure zjutraj do 22. ure. Prehod bo le za pešce, zato bo v Bazovici poskrbljen prostor za parkiranje motociklov in koles. Izletniki OPENSKEGA OKRAJA, naj se danes popoldne vsi zanesljivo javijo na kraju vpisa zaradi natančnejših navodil. « * * Udeleženci izleta v Lipico, iz II. okraja naj dvignejo na kraju vpisa potrdilo za izlet. Brez tega se ne morejo udeležiti izleta. * * * i Izletnike iz 5. okraja obveščamo, da bo odhod z avtobusom iz Plavij v nedeljo 30. t. m. ob 13. uri, iz Doline pa ob 13.30. Povratek iz Bazovice ob 22. uri. * * * Mladinci in ostali, ki so se vpisali v Ul. Machiavelli 13, naj se zglasijo danes dopoldne od 9. do 12.30 v istih prostorih. V nedeljo v Nabrežini „Mogočni prstan" igra v 4 dejanjih, Fran Milčinski Nastopi barkovlianska pionirska družina Režira Zlata Ro*** Predstava bo v kin^^1 Pričetek točno ob !*• Vpisovanje v osnovne šole v Vpisovanje, ki se je » j? septembra, bo trajalo do Pm, bra Šolska maša bo 6. Pouk se bo začel 8. ^ Lanski in novi učenci se jejo na teh - le šolah: W .g. šoli v Ulici sv. Frančiška na osnovni šoli v Ulici (i štev. 28 v pritličju, 'jiiv osnovni šoli v Ulici SCJk" va štev. 12 v I. narfctropP Novi urnik Sludiiske Studijska knjižnica j* ^ prta dnevno od *• ter od 14. do 20. Izleti PI>T Trst i od l?t( 17. ure. Odhod bo nwret)l Planinsko društvo VF! nje v Ul. Machiavelli od t, 14. oktobra izlet v Učko in v Crikvenico. ,, jo Spored prireditev v Lipici Kakor je bjlo že javljeno, bo na dan izleta v Lipici sledeči spored: V dopoldanskih urah si bodo izletniki lahko ogledali hleve in lipčanaske konje. Točno ob 13. uri se pričnejo konjske tekme — vožnja z e-novprego dvovprego in četverovprego. prikaz visok© šole jahanja ter nastopi pionirjev in pionirk, na konjih. Temu bo sledil dokumentarni film o Lipici, koncert pevskih zborov, zatem prosta zabava s plesom. Pripravljeni bodo dobro oskrbljeni kioski z jedačo in pijačo, posebno pa z dobrim teranom. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro. Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. p. Revoltella 42: De-pangher. Ul. sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44: Rovis. Trg Goldoni. GORIŠKEGA Za h leva m o dvojezične Tiskovine za prijavo dohodkov Kot smo že iz časopisja zvedeli, morajo vsi davkoplačevalci izpolniti do 10. oktobra posebne tiskovine ter v njih nezvesti svoje dohodke. Tiskovine so dolžni v vredpisanem reku oddati. Ce tega ne storijo pravilno in pravočasno bodo kaznovani s precejšnjimi denarnimi kaznimi, ki hm jih bodo vpisali v kazenski Ust. Davčne oblasti, ki so v naši pokrajini te tiskovine razdelile davkoplačevalcem m jim zapretile z denarno kaznijo, ce v prijavljmju ne bo kaj v redu, prav gotovo rušo pomislile na to, da živi v Gorici in goriški okolici na tisoče slovenskih davkoplačevalcev, ki bodo od svojih dohodkov morali plačati določen davek in da imajo ravno ti davkoplačevalci popolno praivico zahtevati, da so davčni obrazci pisani tudi v slovenskem jeziku. Med njimj je velika večina preprostih kmetov, ki so delovni in razumni, vendar pa premalo razgledani, da bi znali izpolniti vse stolpce. Obrazložitev je namreč vsepovsod pisana v italijanskem, jeziku in naše ljudstvo ne pozna vseh stroKovnih izrazov iz davčnega besedišča, da bi moglo brez Pomote izpolniti predpisane zahteve- Res je, da bo s prihodnjim tednom v Ljudski čitalnici in knjižnici na razpolago izvedenec, ki bo zainteresiranim pojasnjeval, kako se izpolnjujejo posamezni stolpci; vendar to ni način, s katerim naj se rešujejo grobe napake, ki jih delajo tukajšnji vladni krog i do Slovencev. Ce naši ljudje že morajo dohodke prijaviti in od njih kasneje plačati tudi davek tedaj imajo že iz tega razioga popolno pravico zahtevati, naj bo zakonito izkoriščanje pisano tudi v slovenskem jeziku in torej razumljivo. Ce bi n. pr. ne bilo nikogar, ki bi našim ljudem pojasnil, kako se davki prijavljajo, bi vel!ko dtželanov in tudi meščanov, ki slabo obvladajo italijanski jezik, obrazce nepopolno, odnosno pomanjkljivo izpolnili in tedaj bi zapel med’ njimi kazenski zakonik svojo žalostno pesem. Skratka, krivili bi naše ljudi, ki bi za svoje pomote ne bili krivi. Ne glede na to. da bodo na razpolago slovenskim davko-plačevalcim potrebni izvedenci, zahtevamo od oblasti, da izdajo dvojezične tiskovine ter omogočijo svojim državljanom, da bodo lahko svojo državljansko dolžnost v redu opravili. Ob tej priliki oblasti še enkrat opozarjamo, da je italijanska vlada z določili 6 in 116 ustave prevzela obvezo, da bo izdala posebno manjšinsko zakonodajo, ki naj velja za vse Slovence. Z izpolnitvijo teh obvez bi bila zajamčena slovenska enakoprav nat in s tem uvedena dvojezičnost slovenskega uradovanja v goimjenju in pisanju. Naj oblasti ne pozabijo na te obveze, niti naj ne mislijo, da srno se jim mv Slovenci odrekli. Za načrtno gradnjo Gorico Občinski gradbeni načrt iz leta 1923 ni več primeren V letošnjem letu zasebniki niso potrošili kdo ve koliko denarja za gradnjo stanovanjskih hiš. Največje gradnje so začele nekatere ustanove. Tako je IN A (Državni zavarovalni zavod) v letu 1950 potrošila v našem mestu okoli 76 milijonov lir, medtem ko je v ostalih krajih pokrajine vložila okoli 40 milijonov, s katerimi so bile zgrajene ljudske hiše. Phtr°šenih je bilo nadalje še 100 milijonov, s katerimi so napravili okoli osemdeset stanovanj v Tržiču, ' Starancanu, Gradiški in Ronkah. V letu 1951 je isti zavod samo v Gorici vložil 350 milijo-nov lir za gradnjo ljudskih his. Nadaljnjih 110 milijonov lir je vložila ustanova INCIS (Zavod za gradnjo hiš državnih uslužbencev). S tem denarjem bodo zgradili 52 stanovanj. Omeniti moramo nadalje Telve in Tržaško konopljarno, ki sta iz fondov INA vzeli denar za gradnjo poslopij svojih uslužbencev. K gradnji stanovanjskih hiš sta pripomogla tudi Tehnični urad in UNRRA. Prvi je prispeval okoli 30 milijonov za gradnjo stanovanj brezdomcev, UNRRA pa je s svojim denarjem pomagala graditi begunsko naselje, kjer niso našli nobenega mesta za Goričane, ampak so se v rjjem naselili samo istrski begunci. Vse dosedanje gradnje se vršijo po načrtu, ki ga je občinska uprava izdelala že leta 1923. Tedaj občinsko ozemlje ni segalo preko Soče in niti Rojce niso spadale pod goriško občinsko upravo. Od takrat se je do danes marsikaj izpreme-r.ilo. Razširile so se občinske meje, medtem ko je z novo državno mejo na severni postaji občina izgubila okoli dve petini ozemlja. Skratka, nastali so vse drugačni gradbeni pogoji občinski in gradbeni načrt iz leta 1923 ne more več ustrezati sedanjim zahtevam mestnih gradenj. Vpisovanje v otroške vrtce Vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce je odprto še danes 29. septembra, in sicer v otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Ul. Croce, v Standrežu in v Ul. Randaccio. Pri vpisovanju svojih otrok morajo starši predložiti rojstni list in zdravniško potrdilo o cepljenju proti kozam in da- Davkoplačevalci. pozor! Od torka dalje bo v prostorih Ljudske knjižnice in čitalnice od 15. ure dalje na razpolago izvedenec, ki bo pojasnjeval zainteresiranim, kako se izpolnjujejo pole za prijavo davkov. Seja pokrajinskega upravnega odbora Na svo-jl zadnji seji z dne 26. septembra je pokrajinski upravni odbor odobril sledeče: Občina Gorica: državni shod ravnateljic otroških vrtcev; popravilo ceste in kanalizacija Ul, Favetti, gradnja novih grobnic na glavnem pokopališču. Občina Sovodnje: občinski gradbeni pravilnik; zavarovanje imetij proti požarom. Občina Doberdob: posojilo s poroštvom 7 milijonov lir za gradnjo ljudskih hiš; prispevek konzorciju za oplojevanje živine. Občina Steverjan: pravilnik osebja. Občma Krmin: notranji pravilnik za poslovanje občinskega sveta; popravek seznama nameščencev in sprejem novega uradnika; predujem mestne hranilnice na tekoči račun. Občina Tržič: posojilo v dopolnilo obračuna leta 1949; posojilo v dopolnilo obračuna za leto 1950. Zavrnili so priziv Bruna Jožefa proti zavrnitvi trgovske obrtnice. Pokrajinska uprava: popravilo pokrajinske ceste Vldem-Trst. Občina Škocjan: prispevek za kolesarske dirke. Občina Turjak: prodaja občinskega zemljišča Gregorinu Alceu in Spangherju Antonu. Občina Gradež: posebni davek 5 odst. na nekatere pridelke; posebni davek 3 odst. na ribe; napeljava telefona v sti-o-koyno šolo; priziv proti odvzemu trgovske obrtnice Guzzon Marije. soboto zvečer 13. oktobra . [a () Obveščamo udeležene6 1, j f-Nanos, da bo odhod. 