134 Poštnina porafemj LJUBLJANA (C. C. con la posta) j L* izhaja vsaki dan iftrtraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mcscc L , 3 -neteče L 22r—, pol UU L 38^ celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno % 650 reč. — Posamezne Številke 30 ti. — Oglasnina za 1 mm prostom 9 Brokoett 1 (58 mm): za tegoveke to obrtne oglase L L—, za oemrt- P^t™-, vabila L 1-50, oglase denarnih zavodov L Oglasi na prvi strani L 2L— v petek, 3. avgusta, 1928. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. Letnik lisi DINOST Uredništvo in upravniMvo: Trst ulica S. Franc esc o d'Assisi 20. Te* le!on 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* macqc in denar p« upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirao* pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «fidiaottK/ Podoredstitvo v Gorici: ulica Giosue Carducci ti. 7, L o, — Te)ei tL , Glavni in odgovorni nrednik; proL FHlp Petin. Kongres šest in dvajsetin jezikov PRAGA, 31. julija 1928. V Pragi zaseda, danes kongres, katerega udeleženci govo-irijo Sest in dvajset različnih, jezikov. Vsi pa razumejo en jezik — toda ne mislite tu na esperanto! Ta skupni jezik, ki ga znajo vsi udeleženci, je marveč jezik risanja, jezik črt in slik. Kongres, o katerem je beseda, je namreč šesti svetovni kongres risanja in njegovi udeleženci so učitelji in predavatelji risanja in grafIčnili umetnosti. Njihov sestanek je prava internaciona-la umetnosti. Udeležencev je o-koli 3000 in vsi so prežeti z miroljubno idejo sodelovanja med narodi glede vzgajanja mladine in gojenja umetnosti, glede propagande v prid vsemu onemu, kar je lepo in plemenito. Na kongresu se najčešče sliši angleški jezik. To je povsem naravno, kajti poleg 352. Angležev je prišlo v Prago tudi 720 Amerikancev, tako da tvorijo Anglosaksonci eno tretjino vseh udeležencev. Angleški pa govorijo tudi Japonci in zastopniki drugih narodov Daljnega vzhoda. Izmed slovanskih jezikov se sliši najčešče Češki, potem poljski in srbski jezik. Poljakov je na tem kongresu 1*20. Nemcev je prišlo 112, a naj-šibkeje so zastopani romanski narodi. Kljub temu se sliši francoska govorica zelo pogostoma. posebno z govorniškega odra. kjer se mnogi udeleženci poslu-tujejo v svojih poročilih tega svetovnega jezika^ Na avečani seji, ki se je vršila 30. julija, je predstavnik Velike Britanije govoril -francoski. Predsednik kongresa, Švicar dr. Specker. pa je začel svoj govor v francoščini, ga nadaljeval v angleščini in nemščini ter ga zaključil s toplimi pozdravnimi besedami v češkem jeziku. Otvoritev kongresa se je vršila v veličastni podvzemni dvorani praške «Lucerne». Ta ogromna dvorana, ki je bila ob tej priliki bajno okrašena, lahko prav lepo sprejme nad 3000 ljudi. Saj najde v zimskem času povodom znamenitih koncertov v njej prostora celo do 4.500 gostov. Pred otvoritvijo kongresa so se pojavili za predsedniško mizo pokrovitelj kongresa čeho-siovaški prosvetni minister dr. Milan Hodža, predsednik kongresa dr. Specker, dr. Baxa in (številni predstavniki posameznih delegacij. Dr. Specker je izjavil, da se vrši VI. risarski kongres y Pra#i v skladu s sklepom zadnjega kongresa, ki se je vršil v Parizu. Vrši se povodom desetletnice čehoslovaške samostalnosti. Pozdravil je u-delsžence ter zaključil z besedami, da kongresisti, ki se sestajajo že več let, sledijo le zapovedi zgodovine, v kateri je bilo vedno tako, da so se narodi drug od drugega učili in se medsebojno vzpodbujali. Svečani govornik je bil minister dr. Hoclža. Na francoskem in angleškem jeziku je pozdravil prisotne goste, omenil je zadnji kongres, ki se je vršil v Parizu kot prvi v novi Evropi, ter se zahvalil za čast, ki jo j d izkazalo inozemstvo Čehoslova-&ki s tem. da je priredilo svoj letošnji kongres v Pragi. Ideja, da se priredi kongres v eni iz-; med slovanskih držav srednje Evrope — je nadaljeval govornik — je bila srečno izbrana. V teh predelih Evrope je svetovna vojna osvobodila ogromne moralne in ustvarjalne sile narodov, katerih razvoj je bil no prejšnjih vladah zapostavljen in zadrževan. Danes teče tu novo življenje, nova umska ustvarjanja se porajajo. Do sedaj zanemarjene mase ljudi prihajajo z novimi moralnimi in umetniškimi vrednotami. Človeštvo bo imelo od tega ne samo nove, temveč tudi velike koristi. Vsako umsko sodelovanje pomeni mednarodno prijateljstvo. Nova srednja Evropa stremi danes po zbliževanju narodov. Do nemških gosto? se je govornik obrnil v nemškem jeziku naglašujočj, da smatra nemško-slovanski sporazum ne samo k.a možnega, temveč tudi za zaželjenega, kakor sicer današnje demokratsko mišljenje Evrope že samo pove. Ostvarite v tega sporazuma je naloga razumnikov in množic* ki prihajajo sedaj do vpliva. Na slovaškem jeziku se je obrnil do slovanskih udeležencev, katere je pozdravil s polno iskrenostjo. Dolžnost Slovanov je — je zaključil — da negujejo in podpirajo svojo umetnost, kajti ravno ona je tisti element, ki priča o njihovi sorodnosti. V imenu praške občine je pozdravil v kratkem in toplem govoru župan dr. Baxa. Govorili so ob otvoritvi tudi zastopniki vseh držav. Povodom tega kongresa se je otvorila v Pragi tudi razstava likovne kulture, ki ie v vseh svojih delih zelo zanimiva. Eno krilo paviljona zavzema Čeho-slovaška izložba, medtem ko je drugo prepuščeno inozemskim izložbam. Čehoslo vaška je stavila izdelke visokoSolcev, srednješolcev in učencev ljudskih šol. Vsi oddelki so zelo bogati