Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst. Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6-164 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI LIST Posamezna številka 500 lir NAROČNINA četrtletna lir 5.000 - polletna lir 10.000 - Letna 20.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir 25.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I. gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1398 TRST, ČETRTEK 27. JANUARJA 1983 LET. XXXIII. Dokaz in odraz življenjskosti V dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu je bil v soboto, 22. t.m., 4. deželni kongres Slovenske skupnosti. Kot je bilo pričakovati, so bila v središču pozornosti tega političnega zborovanja predvsem tri vprašanja: nadaljnja prizadevanja slovenske stranke v Italiji za dosego zaščitnega zakona za slovensko na- NOVO DEŽELNO VODSTVO Predsednik: dr. Rafko Dolhar Podpredsednik: Ivo Jevnikar Tajnik: prof. Andrej Bratuž Podtajnik: Gradimir Gradnik Člani: Harej, Maver, Tul, Terčon, Gombač (Trst), Terpin, Brešan, Ferletič, Paulin, M. Špacapan (Go), Venosi, Prešeren (Videm) in dr. Štoka kot deželni svetovalec. rodno manjšino, letošnje deželne volitve in reorganizacija strankinih vodstvenih organov. Vseh teh vprašanj sta se v svojih poročilih dotaknila deželni predsednik prof. Andrej Bratuž in deželni tajnik dr. Drago Stoka. Prvi je med drugim opozoril, kako je Slovenska skupnost po senatorju Tridentinsko - tirolske ljudske stranke inž. Fontanariju leta 1980 vložila v parlamentu svoj zakonski predlog za celovito zaščito slovenske narodne manjšine. Predlagatelj pa je kongresu pismeno sporočil, kako si bo še dalje prizadeval, da bi pristojna senatna komisija čimprej nadaljevala s proučevanjem vseh vloženih zakonskih predlogov, ki se tičejo Slovencev v Italiji. Tajnik dr. Stoka se je v svojih izvajanjih dotaknil dela enotnega slovenskega odposlanstva, ki je izraz ter odraz akcijske enotnosti Slovencev v okviru prizadevanj za dosego zaščitnega zakona. Govornik je poudaril, da je Slovenska skupnost odločno za tako akcijsko enotnost, a da odklanja poskuse njenega izkoriščanja v izrazito strankarske namene. Tako predsednik kot tajnik sta se dotaknila bližnjih deželnih volitev in v tej zvezi zlasti naglasila, kako je nujno, da Slovenska skupnost izvoli oziroma potrdi svoje predstavništvo v novem deželnem svetu. Pri tem je treba omeniti tudi besede, ki jih je v svojem pozdravnem nagovoru izrekel predsednik SKGZ Boris dalje na 3. strani 08 Politika stabilnosti ali politika upanja Ameriški predsednik Reagan je imel v torek zvečer govor v kongresu, na skupnem zasedanju predstavniške zbornice in senata, v katerem je razložil težnje sedanje zunanje politike Združenih držav, pri čemer pa je imel v mislih skoro izključno odnos s Sovjetsko zvezo in pogajanja z njo za skrčenje oboroževanja z atomskimi raketami v Evropi. To je gotovo trenutno zelo aktualno vprašanje in veliko bo odvisno — za ves svet — od tega, kako se bo glede tega nadaljeval dialog med o-bema naj večjima svetovnima silama. Od tega bo v bistvu odvisna tudi usoda Evrope. Reagan je v bistvu dejal, da so Združene države pripravljene pozorno preučiti sovjetske predloge za rešitev problema atomskega oboroževanja. Ameriški predsednik je pri tem zagovarjal dosedanje a-meriške predloge glede zmanjšanja števila atomskih raket srednjega dometa z od-strelišči na kopnem in poudaril važnost trdnosti stališč in strnjenosti zahodnih zaveznikov, če se hoče doseči uspeh pri pogajanjih s Sovjeti. Reaganov govor je vzbudil vtis, da obstaja skoro vsa ameriška zunanja politika samo v odnosih do Sovjetske zveze; šele daleč za tem pride Srednji vzhod, skoro neopazni pa so za ameriško zunanjo politiko drugi problemi na svetu. Vsekakor je posvetil Reagan glavni del svojega govora — imel ga je za drugo obletnico svoje predsedniške službe — gospodarskim problemom. Tiskovne agencije so v svojih komentarjih opozorile, da ni v govoru nakazal nikake važnejše pobude v pogledu zunanje politike. Govor je bil seveda v bistvu propaganden, namenjen ne samo ameriškemu kongresu, ampak vsemu svetu. Ta naj bi se prepričal o resnosti ameriške politike v pogledu omejitve atomskega oboroževanja, pa tudi o resnem prizadevanju