1“ ^ f. t. m. ob 6. uri zjutraj Severo. i M » KneM «1K Prosvetno društvo ./J j) Kosovel« javlja izletni* 0 $ b0 odhod dar.es v so (5j-15.30 iz Ul. Fabio Severo sproti «Adria - Express * * * „bve*^ Moto-klub «Jadran» ^ v prijavljene člane z| jUttf Dornberg, da bo odh°“tjjj)i. ob 7. z bloka na Fer * * * pt. rejo v nedeljo d°p .-li P!’ 8.15 pri avtobusni PoS(.n3rff jjj ge L, ki pelje na KapJ,rticiJ je v središču mesta Chiozza. « Vabljeni so tudi os it dinci. Uradne objcv® >r Ukaz štev. 156 Za*jfj£ jaške uprave preklicu)® u gču tnešča določila druge?3' odi"., ga paragrafa minlstrsk™ z dne 3. februarja »%, 9% buje predpise o druzins j# s dah nameščenim čuvaje ,0 js , žarjem. ki jih izPla?" ali druge ustanove nl ah* za račun tretjih oseb ^ ameriškem področju |r Ta ukaz bo stopil v. "(jpelJ jo ga bodo objavili v ur stu, in bo imel vzvratno 1. septembra 1951. ROJSTVA, SMRTI iN ^ sj !95> J* Dne 28. septembra -g v Trstu rodili 3 o^oc 'oSfr 'llo 16, umrlo pa Je Poročili so se: ura Perna in V JISLU JOUUl O - c OS-tirll™ bilo 16, umrlo pa ^ ..._____________ inJa ive^0 V agent CP Guido Bon1 , spodinja Alma paI{fradikŠJF Giulio Delneri in ur. 0 fe^ tra Pertot, mizar A™-rjja r f co in krznarka Anarna ri industrijte Bruno spodinja Ada Maiej- . ^ J grafist Vlncenzo Ar^in ur3 ff jiteljica Maria 9 ura Giorgio Chlnettl m “ri'0\fJ* na Marini, u^LiU JdK Vovk, in tiskarka Te radnlk Mario Carli . h>irlk (ji* Margherita Teiner. "Godini3 gio Zacchigna in g0{ Ija Zacchigna, Martl>c3rh! Umrli so: 79-letn! lando, 29-letni Anto"ic#, 27-letna Angela Co™ pel / f® na Teresa Kodrič pm-, pri' 70-letna Maria Cerg° čenko. Sode velikosti Zaloga vi^ Ul. Apiari št Rojan Po 15. uri' LJUDSKI TUBOR V ŠTASIIIREŽU ' * —----------------------r V nedeljo popoldne ob 15.30 bo v Standirežu ljudski tabor. Vabimo vse Slovence, da s »vajo navzočnostjo povzdignejo ta veliki slovenski praznik na Goriškem. Na sporedu bo vokalni koncert In nastop folklornih skupin. Preskrbljeno bo tudi za prosto zabavo. Vabimo k obilni udeležbi I — ' f V DVODNEVNI t0(,r9 dne 13. in Št. PBter uh Kras11 Kneža li fl Ilirska Vpisovanje od ., 2^ spntpmbl’8 * ^morski dnevnir 29. septembra 1951 ?A MIR, SVOBODO ® PRAVICO 5*r~>o i: mir, pre- todift Vč, f J-lh mori^‘h po- * ki £ fa*isti: Potem bo bomo mi 2*' 0d nekdaj ^ 1»WiV proPa3cmd.i, Q1l£t.Ta sv°j° «mi- ^6 leHi S dejanji in primer gospodarji so Pa lepe be- ^ in ZSSR» Snovanja po ne-V‘n. "** zlorabe pa ne 1 ™30č iw da to **U SP0r0,y’ fcž * «e %00ii' 0 ^50’TOU'M,fi nepo-?*e »)«Pa ,u ofcl?ir“ medna- fer ju kakršna je OZN. zV°dovina uči, da ^ doL °. emkopravni na-"o, (in st„Pn;w'te*^» je tudi jas. i« t0 in pravica torog ■ melH za poravnavo n n ?a mir 0 talcem S*’«e fc miru A!X>t>ode in s« An, ?“ sP°razumi veli- l*0^ doslej še nisto LWi >bcti° *«P™- ^ ft-erf« ■Tn'esec r Zagre- w»»«ttci, miroljubnih sveu U Jaune£7<1 življenja 50 P0burfi i« ua-^Gflibo m^ans,Ceff® odbora za Nam«t0 ‘0^0 ** M ***»*»<» reda je S*«*. fr« 5“- samo okvir * Witp n<1’ W2w^!i «e!i-današnjimi **. mi °*MW in načeli . ^jprei j. *^)e no iL u9°toi>U da So z?* načel ^afi in nesP°što- is naliTf^pramiosti ve' > *Ck h dTŽav m*d otnov-j®,Qdi tec„ “037l€ nevarnosti. > ČZŽl m(yrali W (^f?aj0 m’T> obso- in ! 0 agresivnega £er ^jainje agre- ^hati cbo oboroževanje ~*n ~ “^luzer %> 2 9 Wa °blikah. %Z taradi ■ °4ti/ ■3* ilelh * ^ boj za , Rženih Snovne listi-- ruij«. ^ 7i&rodo v najvaž-J*^h. ki žeiijo mir »rod 6 in pravice. te“,0Wr®iin'10, sod*!iovan}e je ^ aMel£!A'neg(1 aospoddr. 3,Sto anja- V- 2«e2i s tud; 0 vanju na te' “ItUre” °-mena spoštova-\ k * ««»*W naroda. £Nt in ^at,tem »fcuir zbo-* fci ho- ^ um.- J^onifitirani bese- kr ■ -nien vravi po. *• j! ^tor1«vsaj brvi'če N ^ m-pw’ Prepad, ki ^varnostjo in tCh^ia !!! naae,!i OZN- r« k|> ja ^ povode in '1 v ’‘rio zbor»wanja, Q«)>e 770 ^iru svobode H Trst je dobil novo moderno kinodvorano, ki je zrasla po enoletnem delu iz ruševin nekda-njega kina «Mcderno» pri Sv. Jakobu. Nova dvorana je zgrajena po vseh pravilih moderne tehnike ter bo imela 1050 sedežev, ki so, kakor vidimo na sliki, vsako vrsto višji. Dvojni projekcijski aparati, ki so prav tako nainovejše izdelave zagotavljajo odličen prikaz slike in glasu. Omeniti je treba tudi svetlo in zračno projekcijsko kabino, ki je brezdvoma najboljša med ostalimi v Trstu MEDNARODNA KONFERENCA zn jugoslovanski glasbeni festival v Opatiji Od 8. do 14. septembra sta bili v Opatiji dtve pomembni prireditvi: konferenca Mednarodnega sveta za glasbeno folkloro (IFMC) ter festival plesov in pesmi jugoslovanskih narodov. Ni bila Jugoslavija le slučajno izbrana, da pripravi konferenco. Uspehi jiugoslovanskato folklornih skupin v inozemstvu so vzbudili veliko zanimanje pri strokovnjakih za glasbeno folkloro. Zato je Mednarodni svet rad sprejel predlog jugoslovanskega delegata Natka Devčiča, da bo redna letna konferenca v Jugoslaviji. Tako je bila dana možnost, da se ob konferenci, ki ima predvsem znanstveni in strokovni značaj, izvede tudi festival plesov in pesmi jugoslovanskih narodov .ter tako omogoči inozemskim m domačim strokovnjakom in ljiibiteljem glasbene folklore, videti v vsej širini nafodno glasbeno ustvarjalnosti celotnega jugoslovanskega ozemlja. Za tujce je bilo posebno zanimivo, ker so do tedaj poznali le nastope profesionalnih folklornih skupin, medtem ko so imeli na festivalu priliko videti originalne skupine, ki so pele Hladlna se navdušuje za narodne plese NEKAJ 0 RAZVOJU FOLKLORNIH SKUPIN V ISTRSKEM OKROŽJU Mislim, da je potrebno napisati nekaj o folklornih plesih, ki v Istrskem okrožju pridobivajo vedno več mladine in vzbujajo zanimanje, kot mogoče nobena druga veja narodne umetnosti. Človek rad pokaže to,, kar je v stoletjih zraslo na veji narodne ustvarjalnosti. Narodni plesi pa so še nekaj prav posebno zanimivega, ker so — živa umetpipst, ki prikazuje gledalcem v živiih barvah in simboličnih plesih razpoloženje naših prednikov ob raznih prilikah. Nič ni čudnega, če se je mladina v nekaj vaseh tako živo oprijela učenja teh plesov. Skoro, da je čas zatiranja do korenin zabrisal sitare navade ob raznih priložnostih domačih praznikov. Narodne noše so bi. le skoro popolnoma izginile, le v Krkavčah je še bilo nekaj starejših žena, ki so za praznik rade oblekle značilno nošo kraja. Teh niti fašizem ni preganjal, ker jo je imel pač za nošo starih ljudi. In vendar so bile prav te žene, ki so v Krkavčah tudi na zunaj vedno ka. zale, ca je vas slovenska, četudi si je Lega Nazionale prizadevala, da bi s pomočjo šole raznarodila tamkajšnje ljudi. Ze dober mesec je tega, kar ata bili ustanovljeni v Dekanih in Šmarjah folklorni skupini mladine, ki ima veselje do učenja folklornih in narodnih plesov. V Dekanih je zanimanje veliko posebno od strani fantov. Folklorna skupina v tej vasi je bila pravzaprav na novo reorganizirana. 