na primerih vaje in metode v vseh možnih panogah risarske umetnosti. Najbolj se je pazilo na to, da razstavi vsaka država uspehe, ki so se dosegli v ljudskih šolah, a še le potem, kar se je doseglo po strokovnih Šolah. Najzanimivejše so one inozemske izložbe, kjer so raz-stavljni izdelki. Poljska in Jugoslavija sta zastopani z izdelki različnih šol, Velika Britanija, Nemčija, Združene države so privlačne po posebnem značaju risb. V istem pogledu so zelo zanimive japonske in kanadske izložbe itd. Na splošno se more reči, da je na tej Vizstavi zastopan ves kultur nr svet po vzorcih največje vrednosti. BeRMja nm Itišoslouinske -uMe Izpolnjevanje mednErodnilv obveznosti — Izenačenje zakonov — 0 centralizacija državne uprave — Obsojanje Račiceve^a atentata mo izvoz, ter bomo postopoma odstranjevali ovire, ki stoje na potu razvoju mednarodne trgovine. Pazljivo bomo skrbeli za obrambo države, da ohranimo domovini mir, ki ji je potreben. Zelo nam bo žal, če ne bomo mogli sodelovati za udejstvitev tega programa s poslanci vseh parlamentarnih skupin. Dogodek, ki se je izvršil 20. junija in katerega treba najodločneje obžalovati — padla sta dva draga tovariša^ dočim so bili drugi ranjeni — ne sme dati povoda za prek in j en je onega zakonodajnega sodelovanja, ki se je vrnilo do danes in ki je državi potrebno. Žalostni dogodek je osamljen in oseben čin in se ne sme posplošiti. Velika krivica je, da se neupravičeno obdolžujejo cele parlamentarne skupine in, kar je še hujše, del naroda radi čina, s katerimi nimajo ničesar skupnega in ki gai obžalujejo ter obsojajo, kakor ga obsoja ves civilizirani svet. Takšno nedopustno poslabšanje od-nošajev med parlamentarci zamore samo škodovati. Parlamentarne skupine, na katere se oslanja vlada, ter poslanci teh skupin, ki se sedaj nahajajo v skupščini, se prav dobro zavedajo interesov, ki so nad strankarskimi in osebnimi interesi, ter odkritosrčno želijo, da se poslanci, ki se — po našem mnenju brez upravičenega razloga — ne udeležujejo sej, povrnejo na skupno zakonodajno delo. Narodna skupščina je edini merodajni zbor za reševanje vseh vprašanj, ki zadevajo življenje naroda in države. Ker je en sam mož odgovoren za čin. radi katerega bo imoral odgovarjati pred sodniki, je gotovo, da bodo tudi oni izmed Hrvatov, ki se v sedanjem trenutku tega ne azvedajo, slednjič vendarle razumeli, da ta zločin ne srne ustvariti prapada med brati ter da ne sme ovirati nadaljevanja konstruktivnega dela v skupni državi. Mi bi zelo obžalovali. če bi Vse našli stuanke ali zasebniki, ki bi skušali, izrabljajoč skupno bolest radi tragičnega /dogodka, naganjati ljudske mase k činom, ki so nasprotni ustavnim določbam in obstoječim zakonom. V takšnem slučaju bi mi ne bili samo primorani, marveč tudi zatrdno odločeni, zagotoviti uveljavlje-nje in spoštovanje ustave ter zakonov sploh. Jugoslovenska vlada, zavedajoča se obveznosti, ki jih je prevzela država z vstopom v Družbo narodov, bo odločn> in brez obotavljanj nadaljevala dosedanjo zunanja politiko Jugoslavije. Glavne smernice te politike so dobro znane: spoštovanje in ohranitev položaja,, določenega s prijateljskimi in zveznimi pogodbami, ki jih je sklenila država v interesu ohranitve miru; ohranitev in utrditev dobrih odnošajev z vsemi državami, in kjer ti Še ne obstojajo, ustvaritev in konsolidacija prijateljskih odnošajev s sosednimi državami. Prizadevanja Jugoslavije v tem smislu so znar na. Vedno pripravljena, prisrčno pozdraviti in pristati na katerokoli pobudo za udejstvitev velikega mirovnega dela« si bo jugoslovenska vlada prizadevala, odstraniti vsa nesporazum-ljenja, ki ovirajo utrditev vere Seja narodne skupščine BEOGRAD, 2. Današnja seja narodne skupščine je J>ila o-tvorjena ob 10. uri. Po običajnih otvoritvenih formalnostih je ministrski predsednik dr. Korošec prečital naslednjo deklaracijo: «Nova kraljeva vlada prihaja pred narodno skupščino, da vpraša parlament za zaupnico-Za to zaupnico, prosi vlada s trdnim namenom, da dovrši zakonodajno delo, katero zahtevajo politične, kulturne, socialne in gospodarske potrebe, V vse uprave bo vlada uvedla duh splošne nepristranosti in absolutne pravičnosti ter bo zahtevala kar večjo hitrost pri poslovanju teh uprav. Tekom sedanjega kratkega zasedanja bi vlada želela, da bi se dovršile vse potrebne priprave za uvedbo novega davčnega zakona, ju mora tvoriti v pirmeru z vsemi doslej veljavnimi znatno izboljšanje za narodno gospodarstvo. Obenem želi, da bi se odobrili vsi oni zakonski osnutki, ki jih je zakonodajni odbor že proučil v svrho izenačenja zakonov, namreč zakone o sodnikih, o uredbi sodišč in o državljanstvu. Vlada želi, da se spoštujejo mednarodne obveznosti in sicer tudi one, ki so bile prevzete pred mnogimi leti, da se uredi a-grarni kredit, da se izdelajo zakoni o likvidaciji agrarnih obveznosti, zakon o dobrovoljcih ter da se uredijo vsa ona vprašanja, ki se smatrajo kot prav posebno nujna. Tekom jesenskega zasedanja bo vlada nadaljevala delo z narodno skupščino, da se udejstvi izenačenje zakonov, ki je potrebno glede šolskih, gospodarskih in upravnih vprašanj. Zakon o občinskih upravah spada med temi ukrepi na prvo mesto. Kar se tiče poslovanja poedi-nih ministrstev, bomo storili vse, kar je mogoče, da izločimo iz osrednjih uradov vse one posle, ki se lahko hitreje in pod boljšimi pogoji rešijo s strani podrejenih oblasti. Če obstoječi zakoni ne bi dovolili udejstvitve teh