PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO R R 1 Leto 3. štev. 559 - Cena 6 lir - 4 jugolire - 2.50 din ORJE Poštnina plačana v gotovini Spedizjone in abbon. postale TRST snhnta S anrila 1QA7 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - I s > ^ Tei, št: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Vztrajamo na popolni ohranitvi demokratičnih pridobitev ljudstva MOLOTOV O STAUSCU ZSSR Slede Nemčije in drugih mednarodnih vprašanj Razgovor z ameriškim novinarjem Johannesom Steelom Moskva, 4. (ATI-Tass) — Sov-ki zunanji minister Molotov je al ameriškemu nov.'narju Johan-Steclu intervievv, Molotov je Sovarjal na razna novinarjeva Piašanja. Vprašanja in odgovore izdajamo v celoti. 1) Smatrate, da bodo ameriški ■ 'Odlogi o pol.tični organizaciji emčije dovedli do razkosanja •iernčijet Odgovor: Ta nevarnost ohstoji. > Kakšne bi bile po vašem mne-Posledice takega razvoja f v . Sovor: Posledice takega raz-b) bile prijetne, ker bi dale za«J ° nem^kird militaristom in nemškega revanša, da zamisel o združitvi Nem- 51 je možen kompromis Pred SOV^>s^rn'i m ameriškimi f ,r'di glede enotne Nemčije na eralnern temelju* mn« govor: Ne izključujem take Qa t!^’1 če se to vprašanje reši odln*' naqin’ da nemški narod sam ^ vprašanje federalizacije s Plebiscitom. Ko dovolj 10 milijard dolar- kritj^"1^*1 reParac*l za znatno te škode^ ki so jo povzročili kupatorji* ^°<%ovor: Razumljivo je, da je Vsota premajhna za Sovjetsko 3- . ■ t°da delno bo zadovoljila Jietsko ljudstvo. bali je vprašanje reparacij j ne)še s gospodarskega ah pa pralnega stališča* f, , Sovor: Reparacije so važne z 6b stališč. TpJ A-<*° je do sedaj dobil največ 'draoij, Velika Britanija ali pa ^letska zveza* s, d?Cvor: Nedvomno je Sovjet-zveza dobila mnogo manj kot w zavezniki. SJJ je najboljši način, da dvigne nemška mirnodobska šk^VOdn^a’ se mogle nem- _ reparacije odtegniti od tekoče p oizvodnje* Odgovor: Z dvigom nemške mirnodobske industrije na tako raven, da se lahko del proizvodnje (kovine, premog, itd.) usmeri na račun reparacij deželam, ki o bile žrtve Nemčije. 8) Kateri je najboljši način, da se vzpostavi demokracija v Grčiji f Odgovor: Najboljši način je prenehanje tujega vmešavanja v notranje zadeve dežele. 9) Da-li verujete, da bo ameriška politika z Ozirom na Grčijo, kakor jo je predložil predsednik Truman, vzpostavila demokracijo v Grčiji t Odgovor: Jaz, kakor mnogi drugi, zel® dvomim. 10) Verujete, da si je moskovska konferenca štirih zunanjih ministrov nadela nalogo koristne cilje in da bo dosegla konkretne rezultate t Odgovor: Želeti je, da moskovska konferenca v največji meri služi našim skupnim ciljem, toda to ne zavisi samb od delegacije Sovjetske zveze. Sovjetska delegacija bo na vsak način podvzela vse, da bi konferenca prinesla koristne uspehe. Zjutraj so se sestali tudi namestniki za Avstrijo pod predsedstvom sovjetskega predstavnika Guseva, Nadaljeval; so razpravo o nemški imovini v Avstriji in končno poverili gospodarskemu odboru, naj v poročilu zbere rezultate te diskusije z Izjemo nemške imovine v središču Dunaja, o čemer bodo razpravljali namestniki sami. Bidaultove izjave Bidault je sprejel danes skupino francoskih novinarjev v francoskem veleposlaništvu In jim* podal nekaj izjav. Dejal je, da kljub vsem naporom «zidovi niso padli*. Opozoril pa je, da, so ministri šele v drugem ali tretjem krogu In da jo bilo potrebnih sedem krogov, da so se zrušili jerihonski zidovi. Bi-dauli; je poudaril, da upa v sporazum, čeprav pot do njega ne bo lahka. Obravnaval je nato nekatera vprašanja, k; posebej zanimajo Francijo. (ATI). Zavod za azijska vprašanja Novi Delhi, 4. (ATI-AFP) — Vse-azijska konferenca, ki so se je udeležile vse azijske države in tudi šest sovjetskih azijskih republik, je ustanovila zavod za azijska vprašanja, katerega namen je preučevanje azijskih vprašanj in pospeševati prijateljske odnošaje med azijskimi narodi ter jim pomagati pri njihovem napredku. Janhuba pri Sforzi Rim, 4. (ATI) — Italijanski zunanji minister grof Sforza je sprejel jugoslovanskega predstavnika v Italiji Janhulbo. Agencija «France Fresse« poroča, da domnevajo, da je obisk v zvezi s sporom glede prekomomika «Rex». Sovjetske bolnice v Iranu Moskva, 4. (Tanjug) — V Moskvo je prispel delegat sovjetskega ministrstva za zdravstvo, predstavnik sovjetskega Rdečega križa v Iranu Bardjan, ki je vodil sovjetske bolnišnice v Iranu od leta 1943. Bardjan je izjavil, da je bilo od leta 1943. v sovjetskih bolnišnicah v Iranu, ki so jih zgradili na prošnjo iranske vlade, zdravljenih 700 tisoč ljudi; veliko število Irancev in pripadnikov drugih narodov se je zatekalo k sovjetskim zdravnikom. Jugoslovanska mladina v očeh italijanske mladinske delegacije Rim, 4. (Tanjug* — List «Unita» objavlja članek Antonia Giolittija, ki je vodil delegacijo mladinske fronte, ki je pred kratkim obiskala Jugoslavijo. V članku opisuje Gio-litti delo na mladinski progi in delovni polet jugoslovanske mladine, k: je razumela klic sveje domovine. Mladina je s prostovoljnim delom zgradila in podarila domovini progo Brčko-Banoviči, sedaj pa gradi drugo progo Samac-Sarajevo. Gielitti opisuje nato boj jugoslovanske mladine proti analfabet ir mu in govori o važnosti agrarne reforme, ki je dala zemljo kmetom jih osvobodila dolgoletnega jar-a, Omenja tudi tekmovanja na vseh področjih gospodarskega in kulturnega delovanja ter končno zanikuje trditve reakcionarnih klik o namišljeni diktaturi v državi. Nič zvišanja plač državnim uradnikom v Italiji Rim, 4. (AFP). —- Zahteve državnih uradnikov po zvišanju plač so bile odbite, ker bi to povzročilo zvi šanje stroškov za 45 milijard ali pa znižanje osebja. Seja štirih preložena Moskva, 4. — Koordinacijski odbor, ki se je danes predpoldne že dokaj zgodaj sestal, se je zelo trudil, da bi končal svoje delo do šestih popoldne, ko bi moral predložiti izdelano poročilo Svetu zunanjih ministrov. Poročilo bi moralo obsegati navodila Sveta zunanjih ministrov zavezniški kontrolni komisiji v Berlinu glede začasne politične uredtve Nemčije. Čeprav je koordinacijski odbor delal nepretrgoma in ni šel niti h kosilu, do določene ure ni mogel končati dela. Seja zunanjih ministrov je bila zaradi tega preložena na soboto. Gospodarstvo POLITIKA 111 ameriška posojila DE OAULLEU PLOSKAJO tisti, ki so stali daleč od borbe ske»raSan^e ^vidnosti 100-milijon-je a 'Pijanskega posojila, ki ga Ita,me: išlca vlada v načelu odobrila oblslf 241 časa De Gasperijevega slahik' še ni rešeno. Italijanski po. • 1 v Washingtonu je prejel na lQe. da Bank, Pri zavodu Export-Import Bi bo izplačala posojilo, po- nic, ki so manj nagrajeni kakor nameščenci velikih zavarovaln c, kakor so Riunione Adriatica di Slcur-ta, Assicurazioni Generali in Isti-tuto Nazionale delle Assicurazioni. Pri večjih zavarovalnicah so uslužbenci, ki imajo petnajst let službe ali visokošolsko izobrazbo, prejema- rešitev. Prvotno je bi- | li povprečno 22-25.000 lir brutto; od itajj, q’ aa je posojilo namenjeno Pn nslfi izvozni industriji, zdaj Ska, B°rdča italijanska poročevalca *Ansa», da se pogaja- -,v.er r,S^° aa drugačni podlagi, in či;a _,ak°' da bo posojilo zaklju-BithAUpina italijanskih bank. %ja **»Port Bank očividno po- >tlke1J nezaupna. Po poročilu tLska je podpredsednik ■ Maffry bik, OVv na sestanku izvoz- pcJrNcw Y°rku izjavil, da je tre-Vajp ,vllievanJa Posojil tujim drža-•>a Staviti na temelje dolgoroč-(* '>«ijaPr0erama ln stalnega sodelo-drpgj me0, rCb0Vale ^ obnovo svo Hv ^°darstva po 5 milijard do- . ^ffrl tQ w dobo vež let' a,lkfUky ni Pojasnil, ali spada tudi V oitVir P^ojilo Grčiji in Turčiji %vatli str°So gospodarskega so-a Amerike s temi državami. (loncem stavke t^valnih nameščencev Si? vesteh gre stavka ' 1X1 e ^ nameščencev, ki traja °bi pnn^‘rca’ Proti koncu. Stavko iv*- _____ Sv, Ba g »bešj, sklenjen sporazum o on (Federazione italiana eza deli« ba,‘1ji. ptVar°valmh nameščencev v ehci ružil> so se Ji tudi na-v°bodnega tržaškega vajo 08110 cone A- Stavkujoči J ^zboi,. lianJe P1^- Predvsem ... ^hcevatlJ*.gmotn-ga Položaja Cem skupno z generalom Pariz, 4. (ATI-AFP) — Na veli-' kem zborovanju, ki je bilo sinoči v Parizu, je Maurice Thorez imel daljši govor, v katerem je tned drugim poudaril, da so že leta 1940 komunisti edini pozvali ljudstvo na odpor v Franciji. Partizani in prosti strelci niso poslušali naloga, ki je prišel iz Londona y oktobru 1941. in ki je odrejal, naj ne ubijajo Nemcev, ki so na zasedenem ozemlju. Toda dva dni po osvoboditvi Pariza so razpustili partizanske formacije. Bali so se, je dejal Thorez, da bi si oboroženo ljudstvo, ki je osvobodilo Francijo, zagotovilo neodvisnost ter odprlo pot napredku in demokraciji, osvobodilo tru-stov, posameznikov in skupin, ki so izdali Francijo in služili Hitlerju. Thorez je nato protestiral proti De Gaulleovemu govoru in je dejal, da je večina tistih, ki danes ploskajo De Gaullu, bila za časa borbe daleč od njega in od odporniškega gibanja, pozval je nato delovno ljudstvo, naj se združi in bori za idejo svobode in ne za veličino posameznika. Govoril je nato Jaoues Duclos, ki je pojasnil mednarodni položaj in pozdravil države, ki so odvrgle jarem zatiranja, to je Poljsko, Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo. V Ameriki je predsednik Truman predlagal, naj se pomaga Grčiji in Turčiji, da bi tam lahko uvedel dolarsko vlado, toda mi ostajamo ob strani tistih, ki se borijo za svo-bodo. Govoril je nato o položaju v In-dok ni in zahteval, naj se začnejo takojšnja pogajanja s predsednikom Hočiminhom. Glede De Gaulla je Duclos dejal: «Ne bomo pozabili, da je bil on mož 18. junija in prvi maquis Francije, toda prvi partizan Francije v inozemstvu, medtem ko so drugi ostali y domovini«. Svoj govor je Duclos zaključil s poz.vom socialistom in republikancem, naj se združijo. slave in je kritiziral potekanje razgovorov o vprašanju Bratislave. Končno je Clementis poudaril potrebo, da vse 'podonavske države koordinirajo svoje gospodarsko delovanje, da bi se zamogle uspešno upreti vedno možni obnovi nemške trgovske konkurence. Francija in GSR za demokratizacijo Nemčije Praga, 4. (CTK) — Na nekem sprejemu v čast podpredsednice francosKe narodne skupščine Made-leine Braun in njenega moža Jeana Brauna, ki potujeta po Češkoslovaški, je gospa Braunova izjavila, da mora francosko in češkoslovaško ljudstvo vztrajati za popolno dena-cifikacijo in demokratizacijo Nemčije. Ne poznam ne vzhodnjakov ne zapadnjakov, je izjavila Braunova, pač pa samo ljudi, ki hočejo živeti v svobodi in miru. Položaj na Madagaskarju Tananariva, 4. — (ATI-AFP) — Predstavniki demokratične stranke Madagaskarja, predstavniki socialnega gibanja in bivši bojevniki Madagaskarja so bili danes sprejet’ pri visokemu francoskemu komisarju za Madagaskar De Colletu. Izrazili so svojo zaskrbljenost zaradi zadnjih incidentov na Madagaskarju. Visoki komisar je izjavil, da nima namena za sedaj razširiti obsednega stanja tudi na glavno mesto. geslavlja, Julijska krajina in Novo življenje. Predsednik društva Niko Opari je izjavil, da ti dokumentarni filmi nazorno prikazujejo novo življenje in demokracijo, ki se je ustvarila v narodno osvobodilni bsrbi jugoslovanskih narodov. Kljub temu, da so se ti nared; borili za svobodo in za združitev z domovino, je nadaljeval Opari, je prebivalstvo Julijske krajine proti svoj; volji ostalo odrezano cd domovine in je podvrženo terorju in zatiranju fašističnih elementov, ki jih podpirajo okupacijske oblast). Holandci kršijo pogodbo z Indonezijo | Haag, 4. (Tass) — Nizozemski de-■ mokratični tisk protestira proti ! stalnemu pošiljanju vojaštva v Indonezijo. List «De Varheid« piše, da pripravlja nizozemska vlada po-šiljatev novih čet na Javo in Sumatro. kljub temu, da je sklenila pogodbo z indonezijsko republiko. List izjavlja, da je to očitna kršitev pogodbe med Nizozemsko in Indonezijo- Armenci se vračajo v SZ Erivan, 4. (Tass) — V Armeniji se vršijo priprave za sprejem in namestitev drugih skupin Armencev, ki se vračajo v domovino. Letos se bo vrnilo drugih 65.000 Armencev iz Irana, Grčije, Libanona, Franclje, Egipta, ZDA in drugih držav Južne Amerike. Na deželi gradijo in mestih gradijo hiše za namestitev teh novih sovjetskih državljanov. Epuracija in »lojalnost Washington, 4. — Agencija AFP poroča, da opravičujejo zadnje u-krepe glede epuracije komunistov iz državne uprave s tem, da si hočejo zagotoviti «10jalnost» državnih uradnikov do vlade. Glede zakona, ki naj bi postavil komuniste v ilegalnost je mnenje v vladi deljeno. Minister za delo Lewis Schwellenbacih in pravosodni minister Tom Clark sta se baje Izrekla za uvedbo tega zakona, slcih pridelkov. Španski monarhisti se pripravljajo L'sbona, 4. (ATI-AFP) — Pretendent za španski prestol Don Juan mrzlično pripravlja manifest, ki bo pojasnil zadržanje legitimi-stov glede Francove odločitveno uvedbi monarhije. Reparacije za Poljsko Varšava, 4. — Uradno je bilo objavljeno, da je Poljska doslej prejela na račun reparacij naprave 14 nemških tovarn. Od tega je bilo v letu 1946 izročenih deset tovarn v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Bolgarska pomoč Romunii Sofija, 4. (ATI) — Zaključilo se je delovanje za pomoč Romuniji, Od začetka do sedaj so poslali romunskemu ljudstvu v pomoč nad 600.000 ton živil, oblačil in drugih predmetov. Tisoč romunskih otrok so sprejeli v Bolgariji, kjer bodo ostali 3 ali 4 mesece na stroške bol garske vlade, kjer bodo nato lahko nadaljevali študije. Vloga BratFslava v povojni fcvropi Bratislava, 4. (ATI-CTK) — Včeraj so ministru Vladimiru Clemen-tisu podelili častno meščanstvo Bratislave. Clementis je ob tej priliki izjavil, da kljub sedanjim tež-kečam verjame, da bo v povojnem svetu vladalo iskreno sodelovanje, in to še posebno na gospodarskem področju. Dodal je, da si želi Češkoslovaška dobrih gospodarskih odnošajev z Avstrijo In Jugoslavijo. Clementis je tudi poudarjal potrebo slovaške prestolnice za CSR zaradi njenega položaja, ki odpira vrata v ZSSR in na Balkan. ZSSR je sedaj postala podonavska država. Poudarjal je nato potrebo, da CSR dobi mostišče nasproti Bratf- Repatriacija Cehov Praga, 4. (CTK) — Na Češkoslovaško je iz Volinije prispelo 18.305 Cehov na podlagi češkosovjetskega dogovora. Do konca preteklega meseca je zapustilo Češkoslovaško 7674 Rusov, ki so optirali za sovjet sko državljanstvo. Irgun napoveduje atentate na ieleznlce JERUZALEM, 4. (ATI-AFP) — Irgun Zwai-Leumi je razširila letak, s katerim p:živa Xidc in A-rabce, naj se ne poslužujejo več železric, ker je sedaj poteklo premirje, ki so ga uvedli glede atentatov na železnice za ves čas, ki je bil potreben za izvažanje polj- AMERIŠKA POMOČ Grčiji in Turčiji postavlja celo vrsto pogojev Washington, 4. (ATI-AFP) — Načrt zakona o pomoči Grčiji in Turčiji, ki ga je odobrila senatna komisija za zunanje zadeve, predvideva v velikih potezah gospodarsko in vojaško pomoč do zneska 400 milijonov dolarjev. Spremembe, ki jih je komisija