2e prej je obstajala podobna skupina, ki j'e nastopila doma, v Kopru in tudi v Sloveniji z znanim »Brskim opasilom». Nova reorganizirana skupina bo prešla v obširnejše delovanje, ker se va._ di razne folklorne, narodne in jugoslovanske plese. V prvi skupini so vsi začetniki ih r Je bilo treba mnogo truoa, da so se priučili tej zahtevni plesni umetnosti in pridobili potrebnih gibov. Lahko pa rečem, da so v kratkem času enega meseca res polno pridobili, posebno fantje, ki šo redno hodili k vajam. Posebno dobri so štirje od fantovske skupine. Namen vaj v prvem mesecu je bil, da se mladina spozna s plesi v Jugoslaviji in Sloveniji. V Dekanih so začeli z učenjem lakih plesov z naše skrajne severne meje, iz Prekmurja in Bele krajine. Najrajši plešejo «SaroS.rijainko», ki je vesel in živ ples iz Beltincev in so ga Nopski AVTOMOBILI RAZSTAVI V EARLS COURTU C^bi: Hv Qov0 c? 2*ceU up°-O1 ki ■ ru‘fc '°}tii raJrJd)?') moder- S i ■> tl* ^° Or,v;:b;lo na V^a^ih lSc?“ cbiskoval- Nw'h drŽaPvre1Trm'rSkih in ^ ttnsii - Vsi ti bodo 1 ^/azstavo, da sil avtom t ’R,iln,i izdelki !ike 'nčHustri-i«iln razkošnimi M iSJ?*0« la. tiSav ! Razstavni nafi 230-001’ $ ^ ra«Polafio0biskoval K > Udbto 80 PTi 8lav-,n razkošno „ ^{eSfreJ^inica ter »iNk .* * r12 3e7ik°v koles iT’ fc? 4 i*. ‘^ozn! 'kla vs« K T?Uli°nP (lm[ekorde za *N LV«ia Jintcv Sterlin- gov na kolesa. Obe Ameriki sta kupili 270 tisog koles v skupni vrednosti 1 milijon 700.000 funtov šter-lingov. Zdniženl£ države so ku. pile koles v vrednosti 455.500 funtov številu gov, motornih ko. les pa za 609.000 funtov šter-lingov. Avstralija, ki je bila najboljši angleški kupec motornih koles, jih je kupila v vred-ncsti 1 milijon funtov šterlin-gov. Njrej sledijo po vrstnem rrrtu: Združene države, Švica, Kanada in Nova Zelandija. * * # Lokomotiva ima jak<«t 75 konjskih sil in tehta 10 ton. Strojevodja ima s svojega me- sta izredno velik razgled — upravljanje lokomotive pa je zelo enostavno: strojevodja raz. polaga z dvema vzvodoma, enim za menjavo brzine in drugim za zavore na stisnjen zrak. Oba vzvoda je mogoče sneti in jih pritrditi na nasprotnem koncu lokomotive. Lokomotiva ima štiri prestav« za vožnjo najprej, vozi pa lahko tudi nazaj. Vzdrževanje lokomotive je zelo enostavno; posamezne dele je mogoče z lahkoto razstaviti. Razsn glavnih delov lokomotive in osi, so vsi njeni sestavni deli izmenljivi pri lokomotivah istega tipa. plesali na svatbah Zelo jun | videl sedaj, bi ne verjel, da so ugaja tudi mirni ples «Po ze- v tako kratkem oasu toliko lenoj tratiš, ki tudi izvira iz pridobili. Sedaj vabijo gorenj-Beltincev. Na koncu tega plesa ske plese kot aZakelj šivati«, je običajen poljub, zato ga v ki imitira šivanje vreč, Beltincih imenujejo «Foljub». Qd prekmurskih plesov so se že naučili tudi «Točak» in «Tkalečko». Ta dva- plesa spadata v skupino delavnih plesov. V «Tkaliečki» se na primer prikazuje, ali imitira s plesnimi gibi tkanje in predenje. Z e iz povedanega vidimo, kako zdrava in umetniška je bila ustvarjalna fantazija naših prednikov. Ali ni danes dolžnost, in to posebno naše mladine, ki ima take pogoje, kot jih mi nismo smeli niti sanjati, c«a se živo poprime učenja vsega. kar so ustvarili naši predniki dobrega, in še bolj, da sama poizkuša napraviti kaj novega in zanimivega na tem polju?! Naj bo pri tem za Zj(|ed mladina Iz Dekanov in Šmarij. Poleg prekmurskih se dekan-ska skupina uči tudi plese iz Bele krajine. Ti plesi so popolno nasprotje prekmurskih. Do-čim so prekmurski večinoma veseli in koreografsko precej komplicirani, posebno delovni, so belokrajinski bolj umirjeni in enostavnejši in se plešejo večinoma s petjem. Od belo-krajinskih plesov se učijo »Lepo Anko«. «Adešečfco kolo», ki mu pravijo tudi «Fruške, ja-buke». Od plesov drugih narodov so se naučili že »Devojačko kolo«, «Maa-inino koloj>, «Kolo .ciganske mladine«, «Sprajevko» in «Novo Vlahinjo«. Posebno ugaja «Kolo ciganske mladine«, ki ima prekrasno melodijo. Vsi našteti plesi izvirajo iz Srbije. Jasno je, da po tako kratkem času učenja plesi še niso tako dovršeni, da bi jih lahko imeli za višek. Veselje mladine pa jie porok, da bomo laliko videli ob nastopu v tednu kulture n'ekaj izredno novega in lepega iz zakladnice narodne umetnosti našega ljudsitva v Jugoslaviji. V Šmarjah je bila skoro isto. Časno kot v Dekanih organizirana podobna folklorna skupina. Zelo razveseljivo j'e, da se je v to skupino prijavila skoro vsa mladina iz vasi v starosti od 16 do 18 let. Vsi člani folklorne skupine, fantje in dekleta. kažejo izredno zanimanje in veselja do učenja. Vaje imajo ob ponedeljkih in sobotah in jih zelo redno obiskujejo. Kot v Dekanih so bili tudi tu vsi šele začetniki. Kdor bi jih . m «Metlo», ki je zanimiv ples med fanti in, dekleti. Pri tem plesu ostane fant, ki je najbolj počasen in neroden brez dekleta in dobi namesto tega — metlo. Sinarijski metlar Bafel pa Pri tem veselo zapoje in pokaže, da se da Dudi z metlo plesati. Pri tem pa vse tiste, ki so se mu smejali, pomete z metlo, katere se posebno dekleta zelo bojijo. Tudi šmarska folklorna skupina vadj razne plese poleg že omenjenih. Tako ((Svatovsko kolo«, ((Devojačko kolo«, «Er-sko kolo« in druge. Od vseh teh plesov se jim je najbolj priljubilo «Devojačko kolo«, ki ga zaplešejo pred in po vsaki vaji. V tedn-u kulture bomo imeli priložnost videti v®e te plese, ki bodo našim ljudem prikazali nekaj novega, nekaj, česar še niso videli. Teden kulture bo tako še bolj bogat na pestrosti in bo zapustil polno vtisov pri vseh obiskovalcih predstav. OGAREV in plesale prav tako, kot pojejo in plešejo v svojih krajih, mestih in vaseli. Festival je torej dokazal, da se je lolklora v Jugoslaviji ne samo ohranila, temveč da se šie naprej goji in razvija in to v tesni zvezi z zgodovinskim dogajanjem. Kar je festivail pokazal, so teoretsko razlagali v svojih referatih nekateri jugoslovanski strokovnjaki na konferenci. V tem je tudi njihov največji prispevek: v relativno brezidejno atmosfero glasbeno-foliklome vede v svetu so vnesli način gledanja, ki ima osnove v dialektično-materialističnero pogledu na Svet, in to ne na temelju nekih gesel ali propagandnih fraz, marveč na osnovi živih pojavov jugoslovanske folklore. Na konferenci je bilo 17 referatov ter diskusije. Od teh so jih imeli delegati drugih narodov 9, a jugoslovanski 7. Prva je bila prečitana študija o slovenski glasbeni folklori Franceta Marolta, ki je umri v aprilu letos. Slovenijo je zastopal še Radoslav Hrovatin, Srbijo Danica in Ljubica Jankovič ter Miodrag Vasiljevič, Bosno in Hercegovino Cvetko Richtaian, Makedonijo Emanuel Čučkov in 2ivko Tiirfov, Hrvatsko pa Ivo Kirigin. Izmed inozemskih delegatov so imeli referate zastopniki Švice, Izraela, Zahodne Nemčije, Anglije, Avstrije, Belgije, ZDA in Pakistana, Izmenjavanje praktičnih in teoretskih izkušenj med vsemi delegati je bilo plodno, zato bo brez dvoma konferenca prispevala za na/delanji razvoj glasbene folklore. Medtem ko je konferenca že po samiern značaju bila brez večjih zunanjih manifestacij (okoli 70 tujih in okoli 100 domačih strokovnjakov ter ljubiteljev), je bil festival izredno živa in zanimiva prireditev. Približno 800 izvajalcev iz vseh krajev Jugoslavije je skozi pet dni imelo po dve prireditvi na dan v vedno prenapolnjeni dvorani «Kvatnera«. Predstavniki vseh republik so prikazali narodno umetnost v pesmi, plesu in igranju na narodne instrumente. Prikazali so umetnost, ki je bila ustvarjena tudi pred več stoletji in tisto, .ki nastaja ste danes. Pestrost in bogastvo narodnih noš sta še bolj poudarjali originalno u-stvarjalno silo jugoslovanskih