narodovih želja, bo kraljeva vlada predložila narodni skupščini nove zakonske osnutke, ki bodo omogočili dosego tega cilja. Narod plačuje visoke davke za državno upravo in radi tega je naša. dolžnost, da mu damo popolno in hitro po-slujočo upravo. Zakonski osnutek o centralni državni upravi, ki je bil že predložen narodni skupščini, se mora istotako prilagoditi duhu reform, katerih namen je izvesti decentralizacijo upravnih oblasti. Kraljeva vlada bo skrbela, da bodo vsi državni nameščenci izvrševali poverjene iim naloge v sk'adu z zakoni, da bodo vestni in u-služni napram narodu, zakaj oni so v to poklicani, da služijo ciljem, ki jih postavlja država. Gospodarsko depresijo, ki jo je opažati po vsej Evropi, bo vlada upoštevala in bo ukrenila vse potrebno, da najde gospodarski položaj kmetov, delavcev, obrtnikov, trgovcev, indu-strijcev in državnih nameščencev pri oblastvih obrambo, ponio č in razumevanje. Razvijali bomo še nadalje gospodarske in pravne odnoša-je z vsemi državami, da ojači- v trajnost miru in obstoječega mednarodnega položaja Poznavajoč miroljubna nagnjenja jugoslovanskega naroda računa vlada zatrdno na sodelovanje nacionalnega predstavništva pri teh njenih prizadevanjih. Da zaključim, vlada bo v notranjosti vlada zakonitosti, reda, dela in pomirjenja, na zunaj pa vlada miru in prijateljstva. Zato prosim narodno skupščino, da izreče kabinetu zaupnico.» Zasedanje narodne skupščine bo trajalo še teden dni, nakar bo narodna skupščina odgode-na do jeseni. ttetioRsfee Kcrcentfje bodo predložene narodni skupščini že te dni? BEOGRAD. 2- Ministrski predsednik in zunanji minister sta prosila prodsednika narodne skupščine, naj čiim prej stavi na dnevni red tekočega zasedanja predlog o ratifikaciji tn-ettunskih konvencij. Kot doznavamo, se bo jutri sestal zadevni skupščinski odbor, ki bo nettunske konvencije nemudoma proučil, tako da bodo lahko predložene narodni skupščini že v soboto ali v pondeljek. Dragi dan raseiM ROK Federalistična poslanca dr. Pa-velić in dr. Trnmbić vstopila v klub HSS ZAGREB, 2. Danes je poslanski klub nadaljeval svoja jgx>-svetovanja. Dopoldanska seja je bila strogo zaupna, zbrani poslanci so razpravljali o političnem položaju in o organizaciji akicije protir obstoječemu režimu. Popoldne je KDK nadaljevala svoje zasedanje. Prej pa je imelo daljši sestanek vodstvo hrvatskega federativnega bloka-Sklenilo je, da odpošljeta poslanca dr. Trumbič in dr. Pa-velić vodstvu HSS pismo z željo, da se sprejmeta v poslanski klub HSS. Popoldanska seja KDK se je Vršila od 17-20. ure. Nato je ob 21. uri sledila seja kluba HSS, ki ji je predsedoval dr. Maček, ter je prišla na dnevni red tudi razprava o pismu omenjenih dveh federalističnih poslancev in je bila njuna1 prošnja odobrena. Oba poslanca sta bila tele-fonično pozvana v sabor in sprejeta v klub HSS. Na zasedanju KDK, ki se bo jutri ob 9. uri nadaljevalo,, je bil danes izvoljen poseben odbor petih članov, dr. Mačka, dr. Kramerja, dr. Šibenika* Vilder-ja in Košutića, ki ima do jutri dopoldne pripraviti predloge za akcijo med narodom. Ti predlogi se bodo jutri ob 11. uri predložili plenumu, da jih brez nadaljnje razprave sprejme. Po gBS&-frasB&e! prazna bo francoska mornarica pripo-vnaufi kot svetovna pomciska* sila PARIZ, 2. «Petit Parisien» se bavi tudi danes s angleško-francoskim sporazumom o razorožitvi in ga nekoliko pojasnjuje, dasi je v članku rečeno, da ni res, da so nekateri listi s svojo indiskretnostjo drugim vladam že dali razumeti, kakšen je značaj tega načelnega sporazuma, in da bi kaj takega s strani listov tudi ne bilo prav* V vsakem slučaju vedo za enkrat samo še oni, ki vodijo pogajanja, kakšne so te podrobno-» sti, vendar pa ;je vse fcnrale vredno, tako pravi list, da ffe bila po tem sporazumu francoska mornarica pripoznana kot svetovna pomorska sila. In na drugi strani doznava «Petit Pari-sien», da se vsebina sporazuma ne bo objavila vse dotlej, dokler ne bodo napram njemu zavzele svojega stališča vse v po-štev prihajajoče vlade. Ponovna prepoved komunistične demonstracij e PAiRIZ, 2. Ker je bila prepovedana protivojnai demonstracija, ki jo je nameravala uprizoriti komunistična stranka v Carchesu, se je ta stranka odločila, da skliče slično zborovanje v Ivryu in sicer za 5. avgusta. Toda notranji minister je prepovedal tudi to zborovanje. Policijski prefekt pa je novinarjem izjavil, da bodo tudi v nadalje prepovedane vse take demonstracije na ozemlju seinske-ga departementa. „Cffli! dl Milano" poti na Svalbard« Harfano na potu v Stockholm OSIjO, 2. Norveška uradna a-gencija poroča iz Narvvika, da je bil Mariano, član italijanske polarne ekspedicije, prepeljan z ladje «Citta di Milano» na železniško postajo v Narwiku, odkoder se je odpeljal proti Stockholmu. Tam bo specialist pregledal pohabljenca, ki mu je bila, kot znano, že na ledolom-cu «Krasinu» odrezana zmrznjena noga. Medtem so prispela v Nanvik italijanska letala, ki bodo nadaljevala iskanje letala «La-tham <47» in ostalih ponesrečencev italijanske polajne ekspedicije. Vkrcana so bila na ladjo «Citta di Milano», ki bo bržkone še tekom te noči odplula nazaj proti Svalbardom. Dementsrarsa vest o spopadu med italijansko vojno ladjo in kitajsko topnišarko RIM, 1. Vrhovno italijansko poveljništvo na skrajnem Vzhodu je s kr. ladje «Libia» sporočilo vojnemu ministrstvu, da vest agencije «Reuter» o pre-tvezni bitki, ki naj bi se bila vnela 28. pr. m. pri