sprejela, določajo, da zneski, ki bodo določeni za Grčijo in Turčijo, ne bedo mogli služit; kot povračilo dolgov teh držav; voditdje gospodarskih in vojaških komisij pa bo moral določiti senat. Listina pravi dalje, da program za pomoč Grčiji in Turčiji ni spremenil ZDA v čuvarja Dardanel in da se ta program ne more smatra- ti kot obkroževanje ZSSR alj kake druge države, pač pa da predstavlja glavno grožnjo proti grški neodvisnosti «delovanje partizanskih tolp, ki jih oborožujejo in vodijo komunisti«. Listina poudarja nadalje, da bodo ZDA prenehale s pomočjo Grčiji, če bi komunisti dosegli nadzorstvo nad grško vlado. EPURACIJA V ZDA zadeva one, ki delajo za pr»jate!j stvo z ZSSR in s tem za svetovni mir Jugoslovanski umetniki v ČSR Beograd, 4. (Tanjug) — Jugoslovanska umetnika violinist Anton Janigro in pianist Ivo Maček sta dvajset dni potovala po Češkoslovaški in tam vprizorila oeem uspe- New Yor‘k, 4. (ATI-AFP). — V zvezi z obtožba proti direktorju Izvršnega odbora za sovjetsko-ameriško prijateljstvo Morfordu češ, da je odbil predložiti dokumente društva odboru za preiskovanje protiameriškega delovanja, je izja- ;n slovaških mestih. lih koncertov, v vseh velikih čeških vil predsednik društva Meliščih tisku, da namerava samo društvo predložiti, če bo potrebno, Morfor-dov slučaj vrhovnemu sodišču. S tem bo društvo potrdilo pravico, da se bori za sodelovanje med ZDA In Sovjetsko zvezo., kar predstavlja ključ svetovnega miru. Sindikati v CSR Praga, 4. (CTK) — Preteklo leto se je v češkoslovaške sindikate vpisalo 372.000 novih članov. Do sedaj imajo sindikati 1.878.00 članov. Film o Julijski krajini v Albaniji Tirana, 4. (ATA) — Albansko-jugoslovansko društvo za kulturno sodelovanje je priredilo zborovanje, na katerem so predvajali tri jugoslovanske dokumentarne filme: Ju- Predsednik narodne federacije za ustavne svoboščine Marshall in predsednik odbora antifašističnih beguncev Barsky sta bila tudi obtožena proti-ameriškpga delovanja. Izjavila sta, da nameravata predložiti svoj slučaj vrhovnemu sodišču ali pa ameriškemu ljudstvu. Bivši predsednik narodnega u- druženja za sovjetsko ameriško pri jateljstvo Lamont je izjavil, da je zadovoljen, ker kongresni odbor, ki je preiskoval slučaje proti-ameri-škega delovanja, ni mogel proti njemu predložiti nobene obtožbe. De jal je, da so se napori odbora, d8 bi ga obtožil, temeljili na obrekovanjih. Dodal je, da iskreno želi sodelovanje med ZDA in Sovjetsko zvezo. Lamont je izjavil, da bo podpiral Morforda na procesu dokler ne bo zmagala pravica in ne bo spoštovana ustava Ameriški državlja-n , je dodal Lamont, morajo imeti pravico do svobodnega izražanja svojih misli in do sodelovanja za dosego ameriško sovjetskega prija teljstva, od katerega zavisi mir. »Nadaljeval bom z borbo za vse ljudske svoboščine, katere je prekršil preiskovalni odbor, ki ga je tve-ba v interesu naše demokracije ukiniti«, je dejal Lamont. Stavka telefonistov grozi v ZDA Washington, 4. (ATI-AFP) — Predsednik telefonskega sindikata Joseph Beirne je izjavil, da je stavka vse telefonske industrije neizbežna, ker ni do sedaj prišlo do nikakega sporazuma glede kolektivne pogodbe. Ce pride do stavke, bo vanjo zapletenih 287.000 telefonskih nameščencev. Predsednik Truman je na tiskov-si konferenci izjavil, da nima vlada nobenega načrta za zaplembo telefonske mreže. Pristavil je, da je ministrstvo za delo dobilo navodila, da preuči vprašanje zaplembe, če bi se stavka zavlekla. Ameriški manevri v Sredozemlju Atene, 4. (ATI-AFP) — Ameriška r.osilka letal «Leyte» je zapustila Rodos, da se pridruži drugim ameriškim ladjam, ki sodelujejo pri manevrih v Sredozemlju in k; bodo pozneje odplule na Kreto in v Carigrad. William Foster ne sme v Nemčijo Nčw York, 4. (Tanjug) — List «Daily Worker» piše, da so ameriške vojaške oblasti odklonile tajniku komunistične stranke ZDA Will’amu Fosterju dovoljenje za vstop v ameriško okupacijsko področje v Nemčiji. Pravno slanje in pravni red na STO-ju Na seji Glavnega odbora SIAU za Julijsko krajino in Trst, ki se je vršila dne so marca t. I., se je med drugimi važnimi problemi razpravljalo tudi o pravnem stanju na bodočem teritoriju STO-ja. Povzemamo danes nekaj misli iz diskusije o tem vprašanju, ki ga je predvsem obravnaval tov. dr. Tončič. Pravno stanje, ki velja v coni A bodo naši nasprotniki vsekakor poskušali raztegniti tudi v tisti del cone B, ki bo jutri sestavni del STO-ja. Z razdelitvijo Julijske krajine na cono A in B na podlagi sporazuma Aleksander-Tito, sta trčila na Morganovi črti drug ob drugega dva svetova. Na eni strani svet prežet z idejami vzhodnega revolucionarnega slovanstva, na drugi strani pa za-padni svet, prepoln še raznih neofašističnih skupin, ki jim takozva-na zapadna demokracija (dolarska) omogoča skoro da bohoten razvoj. Nam nasprotni tabor bo vzdrževal stališče, da ie anglo-ameriška uprava tista, ki odgovarja mednarodnim dogovorom, haški konvenciji itd., po kateri ima okupator pravico spremeniti na okupiranem ozemlju pravno stanje samo toliko, v kolikor je potrebno za vojne cilje. Odtod tudi stališče, da je nujno, da zakonodaja izpred 8. septembra 19I/S. ostane še vedno v veljavi. Lahko trdimo, da spremembe, ki so nastale v coni B, niso v nasprotju s haško konvencijo. Pravne ureditve so namreč lahko posledica nekega podedovanega pravnega reda, ali pa so plod revolucije, kakor je to primer v coni B, kjer je bil prejšnji fašistični italijanski pravni red že v septembru 1943. popolnoma podrt. Po Italiji postavljene organizacije so bile razgnane, oblast pa je prevzelo uporno ljudstvo samo. To ljudstvo si je samo ustvarilo svoj novi pravni red, katerega je jugoslovanska vojska po osvoboditvi našla že kot obtoječega. Ta armada ne bi bila demokratična, če tega po ljudstvu ustvarjenega pravnega reda ne bi spoštovala, kakor ga ni spoštovala ZVU v coni A. Prav zato je naše ljudstvo občutilo ta ukrep kot žalitev, kajti s tem so ostali v veljavi vsi fašistični zakoni. Bil je to udarec v obraz vsemu nhšemu gibanju. Iz vsega tega sledi jasno tudi stališče, ki ga v tem pogledu mora zavzeti SIAU: upravičeno zahtevamo, da se tudi na cono A raztegne tisti pravni red, ki je bil ustvarjen v coni B. To pa ne samo zaradi tega, kar smo zgoraj omenili, temveč tudi zato, ker določbe o začasnem režimu na STO-ju odrejajo, da bo moral ostati tisti pravni red, ki ga bo upravni aparat našel. To naj bi bile naše maksimalne zahteve. Ker pa ne smemo biti naivni in moramo predvidevati obstoj možnosti, da bo bodoči guverner podpiral tiste sile, ki bodo hotele raztegniti na del cone B tisti pravni red, ki sedaj obstoji v coni /t. To se pravi fašistične zakor ne. Zaradi tega bo morala SIAU vztrajati v načelu, da sc v delu cone B pripadajočemu STO-ju ne sme sedanji pravni red spremeniti in ne smejo odvzeti tiste pridobitve, za katerimi stoji vse naše ljudstvo (med njimi predvsem agrarna reforma). To bi bil naš minimalni program. Važno je tudi predvsem, da bo SIAU vztrajala na tem, da bo ohranjeno bistvo ljudskih pridobitev. Naloga ljudske skujoščine pa bo, da se bo na celo tržaško ozemlje razširil nov duh, ki je povzročil danes obstoječo pravno stanje v coni B. A8D EL KRIM IN ŠPANSKA - (Od našega posebnega dopisnika) V marcu 1925 so španski oddelki v soteskah Riffa prvikrat porazili upornike Abd El Krima. Abd El Krim, zmagovalec t bitkah na gori je zbežal peš, preoblečen tn predal Francosom. v ■ ■- »- Španijo je bu Med Francijo in kolonialnih Vprašanjih, posebna