narodov, ki niso niti v najtežjih zgodovinskih dneh zanemarjali svoje umetnosti in običaje, temveč so jih gojili kot bistveni sestavni del svojega, pa čeprav težkega življenja. Z e prvi večer, ko so nastopile srbske folklorne skupine, so dobili gostje močan vtis o velikem folklornem bogastvu in pestrosti narodne umetnosti posameznih področij. Različne ekonomske in kulturne prilike so v preteklosti ustvarile na relativno majhnem ozemlju iz- Makedonski narodni plesi, ki smo jih videli na letošnjem »Dnevu noš in Plesov«, so tudi na lestivalu v Opatiji prikazali pestrost folklorne umetnosti redno pestre folklorne pojave. Od zadržanega plesa iz Vranja pa do živahnega bunjevačkega kola iz Subotice je velikanska izrazna razlika. Tudi na drugih večerih je bila vidna velika razlika med folklornim ustvarjanjem med sosednjimi področji. Tako smo jz Bosne hi Hercegovine lahko videli in slišali zelo zanimive in starinske pojave pevske polifonije kakor tudi melodično razvite pesmi orientalskega koLorita. Iz Crne gore so med pesmimi in plesi vzbudili največje zanimanje svatbeni običaji. Slovenija, ki je Po načinu izražanja najenot-nejša, je dosegla največji uspeh s plesi iz okolice Ptuja. Glasbena folklora Makedonije jie vsekakor najzanimivejiša. Posebno plesi so bili izvajani precizno, tako da lahko rečemo, Z Lukežičeve razstave A. Lukežič Sotine da so skupine iz Makedonije Me na festivalu v Opatiji na najvišji umetniški stopnji. Festival so zaključili narodni plesi in pesmi iz Hrv&tske, kjer je zopet prišla do izraza velika folklorna pestrost raznih področij. Med arhajskimi plesi ir. pesmimi iz Like ali z otoka Krka in razvito melodiko Medjimurja ter ritmično živahnostjo plesov «Drmeš» iz .severne Hrvatske je velika razlika, vendar občutimo, da so to umetnine ene etnične celote. Jasno je, da je tako bogastvo narodov Jugoslavije mogočno. vipllivalo posebno na inozemske delegate. Tako je med drugimi gospod Correja de Azevedd, voditelj glasbene sekcije pri UNESCO, izjavil: ((Mislim, da n’e pa-etiravan^ če rečem, da ima Jugoslavija eno izmed najbogatejših tradicij na vsem svetu. Vedno sem mislil, da ima moja Brazilija bogatejšo in interesantnejšo folkloro od drugih dežel, toda odkar sem prisostvoval jugo slovanskemu festivalu, sem postal skromnejši.« IVO KIRIGIN Z 8. oktobrom bo Radio LJufc. Ijama začel oddajati program po zimskem urniku. Poleg jutranje oddaje bo opoldanska oddaja, ki se bo pričela ob 12 in bo trajala nepretrgoma do polnoči. Istočasno bo radijski časopis, ki izhaja sedaj štirinajstdnevno, začel izhajati vsak teden. Prinašal bo tudi programe inozemskih postaji * * * Zlato kolajno Salzburga, skladatelju Wolfgangu Amedett. su Mozartu posvečenega avstrijskega mesta, so poklonili predsedniku Trumanu ZAČETEK GOSPODARSKE EKSPANZIJE JAPONSKE Britanski tisk vedno bolj pro. ut uje gospodarsko ofenzivo, ker se boji zelo nevarne* japorv ske konkurence. Med drugim poroča o dumpingu (metanju blaga na trg za slepo ceno), na tržiščih južne Azije in Afrike. Angleški trgovski agenti, ki se bavijo s posli v teh pokrajinah, potrjujejo, da se vedno bolj vliva japonsko blago- na tržišče in to po daleč nižjih cenah, kot jih nudijo Angleži. Tako na primer ponujajo Japonci kolesa za 27 cdist. ceneje, kot jih prodajajo Angleži. Pri bombažnih in svilenih izdelkih pa skoči ta razlika celo na 50 odist. Evropski opazovalci prebivajoči na Japonske«:1, trdijo, da izvirajo nižje cene iz dveh osnovnih vzrokov; 1. Nizka raven plač, ki -so za 32 odst.-nižje kot 1939 leta im 2. tehnična obnova mnogih v vojni porušenih industrij. Z ameriškimi subvencijami, in privatnimi posojili izdanimi od finančnih severnoameriških družb, so mnogi japonski industrijci preuredili svoje obrate na osnovi naj. novejlših tehničnih izumov in tako znižali vpliv višjih cen uvoženih surovin. Se en faktor pospešuje japonsko evazijo na azijska in afriška tržišča. Mnoga japonska industrijska podjetja so poslala v te dežele tehnike, specializirane delavce, bančne agente, ki iščejo pogoie zai investicije in tako ustvarjajo nove industrije predvsem na mešani osnovi. Ta mirna in počasna invaizija, ki je v prvem ob-dbbju naletela na hud odpor, je danes favorizirana od1 vlad in prebivalstva. Mnogo je k temu pripomoglo dejstvo, da so japonski tehniki pospešili nacionalizacijo in industrializacijo teh dežel v tej luči je zanimivo, da imajo celo v Indoneziji Japonci odprta vrata in da prebivalstvo kaže vedno večjo simpatijo do Japoncev In vedno manj‘šo do Hodandi-cev. V Indiji pa pospešujejo severnoameriške dražbe — tako vsaj trde Angleži -— delovanje japonskih, tehnikov in inženirjev. Industrijska proizvodnja Japonske se vedno bolj bliža predvojnemu stanju. Ce vzamemo raven 1937 leta za 100, dobimo v vojnih letih sledečo sliko; 114 v 1941 letu, 115 v 1942 letu in 146 v 1944. V zadnjem letu vojne je proizvodnja strahotno padla in je proizvodnja 1946 leta dosegla najnižjo točko 34. Takoj naslednje leto se je že začela dvigati (indeks 40, 1948 indeks 52, 1949 indleks 65 in 1950 indeks 78) in je dosegla y januarju 1951 indeksi 90. Isti d-vig se opaža tudi pri kopanju premoga', ki so ga v januarju 1951 izkopali 3304 milijone ton (srednja mesečna proizvodnja 1937 —-3722, 1946 — 1698). Se bolj viden je napredek pri električni energiji, ki so jo proizvedli januarja 2540 milijonov kw in s tem prekoračili predvojno stanje, ki je znašalo 1937 leta 2.249 milijonov kw. Prav isti pojav se opa. zi pri proizvodnji jekla, saj so v januarju proizvedli 487 tisoč ton, a srednja mesečna proizvodnja 1937 leta je bila 483 tisoč ton. Se vedno je pa zelo daleč od predvojnega stanja, kljub dvigom, v zadlnjih letih, proizvodnja bombažnih tekstilnih izdelkov, ki dosega sedaj 124,3 milijone metrov na mesec, medltem ko jie 1937 leta dosegla 336,6 milijonov in prav tako industrija lanenega plat. na — 3510 ton mesečno proti 5290 v 1937 letu. Največje jeklarne v Evropi _ Nedavno je odiprl 'britanski finančni minister, Hugh Gait-skell v Margamu nove veleje-klarntei «Abbey Works». Jeklarne^ katerih zgraditev je stala največji del 60 milijo^ nov funtov šterlingov, vsote, katero je britanska vlada določila za razvoj valeške industrije, so najmodernejše na svetu in največje v Evropi. Jeklarne se raztezajo na površini 7 kmro. V tovarnah «Abbey Works» bodo izdelali 1,750.000 ton jekla v palicah letno; naprave za valjenje pločevine z dva metra dolgimi valji, katere so nameščene v 1200 metrov dolgi zgradbi, Pa bodo dobavljale velike jeklene plošče, za izdelovanje avtomobilov. Združene države so z dnem 30. junijem 1951 povečale število v svojih oboroženih silah zaposlenih mož in. žen na 3 mi-Ilijone 346.162. IMS?OP UMETNIKA SVETOVNEGA FORMA‘lA Violinski virtuoz Isaac Štern v »Verdiju11 Nastop ameriškega gosta, violinista Isaaca Sterna, ki ga je pri klavirju spremljaj Alexan-der Zakin, nam je v sredo zvečer nudil umetniški užitek prve vrste. Privlačil jr že pester spored, ki so ga sestavljali v prvem delu znamenita Vitalijeva Cha-conna, Mozartova Sonata v b-molu ter Bachova Sonata v g-n-.olu za violino salo. V povsem drugo obdobje je umetnik posegel V II. delu koncerta, ko ram j«> predstavil Prokofjeva Sonato op. 94, De Fallovo «Po-pularmo špansko suito« ter Ravelov «Tzigane«. Izven sporeda je Štern dodal še Haydnov Adagio «Hora staccato« romunskega skladatelja Diniou-ja ter Scherzo Tarantello Wie-niawskega. 