Neohvanu med italijansko vojno ladjo «Caboto» in neko kitajsko top-ničarko, ne odgovarja resniyf 27. pr. m. je «Caboto» vozila iz Čingvantaa proti Nevohvanu in je oddala par normalnih salv. Vozila je izven kitajskih teritorialnih voda in ko je prispela na cilj, je poveljništvo ladje o-biskalo poveljništva v Nevohvanu zasidranih vojnih ladij kitajskih nacionalistov. Kitajski oficirji so vprašali, kdo je streljal, in so dobili pojasnila. Drugega pa sploh ni biio. Đellk požar u Kolabrlji Sedemdeset hiš zgorelo - Tri milijone lir škode - Pomoč načelnika vlade pogorelcem REGGIO CALABRIA, 2, V bližnjem Sinopoli-ju je predvčerajšnjim zvečer izbruhnil velik požar. Goreti je začelo v neki hiši, ki Se je nahajala v središču trga. Ker je pihal precej močan veter, so plameni začeli švigati proti sosednjim hišam in pričeli vršiti tudi na njih svoje uničevalno delo. Prebivalstvo je prestrašeno začelo bežati, vsak je v prvem trenutku gledal le, da si reši življenje. Osuplost in strah, ki sta se bila polastila prebivalstva, ter pomanjkanje vode za gašenje so povzročili, da je požar zadobil tako velik obseg. Kmalu so prihiteli na pomoč ognjegasci iz mesta Reggio Ca-labrija in iz bližnjih vasi, gasit je prihitelo tudi vojaštvo, vendar pa drugega ni bilo mogoče storiti, nego omejiti požar. In po večurnem napornem delu se je to tudi posečilo. Gorelo je vso noč do včerajšnjega jutra. Ves osrednji del trga pa je požar u-pepelil. Kakšnih sedemdeset hiš je pogorelo do tal. Več ko dve sto družin je vrženih na cesto. Škoda se ceni na preko tri milijone lir. štiri osebe so- bile ranjene, ena ženska pa se pogreša. RIM, 2. Načelnik vlade, katerega je prefekt iz Reggio Ca-laibria včeraj obvestil o požaru v Sinopoliju, je brzojavno nakazal 40.000 lir, ki naj se razde-le kot prva pomoč med najpotrebnejše pogorelce. General De Bono imenovan za državnega ministra RIM, 2. Na predlog načelnika vlade je kralj imenoval z ukazom od 2.9. pr. m. za državnega ministra generala Emilija De Bono, senatorja in guvernerja Tripolisa. Pooblastila za snimanje slik s ptičjega pogleda RIM, 2. «Gazzetta Ufficiale» objavlja kr. ukaz z dne 21. junija 1928, štev. 1706. ki urejuje vprašanje podeljevanja pooblastil za snimanje fotografij in kinematografij s krova zračnih prevoznih sredstev. Za reški semenj REKA, 2. Prometni minister je ugodil prošnji vodstva tukajšnjega mednarodnega semnja ter izjemoma dovolil, da se cene za prevoE blaga, namenjenega na reški semenj, znižajo na državnih železnicah, za 50 od sto. Vatikan in franmki miM ; Odgovor vatikanskega glasila francoskemu listu RIM, 2. . Ferrsrln In Del Prste odletela z drugim lcttalom preti Kiu de Janeiro NATAL, 2. Italijanska letalca Ferrarin in Del Prete sta davi odletela proti brazilijskemu glavnemu mestu in sicer v letalu «Lateeoele». Med potoma se bosta ustavila najprej v Ma-ćeliju, kjer ju pričakujejo tamošnji italijanski priseljenci. RIO DE JANEIRO, 2. Ferrarin in Del Prete sta ob 7.50 letela nad Pernambucom. Angleški letalec Mney odletel z Azorcv preti Novi zemlji, a pristal sre£!i oceana LONDON, 2. Sinoči je uspelo angleškemu letalskemu kapetanu Courtneyu dvigniti se v pristanišču Horti na Azorih s svojim hidroplanom tipa «Dornier Wal» na pot proti Novi zemljj. ki je od Azorov oddaljena 2300 km. Courtney je odletel ob 19.55 ob zelo ugodnem vremenu. Spremljajo ga trije tovariši. Davi pa je agencija «Reuter» nenadoma izdala kratko poročilo, da je bil letalec Courtney prisiljen pristati sredi poti na oceanu. Kmalu za tem so došla nadaljnja poročila. Iz vseh dosedanjih poročil črpamo, da je letalo pristalo približno na zemljepisni točki 42° severne širine in 41° zapadne dolžine, a da ni v nevarnosti. Na pomoč letalcema sta odhitela dva parnika. Delovanje posebnega frl&iinala Proces proti enajstciici obtožencev iz Turina RIM, 2. Posebni tribunal za zaščito države je včeraj izrekel razsodbo v procesu proti enaj-storici komunistov, obdolženih, da so snovali zaoto proti držn^r-nim oblastvom. Turinska policija jih je presenetila 13. marca 1927 v neki gostilni, kjer so se bili sestali. Po izvršenih hišnih preiskavah je bila proti a-retiranim vložena ovadba Hal posebni tribunal. Proces se je pričel v torek, včeraj pa, kot že omenjeno, je bila proglašena razsodba. Obtoj ženec Bosticcio iz Turina, katerega ima policija zabeleženega kot hudega komunista, je bil obsojen na dve leti in pol ječe, Archetto na eno leto in 8 mesecev, Bertalot pa na tri leta ječe. Ostali obtoženci so bili o* proščeni radi pomanjkanja dokazov. MARSEILLE, 2. Neki liidro-plan, ki je izvajal razne poskuse nad tukajšnjim pristar;- rrat in ob obali proti zapadu, j-.1 padel blizu Ciotata v morje. Tri osebe, ki so se nahajale v hidro-planu» so bile rešene, četrta je utonila. GRESSONEY, 2. Neko letalo* ki je priletelo iz Turina v Fran-i cijo, je moralo pristati bliz\| Gressoneya, ker se mu je po* kvaril motor. Pri pristanku sei je letalo prevrnilo. Letalec Dt La Tierre Remo se je smrtno po* nesrečil. ZL cEDINOSto* V Trstu, dna 3. avgusta 1928. Rusija in Romunlla Bomunski odgovor na Čiierlno-vo noto BUKAREST, 2. Kot znano, je ruska vlada intervenirala pri tukajšnji vladi v zadevi prodaje 200 vlačilcev in drugih roči, ki so bili last ruske vojske odnosno ruske podonavske paro-ptovne družbe. Ljudski komisar zunanjih zadev je zahteval, naj povili jo te premičnine ruskemu erarju. Tukajšnji dobro poučeni krogi so spričo te note izjavili, da za