toika ^ dogovora se je izrecno nanaša a na nevarnega upornika. Francija se je obvezala, da mu ne bo do volila vstopiti naJf?Jnn žjvfi v El Krim je zaradš te9‘a. Lm. Alžiru in se je boni P^nNem De Šibkejših zavaroval-1 Gaullom. Pred kratkim je Francija privedla Abd El Krima v Pariz in ga stavila v stik s predstavniki španske republikanske vlade v izgnanstvu. Španski upornik se je nemudoma sestal s komunističnim predstavnikom Santiago Carillom; skupno z njim sc je napotil k predsedniku republike Martinczu Barrio in sc pozneje sestal s Fcrnandezom Clergio, predsednikom «Cortes» in z Gi-ralom. Nova grožnja visi nad Španijo Abd El Krim se je rodil aprila 1883 v Riffu. Potoval je mnogo po Evropi in je študiral na glavnih francoskih in angleških univerzah (Sorbonne in Oxford). Od leta 1914 do 1919 je sodeloval s špansko vojsko. Ob koncu prve svetovne vojne pa se je vrnil v Riff, organiziral tam oborožene skupine, da bi osvobodil svojo deželo. Boril sc je proti Spancem od leta 1919 do 1925 — ko je bil prvi krat poražen — in jih je večkrat premagal. Najpomembnejše zmage je izvojeval v gorah Azluid in Annual. Iz Alžira se je vedno oglašal proti Jrankistom. Španski odpravnik poslov je pred časom izročil predstavniku francoske vlade protestno noto zaradi prisotnosti riffskega upornika v Parizu. V noti obtožuje Španija Francijo, da hoče ni vsak način ustvariti «casus bellis. Iz dobro poučenih virov poročajo, da Francija ne bo niti odgovorila na špansko noto. In res so morali Francozi ugotoviti, da je frankistična Španija pi cnekaterikrat kršila obveze, ki jih je. sprejela v dogovoru o kolonialnih vprašanjih in pre-nekaterikrat ni dala odgovora na francoske protestne note zaradi ravnanja frankistov s francoskimi komunisti in socialisti, bivajočimi na španskem ozemlju. Santiago Carrillo je podal nekaj izjav o glavnih smernicah španske komunistične stranke, ki jo on predstavlja v begunski vladi. Španska komunistična stranka ima namen ojačiti pomoč odporniškemu gibanflu, združiti vse protifrankistične sile v notranjosti in postaviti odporniški Svet, sodelovati z vsemi, ki delujejo proti Francovemu režimu in se še posebej poslužiti vpliva in pomoči kolonialnih revolucionarjev: na primer Abd El Krima; ojačiti akcije odjporniškega gibanja, tako da onemogoči frankizmu še nadaljni obstanek na oblasti; vključiti v vlado ljudi iz notranjosti, ki so dolga leta preživljali naporno življenje tajne borbe, zagotoviti si oporo velikih narodov OZN in vseh demokratičnih dr- žav brez izjeme. Ta proglas je skupen španski, baskijski in katalonski republikanski stranki. Iz povezanost i teh sil je izšla zaupnica vladi. Abd El Krimovo sodelovanje je naletelo na neodobravanje socialističnih ministrov Prietove skupine, in anarho-sindikalistov, toda komunistično - republikanska skupina je dosegla odobritev programa o sodelovanju, ki ga ie iz delal komunistični minister Carrillo. Anarhosindikalist Horacio Prie to je utemeljeval svoje ugovore z dejstvom, da Abd El Krim ni samo antifrankist, pač pa tudi pro-tišpanec, ki bi znal jutri začeti z novimi akcijami proti obnovljeni španski demokratični republiki. Odgovoril mu je dr. Giral, zatrjujoč, da je španski upornik izjavil, da se odpoveduje svojim zahtevam po neodvisnosti, ko je videl svoie sodeželane — posebno pa še Maročane — sodelovati s Frankom, Triton Gomes, drugi anarho-sindakalist je videl v Abd El Krimu bodočo nevarnost za špansko republiko in se je zato odločil, da odkloni zaupnico vladi. Zmaga levice — ne smemo pozabiti, da sestavljajo v Španiji desnico anarhosind-ikalisti, sredino socialisti, levico pa republikanci m komunisti — je bila končno mogoča ob ponovitvi besed, ki jih ie minister Santiago Carrillo izrekel ob zadnji ministrski krizi: ePotrebno je, da postavijo vse skupine in stranke nad vse druge pomisleke nujno potrebo ohranitve republikanskih ustanov in enotnosti antifrankističnih sil, da tako pospešijo osvoboditev našega ljudstva.» Sodelovanje vlade z Abd El Krimom je bilo s tem odobreno. Španski upornik je neposredni potomec onega Abd El Krima, ki še je za časa znamenitega egiptovskega upora mahdistov boril s skoro legendarnim junaštvom proti lordu Khitchenerju. MARIO CARRILLO ekratkb BUKAREŠTA. — Parlament je soglasno ratificiral trgovinsko pogodbo in pogodbo o plovbi med Romunijo in ZSSR. VVASHINGTON. — Kakor poroča agencija Usis, ima Truman v načrtu uvedbo obveznega vojaškega vežbanja za mladino. BORDEAUX. — Angleška ladja «Wi!lsdale», se N potopila v Gi-rendskem zalivu. Pogrešajo šest mož posadke. PARIZ. — Ministrski predsednik Ramadier je sprejel glavnega inšpektorja vojske generala Delare de Tassigny. OTTAWA. —■ Javljajo, da se bo jugoslovanski konzul v Montrealu Popovič v kratkem vrnil v domovino. MOSKVA. — 2. aprila je v Moskvi umrl fiziolog Andrej Rihter, ki je bil član sovjetske akademije znanosti. NEW YORK. — Sovjetskemu delegatu pri Varnostnem svetu Gro-miku so izročili zbirko plošč Rahmaninovih oper, ki jih bodo poslali v Rahmaninov muzej v Moskvi. RODOS. — Britanski predstavniki izročajo oblast nad Dodekane-skimi otoki grSkim oblastem. PARIZ. — Domačini so napadli francosko taborišče v Moramaigi na Madagaskarju. PARIZ. — Po dolgem molku jo imel De Gaulle nov govor, v katerem je napadal sedanjo ureditev v Frgnciji in ustavot PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 — 5. aprila 19^< Kdo so najnovejši člani Delavskih zadrug? Bili so časi, ko tržaškim Slovencem in tržaškemu ljudstvu ni bilo mogoče vedno iziti na mestne ulice in z mani/estacijami in demonstracijami zahtevati svoje socialne in nacionalne pravice ter ostati suveren gospodar ulice, kot jim je to uspelo lani za časa bivanja komisije, za l. maj, za časa dvanajstdnevne stavke itd. V tistih časih je iredentistični tržaški gospodi uspevalo trajno izolirati borbo za nacionalne pravice enih in socialne obojih. Tako razdeljeni smo bili in oboji tudi teptani. (Moralo je priti do fa-šizma in do druge imperialistične vojne, da smo se združili v nepremagljivo enoto.) Tedaj so tržaški delavci ustanovili svoje Delavske zadruge. Biti član teh zadrug pa je bila takrat za tržaško iredentistično gospodo sramota, javno je ta gospoda prezirala delavca, kajti še ni potrebovala demago-ških fraz, s katerimi operira danes. S fašizmom pa so prišli ti iredentisti na svoj račlin in se kot ejašisti pred fašizmomv (kakor jih pravilno ocenjujejo fašistični zgodovinarji) Delavskih zadrug polastili. Postale so jim dobra molzna krava in je zato popolnoma razumljivo, da danes ne morejo prenesti, da bi se zadruge vrnile ljudstvu. Da bi to preprečili, so si napravili določen ' načrt, katerega prvi del jim je pod zaščito vladajočega režima delno tudi uspel: prevzem uprave zadrug po proletariatu je začasno Odložen. Drugi del tega načrta pa predvideva vpisovanje reakcionarnih pristašev v zadruge in sklicanje novih zborovanj za volitev delegatov. Zato so začeli z obširno kampanjo. Posebno plačani ljudje zbirajo po trgovinah, barih, kavarnah in javnih shajališčih nove člane. Nabrali so jih baje že nekaj tisoč, vse samih pristnih delavcev in proletarcev, med katerimi je najvidnejša proletarka baronica Ralli. Ti propagandisti alarmirajo Italijane z geslom: Rešite zadruge pred slovansko nevarnostjo. Italijani vpisujte se! Zanesti hočejo šovinizem v zadružne vrste in rešiti svoje položaje izza fašističnih časov. Zato je naša dolžnost, da ostanemo enotni in naše zadružne vrste pomnožimo z resnično demokratično