2e interpretacija Vitalijeve Chacanne nam je pokazala, da spada violinist Štern v vrsto funtov ltv" v * S*?.,™«™ ju^*i 15 mi: i jo- ’W' ’lanJLtWllngcv l^tov šterlin- Leta 1948 se je po vsem svetu raznesel glas o odkritju ((sestavine E» Časopisje je objavljalo vesti o bolnikih, ki so trpeli zaradi protina (ali Budnice«, kakor se pravi tej bolezni z drugo besedo) pa so po zaužitju «sestavine E« lahko kaj kmalu vstali iz postelje. Vendar pa so sprejeli angležki zdravniki te vesti nekoliko nezaupljivo. Seveda niso dvomili o dejstvih kot takih, toda razlagali so si Jih po svoje. Revmatični protin — ali uctoiea — je namreč zelo težavna bolezen, Za katero so bili že večkrat izrnaSli ((zanesljiva zdravila«. Tako je že štiri ali pet let prej prispela iz Amerike novica, da Je možno z močnimi dozami vitamina D ozdraviti protin. Toda v Angliji so zdravniki, ki so preizkusili tak način zdravljenja, ugotovili, da je popolnoma brez učinka. Vendar Pa so si znali razložiti vso stvar. Ta bolezen izgine namreč včasih sama po sebi in v takem primeru Je zdravnik, ki je bolnika zdravil, pač mislil, da ga Je ozdravilo zdravilo, ki mu ga je nazadnje dal; tako se je razširila slava takega zdravila, — v tem primeru vitamina D. Seveda pa je temu vedno sledilo tudi razočaranje. Nekaj časa so bili celo prepričani, da povzroči nosečnost pri ženskah, ki trpe od te bolezni, izboljšanje bolezenskega SESTAVINA «E >1 stanja, in neki dunajski zdravnik je tudi poizkusil zdraviti bolnike s to boleznijo s transfuzijo krvi nosečih žensk. U-speha seveda ni bilo. Nekateri so pa menili, da tudi zlatenica olajša to bolezen. • Tako so torej mislili o zdravljenju protina pred iznajdbo in uporabo «sestavine E», ali kor-tlsona (cortisone), kakor so krstili to zdravilo. Treba pa je naglasiti, da so ga iznašli v zvezi z raziskavanjem ledvičnih hormonov. Ameriški kemik Kendah, ki je bil že prej znan po svojih raziskavah v zvezi s hormoni žleze ščitnice, se Je lotil tudi raziskav hormonov nadledvične žleze, in je v sodelovanju z dr. Henchom z znane ameriške klinike Mayo in ob dopisovanju s švicarskim doktorjem Reichsteinom iz Bazia izločil iz vrhnj« plasti nadledvične žleze majhne količine šestih snovi, ki jih je zaznamoval s črkami od A do F. Posebno važna se je izkazala sestavina E, ki je bila odkrita po zaslugi doktorja ReichJteltia, vendar so le počasi spoznali njen veliki pon>en. Izločevanje teh sestavin pa ni lahka in cenena stvar, ker so potrebovali pet ton živalskih nadledvičnih žlez, da so pridobili le 300 gramov sestavine E. Razen tega niti niso vedeli, za kaj bi jo uporabili. Sicer so opazili, da so ostale živali, katerim so izrezali nadledvično žlezo, pri življenju, če so jim dajali določeno količino sestavine E, zato so upali, da bi mogla pomagati tudi v primeru, da bi kaka bolezen uničila to žlezo v človeku, toda «Adisonova bolezen« kakor imenujejo take primere! je zelo redka. Razen tega pa’ so že prej uspešno zdravili take bolezenske primere z drugačnimi ledvičnimi preparati. Tako jim ni bilo jasno kaj naj počno s sestavino E. Končno pa je doktorju Henchu prišlo na misel, da bi preizkusil to sredstvo pri zdravljenju protina, po tega ga je pripravila neka teorija profesorja montrealske univerze Hansa Selyeja, iti je ugotovil, da Je vzrok mnogim boleznim v tem, da se skušata telo iin duševnost na račun ostalih funkcij prilagoditi bolezenskim ali nenormalnim življenjskim pogojem. V takih bolezenskih ali nenormalnih okoliščinah — na primer ob reakciji možganov na hud mraz — začne tudi nadledvična žleza zaradi dražil, ki jih predstavljajo izločanja nekaterih drugih žlez, močneje izločati razne kemične sinovi, katere imenujejo «steroid». t0 so snovi, ki Jih je odkril in izločil Kendall. V ovoju nadledvične žleze so našli tudi razne druge snovi, toda samo te, katere Je označil Kendall s črkami od A do F, so aktivne. Te aktivne snovi so dobile ime «corticosteromi», kar je okrajšava celotnega imena sestavine E, ki se glasi: 17 — idrosil — U deidro — corticosterone. Teh šest steroidov kroži po telesu in povečavajo njegovo odpornost, in sicer na ta način, da povzročajo obsežne izpremem-be tkiva, kar varuje organizem. Tako n. pr. v veliki meri vplivajo na razne linfatične žleze in na bela krvna telesca ter jih pripravljajo na boj proti bolezenskim povzročiteljem. Toda prav ta prevelika aktivnost povzroči razne tako imenovane »bolezni prilagoditve«, n. pr. visok krvni pritisk, ar-terlo-sklerozo, protin, nepravilno delovanje žleze ščitnice in druge. Snovi, ki bi morale telo varovati, mu začnejo zaradi svoje prevelike aktivnosti škodovati. Ob proučevanju teh pojavov za zdravljenje revmatičnega protina IZ ZGODOVINE KORTISONA je prišla doktorju Henchu genialna misel. Zavedel se je, da izkazuje protin vse značilnosti take «bolozm prilagoditve«. — Razmišljajoč o vsem tem je zapisal dr. Hench v svoj dnevnik ((Preizkusiti sestavino E pri zdravljenju protina.« V ta namen je potreboval predvsem čim več te snovi, k čemur mu je pripomogel neki lekarnar, ki je odkril nov način pridobivanja te sestavine, in sicer posredno iz govejega žolča, s čimer je bilo tudi pojasnjeno, zakaj povzroči zlatenica začasno olajšanje tistim, ki trpe od protina. Zolč, ki se razliva v kri, namreč vsebuje sestavino E. Ko je dr. Hench razpolagal z zadostno količino kortisona, ga je preizkusil na neki bolnici in jo kmalu popolnoma ozdravil, tako da je mogla hoditi in delati, čeprav se prej skoraj ni mogla ganiti. Dosegel je še več podobnih uspehov, a kmalu je spoznal, da ima to zdravilo tudi svoje slabe strani, in sicer ravno zaradi svojega močnega učinka. Hako lahko povzroči razne telesne motnje, med drugim na pr. poškoduje novo tkivo, ki je preraslo poškodbe tuberkuloznega značaja na pljučih. Kadar ga jemljejo bolniki dalj časa, lahko povzroči tudi izpremem-bo človekovega izraza, tako da zadobi bolnik tako imenovan «lunin obraz«. Ob preveliki uporabi kortisona nastanejo v telesu nevarne kemične izpre-membe, ki so po svojih posledicah prav tako nevarne kakor protin sam. Ko so v zdravniških krogih to spoznali, je nastal glede uporabe tega zdravila precejšen pesimizem. Toda to ni trajalo dolgo. Kmalu so si prišli bolj na jasno o njegovi učinkovitosti in danes že spet bolj optimistično presojajo njegovo koristnost. Cim dalj časa ga uporabljajo, tem več izkušenj imajo z njim. V splošnem pomeni velik blagoslov za tiste, ki jih muči protin. Oelo v primerih, ko so morali prekiniti zdravljenje s kortisonom zaradi pojava sekundarnih bolezni, ki so nastale kot reakcija na kortison, so dosegli izboljšanje, ker Se protin kljub prekinitvi zdravljenja ni povrnil s staro močjo, temveč v dokaj mili obliki. Danes ga uporabljajo do določene mere tudi pri zdravljenju leucemije in pri nekaterih drugih boleznih. Zaenkrat pa je treba glede kortisona še rešiti vprašanje, kako bi mogli pridobivati večje množine sestavine E. Upe jo pa, da ga bo možno pridobivati iz nadledvičnih žlez kitov. Razen tega delajo zelo zanimive poskuse za pospeševanje izločanja kortisona z vitaminom D. Odkritelji kortisona dr. Hench, Kendall in dr. Reichenstein, pa so prejeli za svoje zasluge glede tega zdravila in glede ugotovitev v zvezi s tako imenovanimi «boieznimi prilagoditve« Nobelovo nagrado. umetnikov svetovnega formata. Njegova tehnika je briljantna’ brezhibna, tako da se umetnik tudi pri najtežjih tehničnih problemih z lahkoto prepušča muziciranju. Ce izvzamemo koma. de. ki jih je dodal na koncu sjporeda pa moramo ugotoviti, da violinist pri sestavi svojega sporedia ni iskal pretežno virtuoznih skladb s katerimi violinisti prečesto skušajo ugajati publiki, pač pa nam je predstavil dela visoke umetniške vrednosti s katerimi se je mogel uveljaviti predvsem kot-ziei umetnik, ki v posameznih izvedbah vemo tolmači tisto kar je skladatelj hotel povedan ti. Slednje velja preavsem za