ameriške politike, da prispeva k reševanju gospodarskih problemov tako doma kot v o-stalem svetu. Znano je, da so zlasti zahodnoevropski gospodarski krogi in tudi vlade nevoljni zaradi previsoke vrednosti a-meriškega dolarja nasproti evropskim valutam, kar draži vse uvoze zahodnoevropskih držav. A ravno zato, ker je bil govor tudi propagandnega značaja, vzbudi v evropskem bravcu (in morda tudi v ameriškem) občutek razočaranja in neke praznine. Praznine idej. Seveda to ni prvi Reaganov govor, ki nam je vzbudil ta občutek. Vzbudili so nam ga že razni prejšnji Reaganovi govori, kakor so nam jih posredovale tiskovne agencije, pa tudi govori njegovih predhodnikov. Izjema je bil, vsaj do neke mere, predsednik Kennedy, ki je imel ideje in tudi ustvarjalno fantazijo. Nobenega dvoma ni, da manjka najmočnejši in najbogatejši državi sveta v dalje na 2 strani ■ Sporazum, ki pomeni trenutek premora V središču pozornosti italijanskih političnih krogov je še vedno sporazum, ki so ga pred dnevi dosegli s posredovanjem vlade voditelji sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter predstavniki Zveze industrij cev oziroma vseh delodajalcev. Vsebine sporazuma ne kaže nikakor omalovaževati, saj ta predvsem določa splošne smernice, ki jih bodo morali upoštevati pri obnavljanju vseh vsedržavnih delovnih pogodb. Tako je med drugim določena najnižja in najvišja meja, znotraj katere bodo nihali poviški plač za odvisne delavce v naslednjih treh letih. Važno pa je, da je pri tem prevzela nase natančne obveznosti tudi vlada, ki bo morala v najkrajšem času odobriti ustrezne zakonske ukrepe. Ti se bodo tikali znižanja davkov na dohodke odvisnega dela, tako imenova- ne fiskalizacije socialnih bremen, samoprispevkov pri nakupih zdravil, novih predpisov pri nastavljanju odvisne delovne sile, družinskih doklad itd. V strogo političnem pogledu ni seveda moč tajiti, da je sporazum pomiril duhove ter zlasti utrdil sedanjo vlado ter politično zavezništvo, na katerem ta vlada temelji. Zdi se nadalje, da je bila odstranjena nevarnost predčasnega razpusta parlamenta in razpisa novih državnozborskih volitev. Sporazum vsekakor predstavlja trenutek premora v dokaj razburkanem političnem in družbenem življenju v Italiji. Prihodnost pa bo pokazala, koliko je ta dogovor prispeval k splošnim prizadevanjem za izhod iz hudih gospodarskih težav. RADIO TRST A ■ NEDELJA, 30. januarja, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Mladinski oder: »Ko zorijo jagode«; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 14.04 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 31. januarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Človek v sodobni družbi; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Giuseppe Verdi: Falstaff; 11.30 Beležka; 12.00 Gledališki glasovi po stezah spominov; 13.00 Poročila; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Leopold Suhodolčan: »Trenutki in leta«; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Od Milj do Devina; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 1. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Giuseppe Verdi: Falstaff; 11.30 Beležka; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Leopold Suhodolčan: »Trenutki in leta«; 14.30 Šolska glasbena ura za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Izvirna radijska igra: »Pot v dvoje«; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 2. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Trst by night; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Leopold Suhodolčan: »Trenutki in leta«; 14.30 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Klavirski razred prof. Ksenije Brass na podružnici Glasbene matice v Bozovici; 18.00 N agoriškem valu; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 3. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Slovenska ekonomija na Tržaškem od I. 1945 do danes; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 10.40 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Leopold Suhodolčan: »Trenutki in leta«; 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laži«; 15.00 Beseda ni konj; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10Pevski zbor »Ivo Lola Ribar« iz Beograda; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 4. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.40 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 12.00 Roža mogota; 13.00 Poročila; 13.20 Naša gruda; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Leopold Suhodolčan: »Trenutki in leta«; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.40 Imena naših vasi; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 5. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 9.00 Sobotni trim; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Goriški komorni orkester v Kulturnem domu v Gorici^ 11.30 Beležka; 12.00 »Glas do Rezije«; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Leopold Suhodolčan: »Trenutki in leta«; 14.30 Otroški kotiček: »Najdihojca«; 15.00 Iz studia neposredno; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Sopranistka Radmila Bakočevič; 18.00 Pozabljeni smeh: Miroslav Vilhar: »Detelja«; 19.00 Poročila. Politika stabilnosti... ■ nadaljevanje s 1. strani njeni zunanji politiki idej in sploh politične filozofije, ki poraja ideje. Reaganovi govori in vsa njegova politika, kot tudi vsa ameriška zunanja politika na splošno vzbujajo vtis, da je vse, kar počenjajo Združene države na tem področju, improvizirano od primera do primera in da nimajo nikakih stalnih smernic. Če bi hoteli čisto zgoščeno označiti bistvo ameriške zunanje politike, bi dejali, da ji gre za »stabilnost« takorekoč za vsako ceno, ki pa naj bi jo plačali predvsem drugi narodi, da pa se jim niti ne sanja, kakšen naj bi bil tak »stabilni« svet. Kakor so Združene države same trdno zveste demokratičnim načelom, nimajo zaupanja v demokracijo, kar zadeva ostali svet, morda v prepričanju, da je demokracija samo za »visoko razvite«, druge pa je bolje vladati s trdo roko. Zato ni diktature na svetu, ki ne bi uživala določene simpatije v Wa-shingtonu, od kitajske do argentinske in čilske. Niti sovjetska ni izjema. Ameriška uradna politika pod predsednikom Rooseweltom je bila tista, ki je dala — ne da bi bila prisiljena k temu — proste roke Stalinu, da »uredi« vzhodno Evropo po svoje, ker se ji je pač zdelo, da bo sovjetska ureditev evropskega vzhoda bolj »solidna« in »stabilna«, kakor če bi se tja vrnile predvojne vlade ali če bi dali proste roke strankarskemu demokratičnemu pluralizmu z (verjetno) pogostim menjavanjem vlad in političnimi razprtijami ter nerešenimi nacionalnimi in manjšinskimi problemi (problem zasedenih baltskih držav, poljsko-nemška meja, problem madžarske manjšine v Romuniji, ki je zajemal okrog dva milijona ljudi, izgon Nemcev iz vzhodne Evrope, itd.). Te probleme je lahko »-rešil« po mnenju ameriške zunanje politike samo Stalin, Združene države pa so si lahko umile roke in se omejile na kazanje s prstom na Stalinove napake in grozovitosti. Vemo, kakšno neidejno, zgolj koristo-lovsko politiko so vodile Združene države v tržaškem vprašanju. In tako je šlo potem naprej, po vsem svetu. Po zaslugi a-meriške »stabilizacijske« politike brez idej in brez globljega poznanja problemov je danes v pravem kaosu cela Afrika. Preprečila je ustanovitev neodvisne Eritreje zaradi dvorjenja skrajno konservativnemu abesinskemu cesarju-diktatorju Haile Sa-lassiju in silila iz demagoških ozirov k čimprejšnji dekolonizaciji celotne Afrike, ne da bi poskrbela za politična in vojaška jamstva mladim demokratičnim vladavinam, ki so že skoro povsod podlegli podčastniškim, če ne kanibalskim diktatorjem. Niti v poštev niso vzele situacije v pogledu živil. Vemo, kako se je taka nenačelna politika maščevala Združenim državam v V torek, 1. februarja 1983, ob 20.30 bo v tržaškem Kulturnem domu celovečerni nastop FILKLORNE SKUPINE TRIGLAV iz Buenos Airesa - Argentina. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 Fanfani - dežele Predsednik vlade Fanfani je v Rimu sprejel predsednike posameznih deželnih vlad. Predmet razprave sta bili predvsem področji zdravstva in javnih prevozov. Minister za odnose z deželami Fabbri je v zvezi s tem srečanjem dejal, kako je nujno, da se temeljito preuredi zakonodaja, ki danes ureja področje zdravstva. Izkaza- lo se je, da so krajevne zdravstvene enote zelo tog organizem, zaradi česar prihaja do razsipanja javnega denarja, bolniki pa nimajo na razpolago ustreznega skrbstva. Minister je mnenja, da je treba znatno poenostaviti organe, ki danes vodijo krajevne zdravstvene enote in poskrbeti, da bodo področje zdravstva vodili poklicno sposobni ljudje. Minister Fabbri je nato omenil problematiko javnih prevozov v državi in se v tej zvezi zavzel zlasti za ureditev prevozov v velikih mestih, kot so Rim, Milan, Turin in Genova. Vietnamu in v ostali Indokini, in ni dvoma, da se ji bo maščevala tudi na Bližnjem in Srednjem vzhodu, kjer so pustile na cedilu perzijskega šaha, o katerega zahodni usmerjenosti ni bilo dvoma, in ga prisilile, da se je umaknil še bolj »protisovjetskemu« fanatičnemu in krvavemu ayatolahu Homeiniju. Ista zmedenost se kaže zdaj v ameriški politiki okrog Libanona, kjer istočasno podpirajo tako Izrael kot njegove sovražnike, a vedno pomeži-kujoč arabskim diktatorjem, češ, vidite, samo jaz lahko držim na vajetih vašega sovražnika Begina, torej se vam splača, da se uvrstite na mojo stran, saj ne bo zastonj . Značilno je, da Združenim državam popolnoma manjka vsak poilitični koncept glede zatiranih narodov na svetu. Medtem ko se jim Sovjetska zveza iskreno ali hinavsko prikazuje kot njihova zaščitnica, od katere edine lahko upajo osvoboditev ali vsaj enakopravnost, pa Združene države nikakor ne morejo doumeti važnosti nacionalnega vprašanja in osvobodilnih gibanj v današnjem svetu. Zato je zanje ideal »melting pot«, mešalni kotel, asimilacija. Ameriška politika nikoli ne spregovori o nacionalnem problemu v Sovjetski zvezi in v drugih diktaturah, zanje so v Sovjetski zvezi vsi Rusi ali »Sovjeti«. Zanjo sta država in narod istovetna. Naj zadostuje, čeprav bi lahko navedli še mnogo dokazov, da ameriški politiki popolnoma primanjkuje političnih idej, filozofije in konceptov, ki bi vzbujali upanje vsem tistim na svetu, ki so zatirani. Ideal VVashingtona je »stabilnost«. Zato se ni čuditi, da se obračajo na Združene države za zaščito predvsem diktature, za-tiravci, zatirani pa morajo upati na pomoč samo od revolucionarnih teorij in prakse Moskve. To je žalostna, a bridka resnica. In v tem je največja šibkost ameriške zunanje politike. Ne zna nuditi tlačenim upanja, pridiga samo »stabilnost«, toda stabilnost pomeni za tlačene nadaljevanje njihove nesvobode in njihovega trpljenja. Dokaz in odraz življenjskosti »JEGNO« IN MRTVE BESEDE ■ nadaljevanje s 1. strani Race, ki se je s tajnikom Duškom Udovičem kot gost udeležil začetnega dela kongresa. Race je namreč dejal, da se izvolitev deželnega svetovalca ne tiče samo članov in somišljenikov Slovenske skupnosti, temveč vseh Slovencev v Italiji. Reorganizacija vodstvenih strankinih organov pa se je uresničila tik pred sklepom kongresa, ko sta bila za novega deželnega predsednika in za novega tajnika izvoljena dr. Rafko Dolhar in prof. Andrej Bratuž. Za podpredsednika je bil izvoljen Ivo Jevnikar, za namestnika tajnika pa Gradimir Gradnik. V deželnem tajništvu je še po pet članov z Goriškega in Tržaškega ter dva člana iz videmske pokrajine. Začetnega dela deželnega kongresa so se poleg predstavnikov SKGZ udeležili zastopniki I ki je bila 25. januarja leta 1981 obsojena na smrt, spremenile kazen v dosmrtno ječo. Pomilostitev velja tudi za drugega člana takoimenovane »šangajske četverice«, bivšega ministrskega podpredsednika Zang Čin Kiaa. Ostala dva člana skupine sta bila bivši partijski podpredsednik Vang H on g Ven in Jao Ven Juan, ki je bil v partiji odgovoren za propagando. Pr- vi je bil obsojen na dosmrtno ječo, drugi Pa na 20 let zapora. Šamgajski četverici ali t°lpi, kot so jo imenovali Kitajci so očitali, cla je pripravljala zaroto z namenom, da Jezik vsakega naroda je živa stvar, ki se spreminja, živi in razvija, kot se razvijajo narodi in posamezni ljudje. Vsi vemo, da se je slovenščina v teku stoletij močno spremenila in razvila. Nekatere besede, ki so jih še naši dedje mirno uporabljali, se nam zdijo smešno anahronistične in preživete, spet druge pa popolnoma po nepotrebnem nadomeščamo z izrazi, ki si jih sposojamo iz hrvaščine, angleščine, ali drugih jezikov. Ni dolgo od tega, kar smo se čisto slučajno srečali s tako rajnico; besedo, od katere je ostal samo še spomin in je danes