mislečimi zadružniki, ki bodo trdno jamstvo, da bo v vseh primerih reakcionarnih manevrov naša zmaga tudi na tem polju zajamčena. TRŽAŠKI DNEVNIK Protest partizanov proti skrunitvi spomina mučenikov v ulici Ghega Soriške iene se bodo poslovile med seboj V torek po Veliki noči se bodo / Standrežu zbrale žene iz Gorice n goriških predmestij z obeh stra-li francoske črte. Ob tej priliki bodo priredile do-načo poslovilno družabnost. Odslej xjdo namreč goriške žene stopale jo dveh različnih poteh, saj Jih Sakajo različne naloge in različni lačini dela. V Jugoslaviji bodo žele delovale za izgradnjo močne judske države in se vključile v petletni gospodarski načrt. V Italiji >a bodo naše zavedne žene skupno ! italijanskimi ljudskimi množica-ni sodelovale za utrditev demokra-:ije, za bratstvo in mir. V duhu ;eh perspektiv se bodo v Standre-Su Goričanke pogovorile o svojem nadaljnem delu ter se poslovile. Žalitev in skrunitev spomina 51 mučenikov iz ul. Ghega je globoko razžalostila, pa tudi raztogotila tržaško ljudstvo. Mnogo kravic se nam je že dogodilo, nihče pa ne bi bi! pričakoval takega dejanja, ki se ni ustavilo niti pred spominom padlih, niti pred osnovno človeško pCeteto. Ljudstvo je spletlo te vence v vstajajoči pomladi iz velike ljubezni do svojih junakov, vojaki in bivši zavezniki pa so jih sneli. Ljudstvo se začudeno vprašuje, kako so mogli storiti to vojaki, ki so se tudi borili proti nacistom. 'Da so mogli to storiti, je morala biti res strupena propaganda, s katero so jim okužili duše in možgane. Zveza primorskih partizanov nam je poslala ogorčeno protestno pismo, ki se končuje: «V imenu tukajšnih partizanov, v imenu deportirancev nemških taborišč, v imenu družin obešencev iz ul. Ghega in v imenu vseh žrtev nacffašističnega terorja, ZPP najodločneje zahteva, da zopet postavijo vence na njihova mesta. Ra- Mlariinc! pozivajo k sindikalni enolnosli 3. aprila sta se sestali mladinski komisiji sindikalnih organizacij in sta razpravljali o položaju delavske mladine spričo skorajšnje sindikalne spojitve. Komisiji sta naslovili na delavce naslednji poziv: Mlad; delavci! V dveh tednih se bodo začele volitve, lz katerih se bo porodila nova sindikalna organizacija. Ta organizacija bo morala biti mogočno orožje v rokah delavcev, ki se bore za obrambo svojih interesov in svojega dela, da se prepreči sleherni SLOVENCI, SKRBITE ZA SVOJEGA DIJAKA! DARUJTE ZA DIJAŠKO MATICO! poskus infiltracije tujega imperializma in sleherna fašistična dejavnost ter da se okrepijo naše industrije, ki bodo zagotovile delavcem in vsemu prebivalstvu boljše življenjske pogoje v svobodi in demokraciji. Tudi vi, mladj delavci, morate aktivno prispevati k sindikalni fuziji, saj bo nov sindikat odražal tudi vaše interese in težnje. Bodite v prvih vrstah pri delu za pomirjen je in pobratenje vseh tržaških mladincev. Prispevajte z vsemi močmi k enotnosti vseh mladinskih sil! Podpisani Mladinska komisija ES in Mladinski svet Delavske zbomioe.» zen tega pa zahteva, da ono poslopje postane spomenik, ki bo proslavljal osvobodilno borbo*. Protestirala je tudi Zveza italijanskih partizanov. Njen protest se glasi: «Zvedeli smo, da so samovoljno odstranili vence, kii so jih položili v čast spomina 51 obešencev na poslopje v ul. Ghega, na kraju, ki je svet vsem borcem za svoibodo. Zato protestiramo proti onim, ki so pokazali pomanjkanje spoštovanja napram spominu mučenikov za demokracijo in pozivamo oblasti, naj poskrbe, da se taka necivilizirana dejanja ne bodo več ponavljala. O-benem želimo, da bi poslopje, ki je bilo priča tolikšni žrtvi, postalo narodni spomenik*. Preskrba Mleko za mestne potrošnike delijo od danes do 15. t. m„ in sicer otrokom do 1 leta, ki so umetno dojeni, po 10 škatel pc 411 gr izhlapelega mleka na odrezke za dneve od 16. do 31. marca in od 1. do 15. t. m. na dodatne nakaznice: bolnikom po 5 škatel iste vrste in na enake odrezke; delavcem pri delih s plini po 3 škatle na odrezke za III. in IV. teden meseca marca in za I. in II. teden v aprilu. Delavci dobijo mleko v ulici Pascoli 10. Cena po 23 lir za škatlo. Zaključek delitev. Z današnjim dnem bodo zaključene naslednje delitve živil: bele testenine ZVU in piškoti za otroke in starce, ki so jih začeli deliti 26. pr. m., polenovka in koruzno moka, ki so jih začeli deliti 27. odnosno 31. pr. m., ter zmrznjeno meso za bolnike. DAROVI IN PRISPEVKI Za naše pripornike. Ob priliki nedeljskega izleta na Reko so se izletniki vzhodne četrti Gorice spomnili naših tovarišev Jn tovarišic, ki so priprti v zavezniških zaporih v Gorirf, ter zanje zbrali 1912 lir, 411 jugolir In 61 din. Ob tretji obletnici openskih talcev Kdor je padel za ljudstvo bo živel večno v njegovem spominu V četrtek ob 18.30 se je zbrala velika množica ljudstva ob spomeniku, ki so ga Openci postavili ob zidu strelišča 71 ustreljenim tal- Spominska plošča za padle talce na Opčinah POD n a Kazen za izostanke iz šole ZVU je izdala ukaz z veljavnostjo od 15. marca t. L s katerem povišuje kazen za neupravičene izostanke iz šole na 100 lir. V slučaju ponovnega prekrška se kazen lahko zviša do 2500 Ur. Šolska oblast opozarja starše na to odredbo in Jim priporoča, da naj pošiljajo otroke redno v šolo. F/ZKULTURA Druqi dan finalnih tekem v košarki na Reki 13.45; Gorica-Skedenj na igrišču Mirna ob 15.30; Postojna: Poštoj-na-Piran ob 15.30; igrišče Ponzia-ne: ob 9.30 Milje-Ronk; in ob 11. uri Pulj-Tov. strojev. Tekme, ki smo jih napovedal! včeraj za okrožno prvenstvo, ki bi se morale vršiti v nedeljo in ponedeljek, se bodo po zadnjih poročilih, vršile drugo nedeljo 13. t. m. Tekme za juniorsko prvenstvo pa se bodo vršile, kakor smo objavili in sicer na velikonočni ponedeljek na igrišču CRDA od 15 do 17 ure. Odločevalo se bo med Sv. Soboto in Primorjem, Arzenalom in Costa-lungo. Sv. Ivanom in Opčinami ter med DSZ m Magdaleno. ALEKSANDER BECK, (Od našega posebnega poročevalca) Drugi dan finalnih medmestnih tekem v košarki je potekel zopet v znamenju dežja, ki z malimi izjemami ves čas turnirja moči igralce, gledalce in igrišče. Posebno danes popoldne je lilo kakor iz škafa in igrišče se je pretvoril v pravo blatno močvirje, na katerem ni bilo mogoče razviti prave igre. Blato, mlakuže in spolzka žoga, so skoraj popolnoma onemogočile potek igre, v kateri igralci še zdaleka niso mogli pokazati svojega običajnega znanja. To dela zlasti igralcem Trsta preglavice, saj Jih smatrajo kljub zadnjima dvema porazoma za najboljše tehnično moštvo. Končno so tudi Tržačani prišli do svoje zmage, njih žrtev so bili Novosadčani, ki so se pa kljub temu, da so bili končno poraženi, vseeno dobro držali. Ekipa Partizana si Je z današnjo zmago nad Zadrom že takOri koč osvojila prvenstvo. Ostaneta mu še dve tekmi, katere bo po vseh računih odločil v svojo korist. (Novi Sad-Beograd).. Tudi Rečanke, ki so slavile danes zmago nad Beograjčankami ne bodo več pustile nikogar, da bi jim prekrižal račune. V zadnji tekmi današnjega dne so Rečani odpravili močno reprezentanco Beograda. Tekma z ženskima ekipama Trsta in Ljubljane je bila zaradi slabega vremena preložena na današnji dan Rezultati današnjih'tekem: Trst-Novi Sad 9:6; Partizan-Zadar U:6; Reka-Beograd (ženske) 20:10; Re-1. .