Mozartovo Sonato v b-molu. Iz. vedba tega dela, ki bi se pri povprečnih izvajalcih prav lah. ko izrodila v monotono, br;z-oarvno muziciranje, je naiia tako,v violinistu kakor v pianistu prava mojstra.. Njuna measebojna igra je bila dokončno izdelana in je čudovito ii-peijala vse nianse kristalno čistih Mozartovih melodij. ludj p.ri Bachovi bonati za violino st>lo ni Štern reševal j e tehničntga problema (brezhibna intonacija-) ampak je muzikalno lepo in zlasti plastično prikazal polifonsko z&raobo Bachove umetnine. Z zanHnanjem smo dojemali zanimivo Sonato op 94 ruskega sikdaclalelja Sergeja Prokofjeva. Delo, ki ga karanten zi ra zanimiva ritmična in harmonska barvitost, nežna lirika in šegav humor, sta umetnika mojstrsko interpretirala ter uognano rešila stilni problem, kj zadaja pri Prokoljevu precej zahtevno nalogo izvajalcu. Naj spomnimo na čudovit III stavek, ki se nam je zdel kot nežna pravljica ter nas spominjal na mesta iz otroške glasbene slike «Peter in volk« istega skladatelja. Kot nedosegljiv virtuoz sc je Štern pokazal v De Fallovi ((Suiti«, ki je zanimiva s svojimi čudovitimi ritmi iz španske narodne motivike in pri Ravelovi skladbi «Tzigane», Oba izvajalca sta bila deležna burnih aplavzov od maloštc. vilne publike, ki je pa tokrat prišla menda zares predvsem poslušaj, umetnika 'n ne iz razlogov, ki praviloma ne bi smeli odločevati ptri obisku hrama umetnosti. l/nriir Vreme se bo danes polagoma M w [■ JV/l j— zboljšalo. Imeli bomo manjše * IVLItIL Poobiačitve v jutranjih urah, ki se bodo pa povečale popoldne, Toplota ostane nespremenjena. Včeraj je bila v Trstu najntžja temperatura 17.4, najvišja pa 22.03. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 29. SEPTEMBRA' 1951 !!!!!!!! !!!!! 6i»»ig8^i5i§gnnii uh niini m n 111 inattoiiiiiiiimniiHiiBiBiiiimiiiiuaHiiimiinmimiinHBBaM SEDAJ IMA BESEDO BRSDLEIlit BURKI! znova Vzhodna Nemčija PRILETELA V TOKIO Govorijo, da je v kratkem pričakovati nove iniciative v Moskvi - Naenkrat ,.presenečenje" v Washmgtonu - Adenauer ne gre v London - Pariški komentarji BONN, 28. Končnega odgovora iz Vzhodne Nemčije še ni bilo na včerajšnje Adenauerje-Ve izjave in odločitve Bundesta-ga. Berlinski radio ki je pod sovjetskim nadzorstvom je javil, da bo «ljudska zbornica zavzela. stališče do resolucije, ki 5o je sprejel zvezni parlament« in dodal: «Zadnja beseda še ni bila izrečena; to bo izreklo nemško ljudstvo«. V sovjetskih krogih v Berli-hu samo pravijo, da so sovjetske oblasti — kar je potrdil tudi general Cujkov — formalno odobrile načrt svobodnih sploš-ipih volitev po vsej Nemčiji. Dodajajo, d§ če bodo druge okupacijske sile izdale podobne izjave. b0 s tem napravljen že velik korak k dosegi nemške enotnosti. Zanimivo je tudi, da Bo povedali, češ da so sovjetske Dblasti pripravljene pogajati se z zapadnimi zavezniki glede tehničnega značaja bodočih volitev. Vedno znova pa se širijo govorice, da ie ZSSR pripravljena napraviti nove usluge Za-padu. samo da bi ne prišl0 do ponovne nemške oborožitve. V Londonu se je namreč razširila vest. da bi bila ZSSR v kratkem pripravljena umakniti svoje čete iz Vzhodne Nemčije. Tozadevno bombo bi vrgli v svet tik pred angleškimi volitvami. Moskva bi predlagala: 1. Umik svojih čet v prvih mese- 1 ci.h prihodnjega leta; 2. Svo-1 naj bi se o njih predhodno ne poane volitve po vsej Nemčiji; posvetovala z VVashingtoncm ■>. Združitev Nemčije na demo-kratični osnovi; 4. Umaknitev zahodnih čet iz zvezne republi. ke; 5. Nevtralizacija Nemčije. Povsem razumljivo je, da so na Foreign Officeu to vest sprejeli z velikimi zadržki in jn imajo za nekakšen preizkusni balonček. Vendar pa tam pričakujejo v najkrajšem času diplomatsko akcijo Kremlja, zlasti ko je več znakov, da se mislijo v Moskvi poslužiti stare taktike, da b; namreč sejali spor med tri velike. Nekateri pravijo, da bi ZSSR preko svojih predstavnikov na šestem zasedanju glnvne skupščine OZN lahko .s svojo diplomacijo v Parizu, pri pravila tudi teren za nove sestanke štirih Medtem ko sp v Londonu uradno javili, da bo Adenauer obiskal angleško prestolnico še. ,le po angleških volitvah, je rfemška zvezna vlada na svojem današnjem, zasedanju odločila, da b0 takoj pričela pripravljati načrt volilnega zakona glede n:( morebitne volitve na štirih okupacijskih področjih. S tem načrtom se bodo trudili ministri za pravosodje, notranje zadeve in celotn0 Nemčijo. Iz Washingtona pa javljajo, v nasprotju z včerajšnjimi vestmi, da so tam Adenauerjevi predlog; povzročili precejšnje presenečenje. Bonnska vlada, l/elihi letalski manevri Preizkušajo letalsko obrambo zahodnih držav Letošnje vaje so še enkrat večje, kot lanske PARIZ. 28. — Letala osmih Bržav, pod poveljstvom glavnega zavezniškega stana letalskih til Srednje Evrope v Fontaine-bleau, so danes zjutraj odbile velikanski zračni napad na Zahodno 'Evropo v: prvi fazi vaj «Cirrus», največjih letalskih manevrih, kar so jih doslej imele zavezniške letalske sile Srednje Evrope. Medtem ko so zavezniške letalske sile Srednje Evrope pod poveljstvom generala Laurisa Norstada z radarji preiskovale nebo in so bili piloti lovskih letal na reakcijski pogon pripravljeni, da zlete dve minuti co predhodnem obvestilu, je bi. Ia Zahodna Evropa v alarmu, ker so velike zračne sile sestavljene -z bombnikov int lovcev, napadle Zahod. To so bili ((rdečit) letalski oddelki, ki so prišli & področja Rena. «Modra« zahodna obrambna letala niso vedela s kakšnimi silami je razpolagal napadalec. Pomagati so si mogli samo z radarji jn vestmi, ki so jih dobili med manevri. Preiskusiti mislijo namreč široko omrežje za obveščanje. «Modri» branilci so v Zahodni Nemčiji, severni in osrednji Franciji, Bel. giji in Holandski. Na razpola- go imajo belgijska, danska, francoska, holandska, norveška, ameriška im angleška letala. «Rdeči» napadalci dobro poznajo «modrc» moč. Sestavljajo jih ameriška, angleška in italijanska letala. Napadala bodo iz velike višine, obenem pa ob nizkem letu ((obstreljevala« letališča, radijske naprave, protiletalsko obrambo, mostove im središča za obveščanje. Vaje «Currus» bodo še enkrat večje koi lanske, ki so jih imenovali »dežnik ». Ponesrečili sta se dve prevozni letali TOKIO, 28. — Ameriško prevozno letalo «C 46» s 5 potniki in 6 možmi posadke se je zrušilo v bližini Atsugi, kjer so tudi našli 11 trupel pod ostanki letala. Poveljstvo ameriškega letalstva na Daljnem vzhodu javlja obenem tudi, da ni vesti o drugem prevoznem letalu, nekem «C 119», ki tri. moralo včeraj ob 10. uri zvečer pristati v Tachikav/i, v bližini Tokia. Niso povedali, koliko osel? je bilo y drugem letalu. Vsled tega v ameriški prestolnici nočejo dati nobenega komentarja, dodajajo pa, da je edino nov0 dejstvo v bonnski resoluciji nasvet, naj bi bile volitve pod okriljem OZN. Omenimo naj še pariške komentarje. Listi ne kažejo velikega presenečenja ob odgovoru zvezne vlade. «Grotemohlovi predlogi s0 povzročili težak po. ložaj« — pi;e med drugim «Au. rcire« — težak, ker so predstavljali poziv enotnemu nemškemu nacionalizmu in ker tudi med ljudmi, k* so nasprotni Sovjetom niso mogli povzročiti nezadovoljstva in pozneje ugodnega odmeva. Včeraj se je A-denauer izmazal in zvito prešel v protinapad. On je sporazumen. da pride do splošnih vo. Utev. vendar mora prej komisija OZN narediti preiskavo na obeh področjih. Adenauer ie mnenja, da bo Grotewohl odgovoril z odklonitvijo in da bo vprašanje trentutno likvidirano. S tem bo dobil potreben čas za dosego predvidenih sporazumov z Zahodom. Vendar zaključuje list «ali je gotovo, da Rusi ne bodo sprejeli vseh koncesij? V resnici se nemško vprašanje šele pričenja«. «Franc Tireur* pa je tega mnenja: «Ce Grotewohl in njegovi gospodarji odkrito želijo svobodne volitve, ne morejo odbiti nobene Adenauerjeve točke... Razgovor med Adenauerjem in Grotevvohlom bo verjetno govorjenje med glušči, dokler ga ne bodo nadaljevali veliki štirje«. .. -i .Mj** Prvi angleški štirimotomi reakcijski bombnik «Valiant». Ompreljen ie s i Rolls-Royce «Avim» reakcijskimi motorji, doseže hitrost 950 km na uro in lahko nosi bombe na velike razdalje. Po izjavi britanskega letalskega ministra je to najboljše 'napadalno letalo sveta. Angleške letalske sile so naročile večje število teh bombnikov. Slika kaže novo letalo na poleta nad. Anglijo Znova v Italiji nesreča vlaka SAVONA, 28. — Ob 3.45 ponoči se je zaletel potniški viak, namenjen v Turin v tovorni vlak, ki je stal na istem tiru. Ker pa je osebni vlak zmanjšal svojo brzino, da bi se lahko ustavil na postaji, je bil sunek manjši. Žrtev ni bilo, samo škoda je precejšnja. Proces proti Rederju BOLOGNA, 28. —- Danes je bilo zadnje zasedanje sodišča preden bodo 3. oktobra napravili sodni ogled v Pietrasar.