enkrat se vlačilci in ostale reči še niso stavili na prodaj,, marveč da je romunska vlada imenovala posebno komisijo! strokovnjakov, ki naj bi preiskali vlačilce in drugo, in presodili, ali se splača, da se še nadalje hranijo. Če bodo izvedenci izjavili, da so reči že prestare in da bi zahtevale preveč strdkov za svojo ohranitev, bodo prodane na javni dražbi. Izkupiček pa bo shranila vlada za lastnike teh reči, če se bodo kdaj oglasili in zahtevali svoje pravice. Pred podpisom prstivojoe pogeie Eellofo bo v kratkem odpotoval iz Amerike v Pariz WAS III NG TON, 2. Državni tajnik zunanjih zadev Kellogg: je izjavil zastopnikom tiska, da se namerava v kratkem odpraviti na potovanje v Pariz, 18. avgusta se bo vkrcal na kak prekooceanski parnik. V Evropo bo potoval le, da podpiše- v Parizu v imenu Združenih držav večstransko protivojno pogodbo. K svojim izjavam je dodal, da se je namenil, da tekom potovanja in tekom svojega bivanja v Evropi ne bo pristal na nikak razgovor o kateremkoli mednarodnopolitičnem vprašanju in da se bo po podpisu nemudoma spet povrnil v Združene države, bržkone že 4. septembra. MADRID, 2. V Oviedu je general Primo de Rivera izjavil, da bo odpotoval 25. avgusta iz Španije v Pariz, kjer bo v imenu španske vlade podpisal K$l-loggovo protivojno pogodbo. V Parizu bo ostal dva dni. Vtis v Washingtonu WASHINGTON, 2. Vest o izjavi angleškega zunanjega ministra Austina Chamberlaina o francosko-angleškem sporazumu glede omejitve pomorskega oboroževanja je prejelo tudi tukajšnje državno tajništvo zunanjih zadev. Iz okolice državnega tajništva za zunanje zadeve pa doslej še niso izšli nikaki zadevni komentarji. Merodajni politični krogi so izrazili le upanje, da bo mogel služiti ta sporazum kot osnova za nadaljnja pogajanja. taišSa katastrofa t Franciji Šest človeških žrtev, enajst ranjencev LE MANS, 2. Ekspresni vlak Pariz-Saint Brieux je skočil preteklo noč ob 1.10 s tira ob prihodu na tukajšnjo postajo. Železniški stroj se je prevrnil. Trije postni in en potniški voz so se zarili drug v drugega in se nagnili na stran. V prvem hipu so na pomoč prihiteli 'železničarji privlekli izpod ruševin štiri mrtvece, tri poštne uradnike in enega potnika ter več ranjencev. Kasneje so našli med podrtijami še eno Človeško žrtev. Izmed 11 ranjencev so bili nekateri v smrtno-nevarnem stanju. Kmalu potem je med operacijo izdihnil še e-den izmed teh poslednjih. Ranjence v bolnici je takoj obiskal prefekt. Škoda na železniških vozovih je precejšnja; najbolj so bili poškodovani seveda poštni vozovi, ki so takoj sledili stroju. Vzroki nesreče doslej še niso bili pojasnjeni, zadevna preiskava pa je že v teku. Vročina in gozdni požari v Bolgariji SOFIJA, 2. Kot skoro po vsej Evropi vlada tudi v Bolgariji huda vročina. Ponekod je dosegla temperatura 40 stooenj v senci. Gozdni požari se množijo dan za dnem. Požar v g\*zdu o-krog Grile, ki je izbruhnil v teh dneh in ogražal tudi že nekatere naselbine, je bil pogašen, toda z izrednimi napori. Sedaj pa so se tudi že drugod razširili požari, da so postali zelo opasni za bolgarske gozdove. Oblasti so izdale najstrožje ukrepe, da se gozdovi v nadalje obvarujejo ognja. Viharji na Japonskem TOKIO, 2. Nad deželo je divjalo v teh dneh več hudih vi- harjev, ki so povzročili veliko gmotno škodo. Po nekaterih krajih se je prekinil železniški promet. Na stotine hiš je pod vodo. Zelo oškodovana so tudi polja. Škoda se ceni na 23 milijard jenov. Cementirana vest VARŠAVA, 2. Inozemski listi so prinesli vest, da je bilo ob poljski meji napram Litvi proglašeno obsedno stanje. Tukajšnja uradna agencija je danes to vest odločno demontirala. špansko letalo pristalo sredi morja bliza obale MADRID, Z. Španski hidro-plan «Numancia» je bil prisiljen pristati sinoči okrog 21. ure ob obali Monte Carla v portugalski pokrajini Algaro. Motoi je, kot so sporočili letalci, nepoškodovan, a letalo se kljub temu ne more več dvigniti. Na pomoč je odbrzel motorni Čoln. Letal-ci so bili prepeljani v Huelvo. nik ugotovil Številne, a lahke poškodbe. Zdraviti se bo moral kake tri tedne. Težka Mfinia mlada ženo 28-1 etna Karmen Surk, stanujoča v udici della Guardja štev. 29, je že ded j časa podvržena pogostim božjastnim napadom. Sinoči- ob 19.30 se je spravila na dvorišče svoje hiše, da bi stavila sušiti peri*o. S škafom na gfevi je stopala po stopnicah. pa se ji spodrsne, da ji pade škaf na tla. To je žensko tako razjezilo, da je dobila živčni napad, spričo katerega, je tudi ona padla na tla in se prevrnila po stopnicah navzdol ter obležala nezavestna. Pri tem se je močno poškodovala po čel« in si >o pretresla tudi možgane. Bližniki, ki so ji prihiteli na pomoč, so poklicali zdravnika rešita e postaje, ki pa je ugotovil, da je njeno stanje precej nevarno. Z vozom rešilne postaje je bila prepeljana nr mestno bolnico, kjer je bila sprejeta v kirurgični oddelek. Tramvaj ga je sunil Včeraj zjutraj je stopal po ulici Dante Alighieri 86-letni upokojenec Angel Pevi- V bližini ulice Mazzini je hotel prekoračiti cesto ravno v hipu, ko je vozi J mimo tramvaj št. 5. Ko je starček zapazil nesrečo, se je naglo umaknil, a me dovolj, ker ga je tramvaj ob strani dregnil in vrgel na tla. Z -avtomobilo T. S. 466 je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik ugotovil lažje poškodbo na levi roki, ozdravljive v par dneh. Nezgoda v škeđenjsklh plavžih Predvčerajšnjim zjutraj se je zgodila v škedenjskih plavžih