nihče več ne uporablja. Malokateri starejši človek se morda še spominja, da jo je kdaj, v svoji rosni mladosti, slišal. Nekdaj pa je morala biti splošno poznana in uporabljena beseda. Mislimo v teh vrsticah na izraz »jegno«. Ta beseda je na Krasu pomenila delno ograjeno dvorišče. »Borjač« pa je bil popolnoma ograjen prostor pred hišo. »Igrali smo se na stričevem jegnu«, to je bil stavek, ki nam je potrdil sum, da je še živ spomin na to besedo, ki je danes, kot toliko drugih, žal šla v pozabo. Prav zaradi tega nam verjetno beseda ne zveni niti arhaično, ampak prej kot popolnoma tuja beseda, ki si je ne znamo razlagati. Iz radovednosti smo zato pogledali, kaj pravi Pleteršnik k tej besedi. Res jo dobimo v njegovem znamenitem slovarju in lahko ugotovimo, da jo Pleteršnik enači s pojmom »gumno«, to je delom dvorišča, na katerem so navadno mlatili. V drugem Zunanji minister Colombo je odpotoval na krajši uradni obisk v Vzhodno Nemčijo, kjer ga je danes sprejel predsednik 1-Ionecker. Italija in Nemška demokratična republika sta navezali redne diplomatske odnose pred deset leti in sicer 18. januarja 1973. Colombo je prvi italijanski zunanji minister, ki uradno obišče vzhodni Berlin. Njegova prisotnost v nemški demokratični republiki sovpada z obnovitvijo pogajanj med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo o takoimenovanih evropskih raketah. Pogajanja se vodijo v Ženevi. V vzhodnonemški prestolnici se je zunanji minister Colombo pogovarjal s svojim ko- se polasti oblasti v državi ter da je izvajala nasilje proti ljudstvu. Voditeljica šangajske skupine je bila prav Maocetungova vdova Jijang King. V mladosti je bila gledališka igralka, z Maocetungom pa se je poročila leta 1939. Med sodno razpravo je bila, v nasprotju z Zang Čing Jaom, ki ves čas ni spregovoril besedice, zelo živahna. Večkrat so jo morali s silo odnesti iz dvorane. Tako je bilo tudi -na dan razsodbe. Ko je zvedela, da je bila obsojena na smrt, je Maocetungova vdova zavpila, da je edino Maocetungova revolucija pravilna. pomenu pa ji pripisuje še ožji pojem, se pravi, da je »jegno« samo tisti del dvorišča, ki je čiščen, gladek in stoji pred hišo. Pleteršnik beleži, da je to beseda iz Hrušice v Istri; kot smo sami ugotovili, pa je bila še do prve polovice tega stoletja še poznana na Krasu, recimo v Krepljah pri Dutovljah. Iz radovednosti smo tudi pogledali v nekatere druge slovarje. Ker fonem j rad nastane iz fonema h, smo pogledali besede, ki se začenjajo s to črko; tako ima nemški glagol »hegen« tudi pomen ograditi, švedski samostalnik »hagna« pa pomeni obzidan prostor, ogrado. »Jegno«, slovenska beseda srednjega spola, ki je danes najbrž nihče več ne uporablja, je še za naše dede pomenila čisto določen pojem. Se pravi, delno ograjeno dvorišče. Poleg te besede pa je danes pozabljenih še veliko drugih starih besed, ki so jih hranile in uporabljale naše vasi. Koliko Slovencev bi danes razumelo strokovne izraze, ki so jih vsak dan uporabljali naši kmetje? Malokdo! Svet se spreminja, besede umirajo, lepo in prav pa je, če se tudi ob takih besedah, ki nam danes ne pomenijo nič več in ki jih več ne rabimo, ustavimo in pomislimo ter jih skušamo o-hraniti v spominu. To so besede, ki so bile del besednega zaklada naših dedov, in z njihovo pomočjo tudi lepše in lažje razumevamo našo preteklost in zgodovino. lego-m Fischerjem predvsem o odnosih med Vzhodom in Zahodom ter o vprašanju evropskih raket. Pred dnevi je bil na obisku v vzhodnem Berlinu tudi sovjetski zunanji minister Gromiko, ki se je vračal z obiska v zahodnonemški prestolnici Bonn. Colombo pa prihaja iz Bruslja, kjer so zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti proučili zadnje sovjetske predloge o kočljivem vprašanju nameščanja novih raket v Evropi. Colombo in Fischer sta proučila tudi vprašanja, ki so v zvezi s potekom konference o evropski varnosti in sodelovanju in ki se tičejo dunajskih pogajanj o zmanjšanju takoimenovanega konvencionalnega orožja. NOVI ZAKONIK KANONSKEGA PRAVA Papež Janez Pavel II. je razglasil novi zakonik kanonskega prava, ki pa bo postal veljaven 27. novembra letos, se nravi na prvo adventno nedeljo. Novi zakonik vsebuje skupno 1752 kanonov ali členov oziroma postav in se deli