-ta. Sodni zbor se bo zbral znova 8. oktobra, nadaljevanje procesa pa bo 19. oktobra. Na dosedanjem razpravljanju so že zbrali dovolj dokazov, da bi mogli uporabiti člen 187 vojnega zakona, ki predvideva smrtno kazen za tistega, kdor zažge hišo ali pa povzroči smrt er.e ali več oseb, če to vojne operacije nujno ne zahtevajo. Tudi na današnjem procesu se je nadaljevalo zasliševanje prič, ki so podrobno opisovale pokolje, ki so jih uprizorili Rederjevi vojaki. PARIZ, 28. — Ze četrtič v zadnjem času je po pariških ulicah veliko oseb prijela ne-rjadna slabost. Trije so bili mrtvi. Kot znano razlagajo zdravniki te nenadne pojave z velikimi temperaturnimi spre. membami, do katerih pride v tem letnem obdobju v Pariza Barros je napravil oporoko RIO DE JANEIRO, 28. — Položaj v Sao Luisu, prestolnici zvezne države Maranhao, je še vedr/o precej nejasen. Kot znano je prišlo do precejšnje napetosti v tem mestu zaradi imenovanja novega guvernerja države Eugenia de Barrosa. Nekateri pravijo, da je Barros že napravil oporoko in poslal svojo družino na varno zaradi stalnih groženj opozicije. Pravijo, da je njun obisk pomemben zlasti sedaj, ko je prišlo do resne krize pri pogajanjih - Uspehi sil OZN na srednjem m vzhodnem bojišču in nasprotnika na zahodnem TOKIO, 28. — General Omar Nelson Bradley, poveljnik ameriškega glavnega stana je danes prispel v Tokio, da bi se sestal s poveljnikom sil OZN, genera. lom Ridgw&yem. Bradleya sta spremljala njegova žena in svetovalec zunanjega ministrstva. Bohlen. Vojaško letalo «Constellation« je imelo precej zamude zaradi slabega vremena. Bradley ni hotel Qb izstopu iz letala dati posebnih izjav. Dejal je le, da je prišel na Japonsko, da «prouči politični položaj na Daljnem vzhodu«. Predvidevajo, da se ne bo sestal z Ridgwayem prej, kot jutri zjutraj. Uradno bi moral poveljnik glavnega stana ZDA, skupaj s strokovnjakom zunanjega ministrstva za ruska vprašanja, Bohlenom razpravljati samo o upravnih zadevah korejskega vprašanja. Vendar ie precej pomembno dejstvo, da je ob njunem prihodu, na Koreji položaj precej težak. Pogajanja o premirju so v tažlei krizi in zavezniško poveljstvo je pred grožnjo, da pride do nove ofenzivne dejavnosti na bojišču in to v velikem obsegu. Nekaj pred prihodom Rradle-ya v Tokio, je radio Peking ob- sodil novi predlog generala Ridgwaya, da bi prenesli pogajanja za premirje za 8 milj proti jugovzhodu v Songhion, kot stališče, katerega namen je preprečiti pogajanja o premirju. «Cudno obnašanje zaveznikov med pogajanji ne dokazuje samo popolnega pomanjkanja a-meriške odkritosrčnosti, temveč tudi nekatere razlike v stališčih Washingtona in Tokia. To predvsem v taktiki, s katero bi preprečili pogajanja. Po sabotiranju konference z ubijanjem, obstreljevanjem in bombardiranjem, so se poslužili taktike pod etiketo ((Predhodni pogoji«. Radio zaključuje s trditvijo, da če bi pristali na Ridgwayevo zahtevo, bi se na konferenci izgubili y razpravljanjih o novi ureditvi in »drugih nemogočih zahtevah, ki jih namerava Ridgwav predložiti, da bi preprečil ponovni pričetek pogajanj«. Radio Peking je dejal, da mu je ta odgovor poslali dopisnik iz Kesomiga. V Tokiu so prepričani, da je bil to članek dopisnika londonskega «Daily Workerja», Alana Winningtona, ki se je že večkrat izkazal za glasnika severnokorejskega in kitajskega ii iilii &n 1 ~ “jl -- .. B .... RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 14.00: Slovanska lahka glasba: 21.00: Veder sobotni večer. — Slove- r, . ni.ta: 12.00: Operna glasba: 19.15: Od Bac , Soštakoviča. — Trst II.: 13.30: Lahka guw»; 22.30: Večerni ples. — Trst I.: 14.10: Slavni »lisi. 20.25: Cergolijev orkester moderne glasbe. Skupina novinarjev si ogleduje «konfer’enco cono« v novem sedežu Organizacije Združenih narodov. (Foto OZN) poveljstva. Svoje «mnenje» je objavil običajno še pred uradnimi izjavami. V pričakovanju pametnejših odgovorov iz Pekinga se je danes vrnil iz Tokia v Munsan admiral Burke, član delegacije OZN na pogajanjih za dosego Premirja. Na bojišču samem pa je danes prišlo znova do velikiji borb. Poročili 8. armade in poveljstva v Tokiu javljata, da so na zahodnem bojišču skušali nasprotniki zajeti neki zavezniški oddelek. Rešilo ga je šele topništvo, ki je razbilo obroč. Do nap&dov nasprotnikov je prišlo tudi severno zahodno od Corvona, drugi napadi pa so bili odbiti severnozahodno od Jončona, Na področju Fengang-Kumhva-Kumsong so zavezniki po hudih bojih osvojili važno višino; neki drugi cilj so zasedli na vzhodnem bojišču. Letala so na izvidniških poletih uničila rekordno število vozil. Do zračnih bojev ni prišlo. Nasprotnikova letala, ki so se prejšnje dni pojavljala v velikem številu na korrjskem nebu, so danes izginila. Včeraj so Sabre poškodovala 2 Mig-15. Eno letalo Sabre je bilo poškodovano, vendar je moglo vseeno pristati na letališču, s katerega je vzletelo. Požar v Singapuru SINGAPUR. 28. — Do velikega požara je prišlo v tovarni za predelavo gume v predmestju Singapura. Požar je izbruhnil eno uro potem, ko so bila prekinjena pogajanja med vodstvom podjetja in delavci, ki so zahtevali povišanje plač. Ogenj se je razširil tudi na bližnje delavsko naselje. Požar so zadušili po treh urah napornega dela. Škodo računajo na približno 3 milijone malajskih dolarjev. i! iiiiiiiini' . ii; 5 # JUTRI ZVEČER V BENETKAH Slovenija: Italija Orodn i telovadcnra iad i n c i obeh " ltalia. 16.00: ((Adamovo n-Hepburn, S. Tracy. Kino ob morju. 15.30. D. Dick, F LO* Marconi. 16.00: ljenka» L. Parkes, Massinio. 15.00: ((Pepeli' sney- pašo*?*5 Moderno. 14.00: «E1 G. Russell. . jl>* Novo Cine. 16.00: «Tri ® E. Flynn, J. Sulliva^ Odeon. 16.00: «Tulsa «fr* zemlja« S. Hayward, n. Radio. 16.00: «PeseK» »• ' C. Gray. . ^ W Viale. 16.00: ((Pravica w nja», H. Bogart II* Savona. 15.30: «I^S, , ca» J. Stewart, D. v L(sV Vittoria. 16.00: «Zena Power, L. Darnell-Vittorio Veneto. I®-"' vrtnica« Tyron Povv«- RADIO JU^OSliOVA*#* CO X E 'l'»#J SOBOTA 29.9-**51- 93o Poročila ob 7.00, 23.05 - 6.45 Jutranja iUP radijski koledar do 7.30. ^ kaj znanih valčkov. »tf* ska lahka glasba. 14-3®. do danes. 14.35 Nova*. suita. 17.30 Deset 1<* LJi S 18.00 Koračnice. !v in čas. 18.30 Albeni« ifS, V t* Skladbe za klavir, fh ^7 sobotni večer. 21.30 Sl? ^ rodnp no T.ahka rodne. 22.00 Lahka S1 »bO 12.00 Operna glasb?, na glasba. 13.00 cert solistične i" .JLjjdfi glasbe. 14.00 igra moa^SH 14.30 Drago Ulaga: Londor.u 1940. 14.40 Nar^ f mi. 15.15 Zabavna S1.*'. M Maurice Ravel: Sonatin^,* vir. 13.10 Hrvatska ba. 19.15 03 Bacha <*? ča. 19.45 Ob razstav' ., * Berganta. 