-Beograd (moški) 15:5. Danes bodo igrali Tržačani in Zader, Partizan in Beograd, Reka in Novi Sad ter Tržačanke in Ljubljančanke. Nedeljski nogometni spored Ce bo v nedeljo lepo vreme, bo marsikdo zavil na nogometno igrišče pogledat, kako se bo odločevalo za pokrajinsko prvenstvo. Prinašamo še enkrat podroben spored tek, m za pokrajinsko pivenstvo: V KrmiJMK KcOUfli-^fift.tebeUO Ob MiubtfvS, IfldA t&Us bi 4os»aJ, Šolska prireditev v Rojanu V nedeljo dne 30. marca so imeli tudi v Rojanu šolski otroci svojo prireditev. Po dolgem času, iskanju in moledovanju smo končno le dobili dvorano, kjer se je prireditev lahko vršila. Pomanjkanje prostora je tudi glavna ovira, ki brani, da v Rojanu ni več kulturnih in prosvetnih nastopov. Nedeljska prireditev je prav dobro uspela, kar priča nabito polna dvorana in splošna želja ljudstva, da bi se «Kraljica palčkov* vsaj še enkrat oglasila v Rojanu, saj je dvorana v otroškem zabavišču občinska in imajo do nje tudi naši otroci pravico. Občinstvo je bilo prijetno iznena-deno ob lepem in samostojnem podajanju šolskih otrok, ki so se prav dobro vživeli v posamezne vloge. Obenem gre zahvala tudi vsem tistim, ki so se potrudili in žrtvovali, da je prireditev uspela. DOLENJA VAS Zene so igrale. Organizacija AFZ v Dolenji vasi in Potočah nas je presenetila z izredna uspelo- kulturno prireditvijo. Na programu so bile pevske točke, recitacije in spevoigre. Občinstvo je bilo nad prireditvijo zelo navdušeno, tako da so morali nekatere točke ponoviti. Prireditev je pokaaala, da imamo med našimi ženami prav dobre talente, ki so bili doslej skriti. Uspeh žena naj nam bo v vzgled, kaj vse se da doseči s pridnim delom in vnemo. BUKOVJE Volitve v OF odbore. Naše ljudstvo se je vneto' pripravljalo na te volitve, 30. marca pa smo šli vsi zavedni državljani na volišča. Ko so se volišča odprla, je že mnogo ljudi čakalo pred njimi. Volitve so se zaključile že ob pol 10. dopoldne, udeležili smo se jih stoodstotno. Volitve so pokazale našo strnjenost in enotnost. V Cepnem je na dan volitev vladalo veliko veselje. Volitve so se zaključile že pred 9. uro. Volišča so bila okrašena z zelenjem, zastavami in slikami naših voditeljev. Mladina je prikorakala na volišče s pesmijo. V Sajevčah in Rakulku je tudi vladalo zelo svečano razpoloženje. Na volitve je prišla celo 79. letna Ivana Dolenc, ki je bila vsa srečna, da je doživela ta zgodovinskih dan. Volitev se je udeležilo vse ljudstvo. 8T. PETER NA KRASU Mladini učenje in razvedrilo. V St. Petru na Krasu se je vršil štirimesečni večerni tečaj, na katerem se je mladina izpopolnjevala v slovenščini. Ta tečaj so obiskovali delavci, uradniki to kmečka mladina. Med učenci in učiteljico je vladalo lepo razumevanje in tovarištvo, ker je posvetila poučevanju vnemo in požrtvovalnost. Obisk je bil v primeri z drugimi leti izredno dober. Ob zaključku tečaja so šli na izlet v Slovenijo, da si ogledajo njene krasote. SE2ANA Antifašistične žene sežanskega okraja so 16. p. m. zaključile teden žene s kulturno prireditvijo v Sežani, Sklenile so, da Jih bo delo, ki jih je družilo v času narodnoosvobodilne borbe, v osvobojeni domo- 81 VOLOKOLAMSKA CESTA Brudni je potegnil iz notranjega žepa plašča tenek sveženj papirjev in ga pomolil Bozžanovu. — Aksakal, — je komaj slišno šepnil Bozžanov. Ničesar drugega ni izgovoril, toda rotil me je tudi s to samo besedo. Brudni je stal, ne da bi dvignil glavo. Zazdelo se mi je: to je zvijačnost stiahopetce. On je gotovo tudi na to računal, ko se ,e vrnil: krm.bat bo pozval politruka, politruk pa se bo zanj zavzel. Pomislil sem: «tj se pač spretno izvijaš tukaj, toda ne pred sovražnikom. Hotel sem ti nuditi priliko, da sil rešiš čast, toda če si sc ponovno ustrašil, tedaj pojdi k vragu — propadi biez časti*. — Brudni, — sem dejal, — lahko obdržiš dokumente pri sebi. Ni nujno, da greš tja. Glej, tam je druga pot. Pokazal sem na stezo, ki je vodila v zaledje. — Pojdi v štab polka... Sporoči, da sem te izgnal iz bataljo. j,- da te postavljam pred sodišče... Opraviči se tam. S komaj slišnim piskajočim zvokom, ki je bil podoben jecljanju, je Brudni pogoltnil zrak. — Tovariš kom bat, jaz... jaz vam bom dokazal... ubil bom... — zidaj je njegov glas drhtel, zdaj je privrelo iz njega tisto, kar je v sebi zadrževal. — Tam bom ubil stražarja... prinesel bom njegovo orožje, njegove dokumente... dokazal vam bom... Poslušal sem in moje sovraštvo se je 'zgubljalo, izginjalo nekam 7,elel sem šepniti, toda da b! slišal samo on: »Zelo dobro, zelo dobro, tako je tudi treba!* Duša mi je vzLeeeuila, dušo mi je pitv^/o-a vini še bolj povezalo v mogočno četo delovnih borbenih žena, ki bodo vse svoje sile posvetile obnovitvi domovine. Program kulturne prireditve je bil dobro izbran. Peli so ženski pe vski zbori iz Lokve, Hrpe-Ij-Kozine, Vrem, Divače in Sežane ter se izkazali z lepimi glasovi, z dobrim podajanjem in z lepim izborom pesmi. Sežana je predvajala enodejanko «Zadnje srečanje*, tov. iz Divače pa kozaški ples. NABREŽINA (POSTAJA) Dne 22. p. m je naša mladina na griču nasproti Postaje pripravila kres. Ko je pričel goreti, so se oglasili na Postaji nekateri in kričali, naj pogasimo. Za kričanje se nismo niti zmenili. Bili pa smo prepriča-ni, da bo civilna policija vtaknila nos vmes. Ni preteklo 10 minut in že se je približal policaj v sprem- Na vsako osebo 5 m tkanin Prinašamo članek, ki smo zaradi pomankanja prostora objavili včeraj samo v goriški izdaji. Načelnik gospodarskega odseka pri ZVU polk. Bickersteth je povabil predstavnike tržaškega tiska na razgovor, da bi čul njihovo mnenje o najpraktičnejšem načinu za razdelitev okoli 1.5 milijona metrov tkanin, ki jih bo Zavezniška vojna uprava po veliki noči izročila v prodajo po znižanih cenah v pasu A. Sestanku so prisostvovali tudi kap. Keim, šef. trgovinskega odseka s svojim sotrudniko.n Ulčakarjem in kap. Cappelli iz oddelka za cene. Zavezniška vojna uprava je prejela bombaž iz Amerike in ga dala v predelavo «Tržaškim predilnicam« v Gorici. Na podlagi sporočil o najnujnejših potrebah prebivalstva, tako so dejali funkcionarji ZVU, je Zavezniška vojaška uprava naročila izdelavo predvsem raznih vrst platna (v prvi vrsti za riuhe) in flanele, nato blaga za moške srajce in podlogo za obleko. Srajce bodo v prodaji že narejene in bodo stale 850 do 900 lir: po izjavi predstavnikov ZVU bodo cene ostalega blaga 30 do 40% nižje kakor v svobodni prodaji. Na vsako osebo bo prišlo 5 m blaga, ki ga bo kupec prejel na podlagi živilske izkaznice, in sicer tako, da mu bo za vsak meter blaga odrezan po en kupon. Delitev se bo vršila preko poslovalnic pri podjetjih, zadrug in trgovcev na drobno, in sicer vzporedno z dotokom blaga iz tovarne; predvsem pridejo na vrsto javne ustanove, kakor bolnice itd. Blago bosta nakazovali trgovinski zbornici v Trstu in Gorici, in sicer pod strogim nadzorstvom ZVU, in to deloma preko trgovcev na debelo (ki jim je določen 5% zaslužek), deloma pa neposredno poslovalnicam pri podjetjih. ZVU bo še določila, koliko članov mora imeti poslovalnica ali zadruga, da lahko dobi blago. Potrošnik, ki želi nabaviti blago, se mora prijaviti pri poslovalnicah, zadrugah ali trgovcih in na prijavnici navesti, katero blago želi. Na zadevno vprašanje časnikarjev je polk. Bickersteth izjavil, da ni mogoče izvršiti delitve blaga, tako da bi dajali prednost potrebnej-šim; pač pa je bilo določeno, da vsaka oseba dobi 5 m blaga ne glede na njene gmotne razmere. Polkovnik je dodal, da bo ZVU strogo nadzirala delitev,. da bi preprečila vsako nepravilnost; pri tem naj ji pomaga tudi Javnost. stvu nekega železničarja. Vprašal nas je, kdo nam je dal dovoljenje za kres. Odgovorili smo mu, da je prišla okrožnica od Okr. odbora Mlad. Rekel je: «Nas ne briga, odkod vi dobivate dovoljenje, samo to vemo. da prej ko naredite ogenj, morate vprašati policijo, ker pa tega niste storili, takoj pogasite!» Ker smo se temu uprii, je kar sam začel metati kamenje na ogenj, da bi ga pogasil, toda nič mu ni pomagalo, plamen se je vedno bolj in bolj dvigal. Tako je on ostal z nami, dokler ni kres oopol-noma pogorel ter na to nezadovoljen odšel. SV. ANTON Kulturno življenje. Prišla je pomlad in življenje na vasi je oživelo. Nas kmet, ki mu je ljudska oblast dala zemljo, se veselo sklanja nad svojo motiko. Zaživel c pa je tudi kulturno življenje. Večerni tečaji, ki so v mrzlih zimskih dnevih skoro zamrli, so znova oživeli. Mladina jih pridno poseča, bere, piše in računa. Zlasti je pridna mladina iz Loparja in Potoka. V območju KLO-ja Sv. Anton so štirje nadaljeva'ni in en analfabet. skl tečaj s 73. tečajniki. Mladina in tudi odrasli z veseljem posegajo po knjigah knji’znice Prosvetnega društva. V tednu slovenske knjige smo nakupili precejšnje število knjig, tako da jih imamo sedaj v knjižnici 253, od Cankarja pa do najnovejših. Mladina najraje prebira knjige: «Dva kapitana«, »Moje 1. maj se bliža... cem. Ljudstvo je šlo tja iz Opčin v sprevodu, s številnimi venci, ki so jih poklonile razne ljudske organizacije. V tihi zbranosti je množica obstopila spominski kamen. Mnogi med njimi so sami bili priča žalostnemu dogodku in nacifašistič-nemu divjanju, ki se je, sluteč svoj bližnji konec, hotelo še enkrat razbesneti nad našim ljudstvom. Godba je zaigrala mrtvaško koračnico in pevski zbor je zapel «2rtvam». Nato je v italijanskem jeziku govoril tov. Petronio, ki se je v svojem govoru spomnil 71 padlih junakov. Priporočal je materam, ki so izgubile svoje sinove, naj bodo ponosne nanje, ker oni pripadajo tisti veliki množici naših mučenikov, ki je pripravila pot za našo svobodo. Za njim je govoril tov. Jože Dekleva. Poudaril je junaško zadržanje padlih — saj so umrli z vzkliki novi Jugoslaviji in ljudski svobodi na ustih. To njihovo zadržanje in njihova žrtev je imelo globok odmev med vsem ljudstvom. Se bolj se je strnilo v borbi proti okupatorju, dokler ni končno zmagalo nad njim. Potem, ko so položili vence na spomenik, je pevski zbor zapel še nekaj partizanskih pesmi in ljudstvo se je mirno razšlo. Čeprav so pretekla tri leta, odkar so talci darovali svoja življenja in je že skoro dve leti, odkar je končala vojna, so pokazali prisotni isto odločnost in pripravljenost, kot takrat, da bodo vztrajali v borbi do popolne zmage. Dogodki zadnjih dni na Opčinah in drugod po tržaškem ozemlju nam kažejo, da o-stanki fašizma zopet dvigajo svojo glavo in skušajo spletkariti proti ljudstvu in njegovim ustanovam. Ob naši vstrajnosti in odločnosti se bodo tudi ta spletkarjenja izjalovila, kakor je bilo zaman njihovo takratno besnenje. Istega dne popoldne je bila spominska svečanost v Rižarni. Tudi tam so položili več vencev in se spomnili padlih žrtev. Darilca šolskim otrokom Ob nastopu velikonočnih počitnic, dne 2. aprila so razdelili 12.500 otrokom ljudskih šol tržaške občine poleg običajnega kosila še košček torte in po eno jabolko. Otroci so bili darilca veseli. Splovitev dveh ladij v Miljah Danes ob 8.30 uri bodo v miljskih ladjedelnicah splovili dve ladji, katerih vsaka bo lahko nosila 220 ton tovora. Ladji sta bili naročeni od ^:v;v?Kv tŠ- 'ci zgodbe iz življenja« in «Kako se je , bratov Cosulich in od Marittima kalilo jeklo«. I Mercantile iz Milana. Tatovi čistijo hiše in žepe Na poziv tržaške cbčine za čiščenje mesta, so se tudi tatovi odzvali v toliko, da so se lotili še z večjo vnemo čiščenja tujih žepov, stanovanj in lokalov. L’vi ji Revere iz ul. DAzeglio 11 so ednesli na pokritem trgu v ul. Carduoci njeno ročno torbico z dokumenti in 9000 lirami. Ko se je Rubino Angelo pred dnevi vrnil na svoje stanovanje v ul. Perarolo 17 v Barkovljah, je ugotovil, da so tudi pri njemu čistili tatovi in mu odnesli nekaj obleke in perila v vrednosti 100 tisoč lir. Tatovi so prišli v stanovanje s ponarejenimi ključi. Bar «Rubino» v ul. S. Sebast'a-no 4 je tud; imel nočne kliente, ki so vlomili vrata in odnesli 100 kg sladkorja ter več steklenic likerjev. Skoda znaša 110.000 lir. Otrok je obstrelil otroka 12 letni Gregorič Emil in Massa-rir. Viktor iz Sočerga pri Busetu sta se igrala s strejnim orožjem. Massarin je po nesreči sprožil in krogla je zadela tovariša v spodnji del trebuha. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so mu izvlekli kroglo. V bolnici bo ostal okrog 6 tednov. Radi nesrečne ljubezni pod vlak V četrtek je policija našla okrog polnoči v bližini mestne ribarnice mlado žensko, ki jo je vlak povozil. Imela je težke rane na obeh nogah. Poklicali sa Rdeči križ in jo pripeljali v bolnico. Včeraj zjutraj je nesrečnica ob 5.30 podlegla težkim ranam, Ponesrečenka je pred svojo smrtjo izjavila, da se imenuje Sabotič Ana, stara 17 let, in da je prišla iz Vidma. V Trstu je stanovala v ul. XXX Ottobre št. 13 pri gospe Ani Šuligoj. Izjavila je, da je sama skočila pod vlak, ker se je hotela usmrtiti zaradi nesrečne ljubezni. Avto je ostal, tatovi pa ne Cfmador; Bruto je prijavil policiji, da so neznanci prejšnjo noč vdrli skozi vhodna vrata v skladišče v ul. Margherita 4. Iz garaže sj izvlekli avto »Balilla* ter naložili nanj pohištvo, več zabojev, oblek in perila. Ker pa jih je nekdo motil pr; delu so pustili avto s tovorom na dvorišču in odšli praznih rok. C: SPOROČILA )N OBJAVE — Pojdi, kamor hočeš! Nisi mi; potreben. — Vzemite, tovariš politruk, — je izgovoril Brudnf. Bozžanov je prižgal električno lučko: Zarek je zdrknil po mrkem, shujšanem obrazu Btudnega — oči so bile videti upadle, ličnice so se zaostrile, na njih so goreli rdeči madeži. Nato je svetloba padla na sveženj papirjev. Bozžanov jih je vzel. Lučka je ugasnila. Brudni se je obrnil in naglo odšel. Vzkliknil sem: — Kurbatov, izroči podporočniku malo brzostrelko! To je bilo edino, kar sem mogel storiti zanj. Jaz sem odgovarjal za trdnost bataljona, za položaj — za položaj v dušah in na obali Ruze —, ki je ščitil Moskvo. Se en boj na poti. L Ko sem se vrnil v štabno zaklonišče, siem poklical k sebi Kurbatova. Čemeren je vstopil. Sovražnik je z ostalimi podil tudi njega — tega moža s ponosno držo glave, lepega, močnega in, človek bi dejal, hrabrega. Zakaj? Zakaj se jz tako zgodilo? Dolžan sem bil, da to izvem, — Pripoveduj, — sem ukazail, — kaj se je z vami tam dogodilo? Zakaj ste pobegnili? Kurbatov je kratko odgovarjal. Ko so se Nemci razvrstil; v strelce in streljali nanje, se Je zaslišalo drdranje strojnic iz zaledja, povsem blizu. Izza dreves, bcrcem v hrbtu, so letele svetleče se krogle. Brudni je vzkliknil: «Za mano!*, in vod je s puškami na gotov si poletel iz gozda v sosedni gozdiček, kot je bilo že prej predvideno. Toda naenkrat so tudi od tam zaprasketali streli, borcem v obraz. Nekateri so padli, nekateri zacvilili. Možje so zmedeno poleteli v stran ir, od tega trenutka se niso mogli več ustaviti. Svetleče se krogle po jih neprestano dcsegale; Nemci so streljajoč hiteli za iijiu.i; po vojaško se temu piavi: rjalia.i na uUoy.oUiikovtstn ii&btu*. Kako je pa v naši vasi? Medja vas in Stivan. Zadnjič so se y vasi pogovarjali: Zakaj pa «tisti» od ((Primorskega dnevnika« ni pr.