na sedem knjig. Pripravljalna dela in sestava novega zakonika so trajala skupno 18 let. Novi zakonik uresničuje smernice drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Vsebuje nekaj členov manj kot zakonik, ki ga je bil leta 1917 razglasil papež Benedikt XV. Stari zakonik bo torej ostal veljaven še kakih 10 mesecev. manjšine v Italiji. Maocetungovi vdovi spremenili kazen Marko Tavčar Minister Colombo v Vzhodni Nemčiji Rešimo Repentabor! Repentabor s svojo znamenito božje-potno cerkvijo Marije Vnebovzete, ki jo vidimo lahko daleč naokoli, je v nevarnosti, da bo razpadel. Cas in vremenske razmere so močno prizadele to starodavno zgradbo, ki je značilen primer utrjenih cerkva po vsej slovenski deželi. Tabor je edinstveno zgodovinsko in arhitektonsko bogastvo, ki ga moramo ohraniti bodočim rodovom. Repentabrski župnik Tone Bedenčič se je v teh dneh močno zavzel, da bi javnost V nedeljo, 30. januarja 1983, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trstu II. REVIJA GODB Nastopajo: Pihalni orkester Breg Godba ma pihala Vesna iz Križa Godbeno društvo Prosek Godba V. Parma iz Trebč Godba na pihala iz Ricmanj Godbeno društvo Nabrežina in pristojne oblasti bile seznanjene z nujnostjo obnovitvenih del. Vsi vemo, da so srenjsko hišo pred nekaj leti toliko popravili, da je sedaj popolnoma uporabna. Nujno potrebna pa bi bila popravila cerkve in tudi župnišča. Obe zgradbi imata veliko arhitektonskih zanimivosti, ne glede na dejstvo, da je ves Tabor s svojim edinim zidom, ki še stoji, kot celota tako pomembna arhitekturna zanimivost, da je popravilo dolžnost, ki se ji ne moremo odpovedati. Po mnenju strokovnjakov zavoda za spomeniško varnost, bi popravilo Repen-tabra zahtevalo vsaj 200-300 milijonov lir. Vsota, ki jo bo dežela in pristojne oblasti skušale najti, pa bo verjetno komaj zadostovala za najnujnejša dela. V tržaškem Kulturnem domu je bil v petek prejšnjega tedna pravi praznik slovenskega zamejskega športa. Proslava ob 100-letnici ustanovitve prve slovenske te-lovadbene organizacije v Trstu, Sokola, je namreč izzvenela ne samo kot primerna oddolžitev vsemu, kar je sokolska organizacija pomenila našim dedom in babicam, ampak tudi izraz življenjskosti našega današnjega športnega in telesno-kulturnega udejstvovanja. Prireditve se je udeležilo veliko gostov tako iz Slovenije, kot tudi krajevnih oblasti. Med njimi tudi deželno in pokrajinsko predstavništvo zveze CONI in drugih športnih federacij. Na sporedu, ki ga je povezoval prof. Ivan Peterlin, je bila vrsta telovadnih nastopov, ki sta jih pripravila gimnastični odsek športnega združenja Bor in Športno združenje Dom iz Gorice. Športniki pa so svoj slavnostni večer Repentabor je prav gotovo zelo stara človeška naselbina, saj je bilo na griču gradišče, nekateri so tudi mnenja, da je bil v rimskem času prav tam utrjen stolp, vsekakor pa so grič začeli utrjevati, ko so čez Kras začele vdirati v Furlanijo barbarske horde in pozneje Turki. Tako je Tabor sredi XIV. stoletja dobil svoje trojno obrambno zidovje, ki je branilo ljudstvo in njihovo blago pred napadi Turkov, ki so posebno v drugi polovici XV. in na začetku XVI. stoletja skoraj vsako leto, v večjih ali manjših skupinah plenili in ropali po Krasu. Razni urbarji tistih let nam potrjujejo, da je Kras prav zaradi teh vpadov močno trpel. Turki so odpeljali v suženjstvo veliko ljudi in marsikatera kmetija je bila zato neobdelana. Močno so morile tudi kužne bolezni, ki so bile redni spremljevalec vojn. V stiski so se ljudje Prav gotovo doživlja italijanska šola precejšnjo krizo. Po dolgem času so sicer letos v teku natečaji za stalež učiteljev in profesorjev, ki bodo končno uredili stalež nekaterih šolnikov, ki so že vrsto let poučevali kot letni suplenti. V ponedeljek je 60 slovenskih učiteljev pisalo pismeno nalogo za natečaj. Naloge, ki so jih pisali na italijanskem liceju Ober-dan, so bile zanimive in dovolj splošne, da so se kandidati lahko razpisali. Večina se je odločila za nalogo iz splošne pedagoške problematike, ki je v naslovu spraševala po prijemih, ki jih učitelji morajo poznati in uporabljati pri spodbujanju inteligence, logike in dojemljivosti pri otrokih. Ustni del preizkušnje za učiteljska mesta pa bo spomladi, verjetno