nesreča, ki hi bila lahko zahteivala več človeških žrtev. Tako pa jo je izkupil le 22-letni Rinald Riva, stanujoč v Skednju št. 106, ki je zadobil lažje poškodbe na glavi, ozdravljive v par dneh. Omenjenega dne se je obračala na posebnih plavž ovi h tračnicah lokomotiva, ki je služila za prevažanje plavžu potrebnega materiala. V bližini na visokem ogrodju je bila zaposlena gruča delavcev. Pri obračanju se je lokomotiva z nekim kavljem zapletla v o-grodje, katero je povlekla za seboj. Ogrodje se je spričo tega zrušilo in vsi delavci so počepali s precejšnje višine na tla. Na Čudežen način se ni nihče poškodoval razen že omenjenega Rive. katerega so z avtomobilom prepeljali v mestno bolnišnico. Ker ni bilo njegovo stanje nevarno, je že istega dne zapustil bolnico. Tržaško sodišče Tatvina v kopališča Ezoaldor Tatica se imenuje Marija Đe NardL LKaJset let ji je komaj1 in je že drugič pred sodniki. Enkrat, ker je prekršffla prisilni izgon, in sedaj radi tatvine. Dne 18. julija t. 1. se je namreč šla kopat v kopališče Excetsior v Batfkovljah. V teh pasjih dneh, pa je izključeno, da bi zamogla vsaka oseba imeti po eno kabino. Usoda nanese včasih popolnoma neznane ljudi skupa) v ozek prostorček. Tudi v kabino De Nardijeve sta prišli dve gospodiffnt, neznanki za obtoženko. Ko se je Nardijeiva vrnila v kabino in videla tam krasno žensko perilo, svilene obleke, zlato uro in male čevefjčke iz kačje kože, se ni mogla obraniti iakuš^ m jave. Poskusila je eno obleko, ki ji je dobro pristojala, perilo je bilo po njenem okusu, zlata «apestna ura in: čevlji so jo mikali. Vzela je vse to brez dovoljenja s seboj. Seveda gospodični nista ostaM tiho. ko sta zapazili tatvino in tako je prišlo, da so karabinerji k maki izsledili moderno pumčko. De Nardijeva stoji skesana pred sodniki. Ni se znala ubraniti izkušnja vi skesala pa so je dejanja prepozno. Zaslišani sta na obravnavi tudi oškodovani gospodični, Anita Car-lino in Rita Chiodi, ki povesta kako sta zaspazili tatvino. Državni pravdnik je bil cav. BattigL Branil je obtoženko odv. Ivan Kezi-cii. Sodni dvor je spoznal De Nardi-jevo kot krivo kvalificirane tatvine in jo obsodil na 8 mesecev in 18 dni ječe, poostrene s samotno celico. Vrh tega bo morala odsede- ii še 6 mesecev, ki jih je dobila od pretorja v Tre visu meseca maja .1 1925, kakor jsmo omenili radi kršitve prisilnega izgona. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Ssfa medsft&dikalnega odbora V pondeljek so jo vršila seja medsindikalnega odbora. Poleg določitve cen najnavadnejšim živilom ki se od zadnjič raso prav nič spremenile, jo medsindikalni odbor, v svrho ugotovitve temeljne cene svežemu govejemu mesu pri razprodaji na drobno, določil, da posebna komisija — ki bo sestavljena iz članov, določenih od odbora, iz komisarja tržne komisije g. Visina in iz nekaterih mesarjev — prouči stroške razprodaje, najemnino za mesarske lokale, da o-bišče živinski trg /na bližnjem sejmu in določi ceno živini na živo težo. Na ta način bo med sindikalni odbor določil nove cene mesu v razprodaji na drobno. Imenik konic ozznih upraviteljev za trlletfe 1929-30-31. Pokrajinski gospodarski svet nam sporoča: Pripravlja se imenik konkurz-nih upraviteljev za triletje 1929-30-31 na podlagi novega pravilnika. ki si ga bo vsakdo lahko nabavil za ceno ene lire pri tajniku gospodarskega sveta. Oni, ki so mislijo vpisati v omenjeni seznam, naj napravijo prošnjo na gosp. svet {Consiglio Provinciale deH'Economia) najkasneje do 31. avgusta t. I. Prošnja mora biti opremljena s potrebnimi dokumenti. Predpisi goriškega poteštaia za higijeno v mesnicah V svrho večjega zdravstvenega nadzorstva pri razprodaji in ohrani mesa, je goriški poteatat izdal več predpisov: Mesnico v območju goriške občine morajo odgovarjati predpisom člena 29. pravilnika z dne 21. julija 1927, št. 1586. . Vsi mesarji, ki sekajo meso in ga razpošiljajo, solijo ali pripravljajo na. katerikoli drug način, morajo poprositi za to dovoljenje na občini, ki jim ga izda šele potem ko si ta ogleda mesarske prostore, vso opremo in stroje, Če vse to odgovarja zahtevam higijene. Na prefekturo pa morajo vložiti prošnjo za dovoljenje oni, ki izdelujejo hladilnike in hladilne shrambe za ohranjevanje mesta, is to tak o prostore za razpečavanje mesa. Ni pa treba vlagati proženj za dovoljenje onim, ki izdelujejo o-mare in polioe za ohranjevanje manjših količin mesa. Meso se mora prevažati v zaprtih vozovih, katerih okno, kot tudi stranske stene in pokrov, morajo biti prevlečeni s cinkasti-mi ploščami. Mesarji lahko uporabljajo tudi vozove, ki so sedaj v rabi. Le da' jih tem predpisom primerno preairede. Vozovi za prevoz mesa morajo biti opremljeni na predpisani način najkasneje do 1. oktobra 1928. Dočim je za zgorajšnja navodila še čas do 31. decembra 1928. Državna knjižnica Od 1. pa do 15. avgusta t. 1. ostane zaprta državna knjižnica v Gorici, ker se vrši potrebno čiščenje in vsakoletna revizija knjig. Knjige se izposojajo samo od 10. pa do 11.30 vsak dan. Idrija dobi telefon? Na plenarni seji pokrajinskega gospodarskega sveta, ki so je vršila 19. julija 1928, se je razpravljalo o problemu teletfona, ki jo tako važen za razvoj trgovine in sploh gospodarskega povzdiga na Goriškem. Ob tej priliki se je določilo tudi, da se zainteresira zunanje ministrstvo z a to, da bi ustreglo prošnji občine Idrija, ki želi da bi se na sedanjo telefonsko napeljavo v Idrijo, ki je last zgoraj