20.00 Za M tedna. 20.50 Veseli ve£«r-ples igra Bojan Adarn »oj, ples in razvedrilo d0 tkst ,i* A 8.30. 11.30 Za V^J 12.00 Obljube in % jlA Koncert iz londonsk«^ 13.00 Šramel kvintet 3 \ . duet. 13.30 Lahka Plesna glasba. 18.°° ”,,!.: SKr ke. 18.15 Georges »'f! iri % nija v C. 18.45 Sara*3«,)« nini. 19.00 Oddaja 3.$ 5P,j 19.30 Vesela glasba- 2°: kronika. 20.10 Pesfra glasba. 20.45 Lahki or„ 19.30 Vesela glasba- ".'»3 Koncert tržaške'Ea_u. poH1 jj♦' zbora. 2T.20 Čajkovski- |ja. j( Julija, uvertura-fa^i'i-Veseli ritmi. 22.00 S te. 22.30 Večerni Ple5’ Suita št. 2 v b-moiu- ‘‘j 11.30 Ritmi in perni spored. 13.25 fl, j< mi. 14.10 Slavni re pesmi. 19.15 0%K&e’'C<% 20.25 Cergolijev. °TV>aK Glasbena fantazija. , 22-, ji' «Per Gynt» suita »•. mi trubadurjev. 2J.‘J ba do 24,00. KIS TOČNA IN SOLIDNA >3 vam nudi edina dob ro znana fvr fr* PLESNIČAR TRST - UL. RISMONDO 4 : TEL. g Ul"1 V. 9. •Tohn Hersey HIROSISU A PREVEDEL: VLADIMIR BREZO V NIK Sla sta proti razvalini, ki ie silno gorela. Tam pa mu niti približno ni mogla pokazati, kje je zasulo moža. Ooe Kleinsorge je vefkrat glasno zaklical: «Je kdo tukaj?» Odgovora ni dobil. Oče Kleinsorge je rekel ženi: «Morava oditi, sicer bova oba poginila.* Sel je nazaj h katoliškim hišam, kjer je očeta predstojnika opozoril, da se požar zaradi vetra približuje. Veter ja spremenil svojo smer, pihal je zdaj od severa. Zadnji čas, vsi odidejo. Prav takrat je pokazala učiteljica otroškega vrtca na duhovnika Fukaija, *koflj3kega tajnika, ki je stal pri oknu v drugem nadstropju misijonske hiše. Jokal se je in gledal v smer, * kateri se je razletela bomba. Ote Cieslik je, misleč, da so se stopnice zrušile, tekel za misijonsko hišo, da najde lestvico. Pod streho bližnje hiše, ki se je pravkar zrušila, je slišal klice na pomaganje. Poklical je ljudi, ki so tekli po bližnji ulici, da naj mu pomagajo vzdigniti razvaline. Nihče ga ni poslušal — usoda zakopanih je bila zapečatena. Oče Kleinsorge je planil v hišo. Lezel je po stopnicah, ki so bile nagnjene, polne ometa in letev. Pred vrati sobe je poklical gospoda Fukaija. Oče Fukai je bil zelo majhen, kakih petdeset let star mo*. Obrnil se je, njegov pogled je bil čuden. Rekel je: «Pustite me tu!» Oče Kleinsorge je stopil v sobo in ga zagrabil za ovratnik suknje. Rekei mu je: »Pojdite z menoj, če nočete umreti!» Revež je zmedeno odgovoril: »Pustite me tu — da umijem!* Oče Kleinsorge ga je porival in vlekel iz sobe. Prišel ‘je tudi teolog, ki ga je zgrabil za noge; oče Kleinsorge ga je hkrati popadel pod rameni. Tako sta ga oba po stopnicah prinesla iz hiše. Kričal je: «Ne morem hoditi! Pustite me tu!» Oče Kleinsorge je nato vzel svoj kovček iz lepenke, v katerem je imel denar. Svojega sobrata si je naložil na hrbet. Vsi so nato odšli proti vzhodu. Tja, kjer je bilo za ta del mesta določeno cvarno okrožje*. Ko sta stopila čez prag, ga je začel gospod Fukai biti po ramah. Kakor dete je kričal: «Nočem Iti proč! Nočem iti proč!» On pa se za njegovo početje ni brigal. Supe. rioru Lasalleu je rekel: «Vse, kar smo imeli, smo izgubili, ostal nam je samo »e naš humor*. Ulica je bila polna porušenih hiš, prevrnjenih telefonskih drogov in žic. Iz vsake druge, tretje hiše je bilo slišati glasove zasutih in zapuščenih. Nenehoma so kričali in vljudno prosili: «Tasukete kure! Prosim pomagajte!* Med razvalinami, iz katerih so slikali krike, so duhovniki spoznali tudi nekdanje domove svojih prijateljev. Zaradi ognja pa ni bilo več pomoči. Oče Fukai je celo pot vekal: «Pustite me v miru!» Skupina porušenih in gorečih hiš jih je prisilila, da so se obrnili na desno. Pri sakajskem mostu, ki je peljal proti «varnemu okrožju*, so zapazili, da gori na drugi strani reke cel mestni okraj. Skozi to peklo si niso upali. Obrnili so se zato na levo. Odločili so se. da se bodo zatekli v Asanov park. Oče Kleinsorge se je začel — saj ga je že več dni mučila in slabila huda driska — pod svojim upornim bremenom opotekati. Ko je skušal prelesti kup razvalin, obstoječ iz več hiš, ki so bile na poti, se je spotaknil in pri tem odvrgel svoje breme. Ko tl ja 1 ne Je navzdol, dokler se ni pri sami reki ustavil. Ko je vstal, je videl, da mu njegov sobrat uhaja. Prosil je skupino vojakov, ki je stala pri mostu, da naj ga zadržijo. Medtem ko je oče Kleinsorge tekel po gospoda Fukaija, je oče Lasalle zaklical: «Hitro, nimamo časa!* Oče Kleinsorge je prosil vojake, naj pazijo na uhajača. Obljubili so mu; mali zmedeni mož pa jim je ušel in duhovnika sta videla, da teče naravnost proti ognju. Videla sta ga zadnjikrat. Gospod Tanlmoto je, v hudih skrbeh za svojo rodbino in cerkev, drvel po glavni ulici Kola. K svojcem je skušal priti po najkrajši poti. Bil je edini človek, ki je tekel proti mestu. Med potjo je srečal na stotine in stotine beguncev in zdelo se mu je, da je vsakdo Izmed njih ranjen ali drugače poškodovan. Nekateri so imeli osmojene obrvi, z obrazov in rok pa jim je visela koža, drugi so zaradi bolečin moleli roke kvišku, kakor da v obeh rokah nekaj nosijo. Nekateri pešci so bljuvali, mnogi so bili nagi ali pa so obleke v cunjah visele z njih. Na nekaterih nagih telesih so bili vžgani vzorci perila in naramnic. Na koži nekaterih žensk — belina je odbijala vročino bombe, temne obleke pa so jo vpijale in vodile dalje h koži — pa oblika cvetlic na njihovih kimonih. Mnogi, dasi sami ranjeni, so podpirali sorodnike, ki so bili še huje ranjeni. Skoraj vsi so se vlekli s sklonjenimi glavami. S topimi obraz so gledali narav, nost predse. Pastor je teke! Cez oba mosta nad reko Koi in na rekt Kanon; hotel je priti v sredice mtsta- Nenehna^ V Ko se je približal središču, je videl, da so se tam * hiše. Mnoge med njJmi so gorele. Na več krajih J Ar priti do ruševin; zaradi ognja in vročine pa to ni .f,1 »jV Izpod mnogih ruševin so se oglašali ljudje in prosu* Pomagal pa ni nihče. Tisti, ki so eksplozijo prežive”- ^ j gali samo sorodnikom ali pa naj bližjim sosedo#^ 0$iU obsega bede niso doumeli. Ranjenci so šepali 111111 z klicev, pastor pa je tekel mimo njih. Kot Kristjan i® gj/j,V žrtvami sočustvoval, kot Japonec pa se je stra'11 J ker ni bil ranjen. Med tekom je molil: «0 Bog. PoJJ1‘ ji reši jih iz ognja.» dPJ -V!* Upal je. da se bo na levi strani lahko ognil nazaj k mostu Kanon. Nato je tekel nekaj !’asa rokavov. Poskušal si je utreti pot skozi več Pre'' ;ji so bile zaradi ruševin neprehodne. Zato se Je ° ie2i in tekel k železniški postaji Jokogavt. Ta postaj« d0i* ki se v širokem polkrogu vije okoli mesta sel i(- . a f dokler ni prišel do gorečega vlaka. Ogromen ob „ ga je tako globoko presunil, da je kakor brez u’^'oV pfe milji daleč proti severu. Tam leži na vznožju raiije*\jeJi Gion. Na celi poti je prehiteval grozno opečene lr‘ t^( Obračal se je k njim na desno in na levo " jj I Ker krivega — rekoč: «Prosim, ne zamerite roi. ?7av»tJIr nesrečen kakor vi.* V bližini Glona je začel podeželja; hiteli so mestu na pomoč. Marsikater ni vzkliknil, ko ga je zagledal: «Glejte ga, tale UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCH1 3t. 6, III. nad. — Telefon Stev. 93-808 ln 94-638. — PoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St 73-38 OGLASI: od 8.30 - 12 ln oa 15 -18. - Tel. 73-38, Cene oglasov: Za vsak mm vISine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battistl 30la-I Tel. 70 (Nada NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod ^ PoStnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln°Zp zo> Ljubljana T.vrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pr) Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tisk8