proti koncu šolskega leta. Vsedržavna stavka šolnikov pa je v torek okrnila pouk na veliki večini slovenskih šol. Sindikat slovenske šole je podprl začeli z nastopom otroškega zbora »Vesela pomlad«, ki ga vodi Franc Pohajač, ki je zapel vrsto slovenskih pesmi. Pevskemu nastopu je sledil pozdravni govor predsednika ZSŠDI Oda Kalana, ki je lepo in kleno orisal zgodovinsko ozadje nastajanja sokolskega gibanja na Slovenskem in opozoril na pomen in razvojno pot te organizacije. Svoj poseg je zaključil z mislijo, ki je povezovala telovadno dejavnost sokolov z delom naših športnih društev. Telovadni nastopi, ki so sledili govoru, pa so potrdili uspešnost tega dela. Prav tako je bilo petkovo vzdušje primerno ozadje za podelitev nagrad športnikom leta: Pučniku, Banu, Miličevi in ekipi Jadrana. Zelo zanimivo je bilo tudi razstavljeno fotografsko gradivo in dokumenti, ki so pričali o delovanju sokolov. Razstavo so pripravili organizatorji ob pomoči Odseka za zgodovino tržaške študijske knjižnice. zatekali s prošnjami k Materi božji in prav v tem tako težkem času, ko je bil Kras skoraj popolnoma gospodarsko uničen, so ljudje in seveda tudi nekateri premožnejši meščani ali grofje priskočili na pomoč, da so na začetku XIV. stoletja zgradili cerkev, ki je bila približno tako velika, kot je današnja. Veliko prostovoljnega dela in truda so morali naši ljudje vložiti, da so zgradili Tabor. Seveda so ga tudi redno vzdrževali, saj je moral biti vedno pripravljen na obrambo. Tabor je tako postal nekakšno upravno središče za vso občino, srenjska hiša pa prostor, kjer so se zbirali in odločali o občih stvareh. Današnjih gospodarskih in tehničnih sposobnosti ne moremo niti primerjati s tistimi okrog leta 1500, prav zato je samo stvar človeške in kulturne občutljivosti, če bo Repentabor v kratkem temeljito obnovljen in popravljen. Naša slovenska javnost pa je tudi dolžna, da s skrbjo in zanimanjem spremlja usodo tega kraškega bisera. stavko tudi z utemeljitvijo, da zadnji vladni ukrepi prinašajo slovenski šoli veliko neprilik. Na sestanku, ki je bil na šoli »O-ton Zupančič« pri Sv. Ivanu, so prisotni razpravljali o novih protestnih sredstvih in predvsem o perečem vprašanju suplen-tov, ki že več mesecev niso dobili plače. S tem v zvezi so na sestanku sprejeli dva sklepa. V tiskovnem poročilu SSŠ pravi, da se bodo profesorji vzdrževali ocenjevalnih sej ob zaključku polletja in se bodo omejili le na opravljanje 18 ur dela v razredu; učiteljstvo osnovnih šol bo podprlo zadržanje profesorjev s tem, da se bo stro- Slovensko dobrodelno društvo v Trstu bo v okviru svojega delovanja tudi v letu 1983 podelilo v mejah svojih možnosti dijakom in učencem slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem nekaj mesečnih oziroma enkratnih denarnih podpor. Interesenti naj sc oglasijo na sedežu društva v Trstu, ul. Machiavelli 22/11 (tel. 65612), kjer bodo dobili informacije in obrazec za izpolnitev prošenj. Uradne ure: vsak ponedeljek od 16. do 18. in vsak četrtek od 10. do 12. ure. go držalo postopkov in predpisov pri pripravi in izpolnjevanju osebnih listov učencev. Akcija bo trajala, dokler ne bo konkretnih zagotovil za redno plačevanje mezd. V nadaljevanju poročila pa je rečeno, da odbor sindikata koordinira pravni postopek, ki ga sprožijo prizadeti suplenti brez plače proti prosvetnemu ministru, i Odbor bo naknadno sporočil dan in uro srečanja z odvetnikom. Sindikat slovenske šole je tako v vsedržavnem merilu najjasneje nastopil proti krivicam, ki jih doživljajo šolniki in še posebej suplenti. Proslava stoletnice SOKOLA Šolniki tožijo prosvetnega ministra Benečanski kulturni dnevi Razpis 13. zamejskega festivala domače glasbe SKPD »F. B. SEDEJ« in Ansambel »L. HLEDE «pod pokroviteljstvom občinske uprave iz Steverjana in pokrajinske uprave Gorica RAZPISUJETA 13. Zamejski festival domače glasbe, ki bo v Steverjanu 2. in 3. julija 1983. Za ansamble veljajo naslednji pogoji: 1. Na festival se lahko prijavijo vsi slovenski zabavni ansambli. 2. Organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče nastopajočih. 