omenjenega ministrstva, naslonila še druga telefonska žica, ki bi služiTa za javno telefonsko službo na progi Idrija - Gorica, kajti sicer bi si Idrija ne mogla radi prevelikih stroškov (360.000 lir) napeljati druge telefonske proge. i Nesrečo in tatvine Na Malem Polju za Colom nad Vipavo se je pred dnevi ponesrečil Jožef Bajec, star 68 let. Pri rušenju kamna si je zlomil desno nogo. Prepeljan je bil v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se bo moral zdraviti kaka dva m os ©ca. — Desno ramo si je zlomila 7-letna Zorka Furlan iz Svetega pri Komnu Paaia je z voza. Prepeljana je bila v boLni&iico, kjer se bo morala zdraviti kakih 40 dni. Kolo so H ukradli Idi Kulot, stanujoča v ulici Poiv-te Isonzo 22, je neznan tat ukradel kolo vredno 500 lir. Odpeljal ji ga je iz vrta. IDRIJA Ob petinđvajsetletnici »Delavskega godbenega društva«. Dno 5. avgusta bo slavilo «God-beno društvo 25-letnico svojega obstoja. Ko je bila koncem devetnajstega stoletja rudni&ka godba katero delovanje jo segalo desetletja in desetletja nazaj, od strani rudnika opuščena, se jo polastila Čla-norv bivše rudniške godbo misel u-stanoviti samostojno godbeno društvo. Veliko truda je stalo požrtvovalne ustanovnike, da so so sestavila primerna društvena pravila ter da je dc*bilo društvo potrebno oblastno dovoljenje; daljo da so so nabavili inštrumenti in muzikalije in drugi potrebni inventar ter se postavilo dru&Ovo na ono višino, kjer stoji danes. Izmed 27 delavnih članov deluje dane« še 7 članov ustanovnikov, katerim izreka odbor tem potom iskreno zahvalo za njih dolgoletni trud. Dalje Šteje društvo tudi 5^0 podpornih Članov, brez katerih materialno . pomoči bi društvo sploh ne moglo obstojati. Tudi mestna občina je razen par let med vojna podpirala društvo z rednim letnim prispevkom. Društveni odbor smatra za svojo dolžnost, da se ob tej priliki zahvaljuje upravi mestne občine, podpornim članom kakor tudi vsem onim, ki so iz glasbenih ali moralnih razlogov društvo na kakršnikoli način podpirali. Da društvo dostojno proslavi petindvajsetletnico svojega obstoja ter dejanski izkaže svojo hvaležnost; je sklenil odbor prirediti na predvečer koncert na trgu drugi drugi dan zjutraj budnico po m-lovanje v drugo občino mora v občinskem uradu novega kraja, zopet dau registrirati izvirno spričevalo ne pa potrdilo poteštata prejšnje občine, iz katerega je razvidno, da je bila tam registracija izbrisana. Ako se pomožni zdra/vstveni poklic vrši v obliki prodajanja aparatov, orodij itd. javnosti, ne more dati občinski urad dovoljenja, če prizadeti ne dokaže, da je v posesti stanovskega spričevala, ki je pravilno registrirano, ali 6e ne predloži za prodajanje druge pooblaščene oeehe, kateri spričevalo se mora na vsako uradno zahtevo pokazati. Izvrševalci pomožnih zdravstvenih poklicev, ki delujejo po lokalih, kateri so ■za, občinstvo odprti, morajo imeti vedno -na vidnem mestu izvešeno pravilno registrirano dovoljenje obenem z dobesedno vsebino predpisov o izvrševanju poklica v okviru. Tisti, ki sedaj vršijo take poklice, a so brez spričeval, morejo nadaljevati doslej, dokler se ne zaključi tukajšnja doba za ■usposobljen ostne izpite. Zdravniki - kirurgi in oni. ki so usposobljeni za izvrševanje zobo-zdravništva, so obvezani naznaniti zdravstvenemu uradu vse one osebe, ki izvršujejo v poklic pomožnega zdravstvenika v njihovi službi ali v njihovih ambulancah, tako da bo zdravstveni urad vedno obveščen o morebitnih spremembah. Gori omenjene določbe se nanašajo na: 1) zobotehnike, 2) optike, 3) ortopedično mehanike in herni-ste in 4) bolničarje. Ta zadnja stroka obsega tudi maserje in ko-pališčarje po vodozdravnih zavodih. Registracija se začne takoj po predstojećem -zaključku izpitov. Odprava olajšav za izseljence Uradni list «Gazzetta Ufficiale» od 31. julija t. 1. je objavila kr. u-kaz od 21. junija 1928, št. 1730, s katerim se odpravljajo do sedaj veljavno določbo o oprostitvi onih državljanov od kolkov in pristojbin za potne liste, kateri se poda- jajo v inozemstvo na delo. Toliko izseljenci kakor njihove družine bodo morali plačevati v bodoče vse one kolkovine in druge pristojbine, ki so predpisane pri izdajanju potnih listov za vse druge državljane. Koliko gre v dim 7 Novemu finančnemu ministru Mosconiju je predložilo te dni glavno ravnateljstvo državnih m ono po-lov poročilo o stanju prodaje tobaka, kinina in soli za poslovno leto 1926-27. V zadnjem letu je izkazovala prodaja tobaka dve milijardi 547 milijonov lir prometa, ki je torej nar as tel v primeri s prejšnjim poslovnim letom za 256 milijonov Kr ali za 11%. Na vsakih 100 lir blaga je imela uprava monopolov 25 lir stroškov in 75 lir dobička. In to se pravi, da tri četrtine od tega, kar plačajo kadilci za tobak, tvorijo Čist dobiček v prid upravi državnih monopolov in prodajal« cev blaga te vrsto. KRESNICE Jutri v soboto izidejo 2e težko pričakovane kresnice. Samo za 4.