šel v našo vas? Sedaj bodo pa mislili ljudje, da v naši vasi spimo. Pisal je o Devinu, Sv. Križu itd, nas pa je prezrl... Tako približno so govorili nekateri, ker se jim pač ni zdelo pra vično, da nismo nič napisali o tej vasi. Značilno za Medjo vas je še to, da bo vas ležala na tromeji, kjer se bodo stikale meje med Jugoslavijo, Italijo in STO. Sicer pa pravijo, da so Devin, Medja vas in Stivan, kakor ena družina. Dobro se razumejo in složno sodelujejo. Pred dobrim mesecem, so izvolili skupen odbor za Medjo vas n Stivan. Ta odbor je svojo obljubo držal in je v resnici razgibal kulturno življenje v obeh vaseh. Sedaj so pa združili vse pevske zbore, da šteje skupen pevski zbor 55 pevcev. Naštudirali so že več pesmi. Zelo radi pojejo: «Udar na udar!« Masor Stienka kraški junak Otrobi za kmetovalce Posestnike, ki imajo konje ali govejo živino v tržaški občini, obveščamo, da od danes daJje izdajajo kupone za otrobe. Za posamez-no živino je določena naslednja m no® na: bikom po 100 kg, kravam po 15 kg. in konjem po 20 kg. Kupone izdaja občinski! statistično gospodarski urad v ul. Roma 20, ob delovnih od 8.30 do 12. ure. Predpisi za trgovske avtomobile Vse lastnike avtomobilov opoza rjamo na predpise, da mora vsako avtomobilsko vozilo imeti na radiatorju, kakor tudi na zadnji straof vozila in prikolice diagonalno črto od desne na levo, široko 20 cm In v tistih barvah, ki so določene za vrsto posla, za katerega ima dotič-no varilo dovoljenje. Kdor se ne bo držal teh predpisov bo kaznovan z globo od 200 do 2000 lir. Novi stanovanjski uradi V občinah Trst, Milje, Tržič, Gra-dež, Sv. Peter ob Soči, Škocjan ob j Soči, so ustanovili posebne stano- ! vanjske urade in Jim imenovali I ravnatelje. Ta odlok je stopil v | veljavo 28. marca t. 1. Občina prodaja oglje Tržaška občina prodaja v svojih dveh prodajalnicah v ul. Cologna 16 in v ul. Madonna del Mare 9 oglje brez prahu po 24 lir za kg. Predaja je svobodna. Roditeljski sestanek v Trstu Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu vabi starše svojih gojencev na sestanek, ki bo v nedeljo 13. aprila ob 9. uri v domu v ul. Buonarotti 31. Kulturna prireditev v Nabrežini. Dramski odsek prosvetnega društva v Nabrežini priredi na veliko- 'očal [■- 'leleliek 1 b ]e. i---j y kinodvorani šiirldejauko »Sin*. Vabimo 1. aprila sta minuli dve leti, odkar je tov. major Stjenka-Anton Sibelja padel v borbi na Vojskem. Rodil se je leta 191/,. v Tomačevici pri Komnu: ko mu je bilo u, let je prišel v Trst. Imel je‘veliko veselje za strojno mehaniko, se stalno učil ter dosegel velik napredek. Leta 1931. se je začel udejstvovati v protifašistični organizaciji, kasneje je sodeloval tudi z Almo Vivoda, Brunom Brajnikom in Giovannijem ter bil vedno neutrudljiv in požrtvovalen. Oktobra 191,0 so ga aretirali, marca 191,1. izpustili. Ob napadu na Jugoscavijo so ga poslali v internacijo v Mar-che, junija 1941. pa so ga zopet izpustili. Tov. Anton je tedaj hodil na Kras, organiziral mladino in jo navduševal za cilje narodnoosvobodilne borbe. Leta 19.',2. je stopil v prve partizanske edinice na Primorskem. Povsod so ga poznali zaradi njegovega poguma in borbenosti. Njegove akcije so bile neštete.. Ustanovil je bataljon na Kratu in ga vodil v akcije. 8. septembra 1943, je bil na Goriškem, kjer se je vztrajno boril proti Nemcem. V sovražnikovi ofenzivi je v Trnovskem gozdu reorganiziral partizanske skupine. Skupaj s komandantovi Iztokom je ustanovil IV. bataljon brigade Srečka Kosovela, ki je potem ostal na Krasu. Dan pred božičem je na čelu partizanske skupine napadel fašistično avtokolono pri Komnu. Ker so bile njegove sabotažne akcije povsod znane, so Nemci razpisali nagrado na njegovo glavo. Zaradi njegove sposobnosti so ga poslali na oficirski tečaj, potem pa na XXX. divizijo kot komandanta brigade. Meseca maja I9.',i,, so ga predlagali za majorja XIX SNOUB. Tedanjih napadov na vlake, avtokolone, na nemške vojašnice in bunkerje ni bilo mogoče več šteti. Zaradi njegovih velikih sposobnosti v strojni mehaniki so ga odposlali na IX. Korpus kot ko mandanta mehanične delavnice kjer se je izkazal v izgradnji in v izpopolnjevanju tenkega orožja, itd. Bil je tudi mnogokrat ranjen. Za svoje zasluge je dobil pohvalo tov. Tita, ter je bil odlikovan z znakom hrabrosti in s partizansko zvezdo. Ko je šla vojna že h kraju, je 1. aprila 1945. v največji ofenzivi tov. Stjcnka padel. Padel je za svobodo eden izmed najboljših sinov našega ljudstva, eden izmed najboljših borcev narodnoosvobodilne vojne. Tov. Stjenka je svetel vzgled vsem onim, ki so se borili >n se bore za mir, za lepše življenje in za pravico. Na vprašanje, koliko jih telovajj v vasi, sq mi ponosno odgovoru1' Vsi! Zato n so navajali nobeni" številk. Mladina se združeno pravlja na 1. maj. Pridni so tu s pionirji, ki študirajo še igrico, katero bodo nastopili Pre(* majem. , Za konec: Naš reporter, kakor dite, n; pozabil na vašo vas. Tod4 spomnil se bo tudi tistih, ki o tako delavni in aktivni. Se so v«" ki se še niso zdramile. Danes prišli na vrsto vi, prihodnjič P8'- Radijski sporedi V soboto, 5. aprila TRST II. 11.30 Orkestralna glasba iz B.V.P. v Vidmu). 12.00. Ljudje . nazori. 12.10. Orkester Adami-1■ ■ Pestra glasba. 12.45. Napoved — Poročila. 13.00. Pestra glas y 13.15. Ritmična glasba (Prenos B.V.P. v Vidmu). 13.45. Slovenj pesmi. 14.00. Zdravniška 14.10. Citanje večernega sP°jiji 14.15. Zaključek. 17.00. VeKto*ffij glasba. 18.00. Tedenske priredi", 18.15 Lahka glasba. 18.45 Kultd^ aktualnosti. 19.00. Ljudska na ura. 19.30. Pevski duet. --jj; Napoved časa — Poročila. -D Pravljice. 20.15 Pester konce sjx)red. 20.45. Tedenski političj11 mentar. 21.00. Glasba po ze ples- 22.00. Iz opernega sveta. 22.30. na glasba. 23.00. Napoved časa Poročila. 23.30. Citanje spored* j prihodnji! teden. 23.35. Poln0' glasba. 24.00. Zaključek. SLOVENSKO PRIMORJ® 6.45. Zabavna glasba. 7.00. tečaj Društva za kulturno sod£l° nje Slovenije s SZ. 7.15. Ruske “ rodne pesmi. 7.45. Lahka glafc,;. 12.45. Lahka glasba in objave. I' 1 Aleksander Borodin: Kvartet *j. — igra tržaški godalni kvah, 13.30. Kersnič Lojze: Vloga r^at. ne banke pri izvajanju g°9P°?Jr skega plana. 13.45. Opoldanski cert. 14.45. Slovenske narodne^j srni. 18.00. RadCo dnevnik. Igra sovjetski violinski virtuoz vid Ojstrah. 18.30. Oddaja sSnd|»g rri' umobolnice Studenec (petje in ., tacije). 19.00. Slovenske nar®*",,, pesmi poje Tone Petrovčič, s | moniko ga spremlja Avgust St’ ko. 19.30. Lahka glasba in 16.45. Pogovori s poslušalci. K1N0PREDSTAUE; ROSSETTI. 16: «Bagdad^ki L pov», Sabu, C. Veidt jn J. DUP1? SUPERCINEMA. 16: »Bila jc, 1 koč mala ladjica*, S. Laur®1 O. Hardy. FENICE. 15.30: «S!n grofa krista*, Jean Bennett. m FILODRAMMATICO. 15.30: utrgana cvetlica*, veIemojčtf r.a «Warner Bros*, C. Bcyef' ITALIA. 15: «Casablanca». ALABARDA. 15: «Znak kr:ža»' ★ * * , 1 KINO ((PROSVETNI DOM» ,, NABREŽINI: v soboto in ^ Ijo «Zena dneva* s SpeD Traoy in Katharine Hepburn Odg. urednik DUŠAN HRE?^ Tisk Stabilimento Tip. Trie^ MARIJA STARC in MARIO LUKSA porečena. Opčine, Kontovelj 7. 4. 19*7' KMEČKO HISO v Sv. Kritji Trstu prodam. Pojasnila pri ™ ta. Sv. Križ 19 ŠIVALNE STROJE najb^L znamk prodajamo po konkur®11 cenah. Trst, uil. delTIstria 1* 94465. TVRDKA TlikolaTurltf tel.65-15 in 75-61 je prejela prvovrstno češkoslovl KISLO ZEL ‘ MObKE OBLEKA, izdelujem po meri, popravlj8”’^ delujem usnjene suknjiče. PERTOT, Trst, ul. Valdtrivo VELIKA vseh vrst uhljev ZQ MOi^ IZBIRA ===ŽENSKE jn OTROKB najboljših znamk ima TRGOVINA ČEVLJEV ElllltEHTIIVA J. Oslrouslia THST - l)L TARABOCHIA l 1/elika likvidacija modulov po Z l\l I /. A IV I H cc'121 KR Z NA R S T V O 'M miOTTO r. 4: *FMSBS0lli ■55SW