— lire dobite kar tri knjige! Prodajajo se v tiskarni »Edinosti« v ul. S. Francesco 20 in v knjigarni Stoka. Popravek V kritiki Kaci novega prenroda »Glasba in ljubezen», ki smo jo objavili včeraj, naj se pravilno čita na začetku drugega odstavka: Povest nas pelje v mestece Altenrodo (namesto Altenroda). Rojstva, msrti In poroke t Trstu dne 1. avgusta 1928. Rojeni: 13 (mrtvorojena 2); mrtvi: 11; J-- ; poroke: 3. Iz tržaškega življenja S steklenico si Je poročal roko 18-letni Perko, stanujoč v ulici S. Cilino -štev. 2, zaposlen v Dreher-jevi pivovarni, se je včeraj na delu lahko poškodoval. Mašil je neko steklenico, ko se mu je ta razpo-čila in ga ranila v levo roko. Z avtomobilom tovarne se je prepeljal v meetno bolnico, kjer mu je zdravnik ugotovil lažje poškodbe, ozdravljive v 10 dneh. Z ogrodja Je padel Ivan Fiegel, 40 let star, stanujoč v Skednju štev. 1068, je včeraj zjutraj slikal neko železno ograjo v ^'etn-niri T>ri Sv. Soboti. Ker je bila ograja še precej visoka, se Je DiuiaJ posluževati posebnega o-grodja. Tudi včeraj zjutraj je bil zaposlen na takem ogrodju, ko pa je hotel ob 11.30 h kosilu in se je v to svrtoo namenil po lestvi navzdol, se mu je spodrsnila, da je padel težko na tla Zatekel se je v mestno bolnico, kjer mu je zdrav- PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina5' Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. — Naj si zapomnijo!... — Vsi pojdimo!... Vsi, brez izjeme, — so vpili nekateri. — Pokličiroo na pomoč Okulovčane in Ore-lK>vljane, — so vpili drugi. — Babe! Ženite domov govedo, a mi pojdimo na delo, — je velel nekdo. Tolpa se je v hipu razdelila v skupine in se razšla na vse strani, tako je bila cesta črez deset minut docela izpraznjena. Ko je vrvenje in vpitje prenehalo, se je Moric dvignil in se previdno ogledal, nato je zlezel iz Jarka. Bled od strahu je ves otrpel pogledal razmesarjeno Kranzej^vo truplo, ki je ležalo v luži krvi, nato se je preplašen ozrl okrog sebe. Da bi Libe rmana opozoril na dogodek, ni bilo mogoče; ni mu preostajalo drug-ega, kakor iskati pomoči pri kolonistih. Toda voz je hil razbit, konja sta zi jžalq. Tedr.j ie zapazil enega konja, ki' se je pasel ob gozdu. Bolelo ga jo po vsem telesu in glava mu je bila težka* vendar pa se je priplazil do konja, ga ulovil za vajeti, ki so se vlekle za njim po tleh, se z velikim trudom povzpel na njegov hrbet ter »dirjal po oesti, ki je peljala v Šarlotental. ■Bilo je okrog šestih zjutraj, ko je silno trkar nje na vrata zbudilo Milico in moža iz spanja. — Gospod! Gospa! Takoj vstanite, punt je, — sta glasno vpili za vrati Marta Sidorovna in Dunja. Grof je naglo oblekel plašč in jima odprl. — Kaj pravite? Kakšen punt? Kje? — Pri nas! Tvorniški in sosedni mužiki so se dvignili. Pravijo, da so že pobili Nemce v tvornici, a ravnatelj in nadzornik sta ranjena. Nekateri so se vrgli na koloniste, zdaj pa se voli semkaj tolpa ljudi, pol tisoča jih je, morda pa Se več. Ali slišite kričanje ? — sta v eni sapi govorili Dunja in Marta, bledi od strahu. Od daleč se je res^ bližal nejasen šum, slišati je bilo tudi posamezne močne vzklike. — Ukažite takoj zapreti vsa vrata in ne puščajte nikogar noter. Naj služabniki vzamejo v roke lovske puške, jaz pridem takoj doli, — je rekel grof, zaprl duri in se začel naglo oblači ti. Milica je bila že na nogah, oblečena v belo jutranjo haljo in z razpletenimi lasmi; odgrnila je za- veso in odprla okno. Zdaj sta jasno čula vpitje stoterih gilasov, vmes pa oglaSujoče žvižganje, ki ga je spremljalo neko treskanje, kakor da deske pokajo ali da je nekje požar; zakaj od časa do časa se je razleglo neko ropotanje, kakor da se je nekaj velikega zrušilo na zemljo. — Moj Bog! Kaj delajo tam? — je zamrmra-la vsa bleda Milica. — Gotovo naskakujejo Libermanovo hišo. ker ropot prihaja od ta*n, — je odgovoril grof, ki je prisluhnil in naglo stekel iz sobe. Milica je hotela za njim, ko pa je pogledala skozi okno, je obstala kakor prikovana. Okna so gledala na vrt, ki se je raztezal do oskrbnikove bide; od tam so bežali po drevoredu nekatere ženske in neki moški, ki so bili za silo oblečeni. Moški je bil podoben Libermanu, zato je Milica v njem »poznala Libermanovega sina, nato je prepoznala Mialvmo in Mino, tretja, visoka in suha, z jetično rdečico na licih je bila bržkone Greta. Zadnja je bežala v sami srajci in bosa neka starka, ki je ni poznala. Bilo je očitno, da so vsi bežali v graščino pred besno množico, katere vpitje je naraščalo z vsakim naslednjim tre-notkom. Milica je šla doli, da ukaže odpreti balkon, in komaj je lakaj odprl vrata, so najbližji vdrli v sobe, moški je celo prehitel ženske. Zadaj je oetala samo starka, ki očividno ni imela moči nadaljevati pot; jutranji veter ji je razpihoval kodraste sive lase, noge so ji klecale in njeno težko dihanje je bilo od daleč slišno. — Zaprite in zadelajte takoj vrata, sicer nas razbojniki dohite in bodo tu, predno prileze tlo semkaj to staro živinče, — je zavpil Fric Liber-man. — Ali ne slišite? — je zavpil nad slugami ter besno zaceptal z nogami. — Pojdi, Nikita, in pomagaj ubožici; dokler ne pride semkaj, ostanejo vrata odprta. *A vi, gospod, prosim, da nikakor ne ukazujete v moli hiši, — je rekla Milica in s prezirnim pogledo?>.i premerila strahopetnega Nemca od nog do glave. Lakaj je stekeL, da izvrši ukaz, ter je podpii jI žensko pri hoji. Toda ko je prišla do terasnih stopnic, se je nenadoma zgudila in obležala; z velikim trudom so jo spravili v hišo. Ko so vrata zaprli, je Milica vprašala, kdo je ta ženska, in ostrmela je, ko so ji povedali, da je to bi v ki kne-ginja Repjeva. Sočutno in istočasno z zoprnim občutkom je Milica pogledala staro grešnico, toda poskrbela je, da so jo odnesli in jo skušali spraviti k zavesti; sama pa je stekla k pročeini strani hiše, kjer se je grof pripravljal na obrambo. Z vrta se ni pokazal noben «razbojnik» in bržkono si je strahopetni Fric preganjanje sarn v svoji domišljiji ustvaril.