3. Komisijii, ki ju bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki občinstva, bosta podelili naslednje nagrade: 1. Nagrada za najboljšo melodijo L. 250.000 in trofej ansambla »L. HLEDE« 2. Nagrada za najboljšo izvedbo L. 200.000 3. Najboljši zamejski ansambel L. 120.000 4. Nagrada za najboljše besedilo L. 80.000 5. Nagrada občinstva L. 80.000 4. Komisiji bosta tako sestavljeni: a) komisija za ocenjevanje besedil b) komisija za ocenjevanje glasbe. 5. Skladbi, ki ju bodo izvajali anmabli, morata biti izvirni ter prvič izvedeni na festivalu v Steverjanu. 6. Prijave se sprejemajo nakasneje do 30. aprila 1983 na sledeči naslov: SKPD »F. B. SEDEJ« - Ans. »L. HLEDE« Trg Svobode 6 34070 STEVERJAN - San Floriano del Col-lio - Gorizia - ITALIA 7. V prijavi morajo biti navedeni naslednji podatki: Ime, priimek, datum rojstva, sedanje bivališče vodje in članov ansambla. V dvojezičnem vzorcu, ki se prilaga v treh izvodih, pa morajo biti navedeni naslednji podatki: Ime in priimek, kraj rojstva, datum rojstva ter sedanje bivališče vodje in članov ansambla. Podatki morajo biti točni in čitljivi. 8. Ansambli so dolžni poslati: 1. notno gradivo v enem izvodu; 2. tekst besedil: 3. izpopolnjeno priloženo tiskovino »prijava«; 4. fotografijo ansambla; 5. dvojezično tiskovino. 9- Ansambli so dolžni sporočiti organizatorjem vsako spremembo v ansamblu (bivališče, sprememba članov v ansamblu, i.p.). SPORAZUM O RIBOLOVU Po dolgotrajnih pogajanjih in po hudih sporih, ki so trajali skoraj šest let, so prisotni ministri držav članic Evropske gospodarske skupnosti končno. dosegli sporazum, ki na novo ureja ribolov ob obalah Severnega morja in Atlantskega oceana. Sporazum določa, da sme ulov znašati milijon in 400 tisoč ton za sedem vrst rib. Porazdelitev je naslednja: 37,5 odstotka ulova pripada Veliki Britaniji, 24 odstotkov Danski, 14 Zahodni Nemčiji, 13 Franciji, 7 Nizozemski, 4 odstotki Irski in 2 odstotka Belgiji. Vsaka država članica Evropske gospodarske skupnosti ima izključno pravico do ribolova na območju, ki je oddaljeno šest morskih milj od obale. V Spetru so se prejšnji petek začeli »Beneški kulturni dnevi«, ki jih prirejata študijski center »Nediža« in Slovenski raziskovalni inštitut. Letos bodo priredili šest predavanj, ki se bodo vrstila vsak drugi petek do konca marca. Letos obhajajo »Beneški študijski dnevi« svojo deseto obletnico. Organizatorji pa so jih posvetili gospodarskim vprašanjem. Potekali bodo pod skupnim geslom; »Benečija pred obratom; zapostavljanje a- li razvoj?«, ki je zelo pomemben za čas, ki ga pravkar preživlja Beneška Slovenija. V sejni dvoraini občinskega sveta v Špe-tru je bilo zato v petek še posebej slovesno. Prisotne, med katerimi sta bila tudi predsednik deželnega sveta Colli in župan občine Špeter Marinig ter druge osebnosti in oblasti, je pozdravil predsednik študij- Ob poimenovanju osnovne šole v Jamljah po Igu Grudnu je izšla lična brošura, ki jo je izdal pripravljalni odbor. V kratkem uvodnem članku, ki ga je podpisal odbor, je med drugim rečeno: »Iga Grudna smo izbrali zato, ker je nam krajevno najbližji pesnik. Njegov rojstni kraj je namreč Nabrežina, Jamlje pa so spadale pod nabrežinsko občino vse do leta 1947. Socialne in politične razmere naših ljudi je Igo Gruden dobro poznal in jih v svojih besednih stvaritvah tudi lepo opisal. Bil je tudi vsestransko razgledan človek, o čemer nam pričajo njegove pesmi, v katerih obravnava najtežje probleme svojega časa. Literarno delo je začel Igo Gruden s pesmimi za otroke, objavil jih je že s 15. letom starosti. Tudi v poznejšem življenju se je v svojih pesmih večkrat spomnil najmlajših. Nič čudnega torej, če so mladim zelo priljubljene, zlasti še našim otrokom, ki srečujejo v pesmi imena svojih vasi, kar budi v njih upravičen ponos. Vsi ti razlogi so bili odločilni dejavniki pri našem izbiranju osebnosti, po kateri naj bi se poimenovala osnovna šola v Jamljah.« Živahno napisan esej o Igu Grudnu so napisale učiteljice. Niso pozabile na opis njegove osebnosti in celo zunanjosti, po šegavem opisu Filipa Kalana. Ustanovitev ljudske šole v Jamljah pa je opisana po stari šolski kroniki izpred prve svetovne vojne. Kar z ganotjem pa gleda- Šola je za vsak narod najvažnejše kulturno in narodno središče. Toliko pomembnejša pa je šola za nas Zamejce, ker krepi in širi med mladino ljubezen do slovenske kulture in do slovenskega jezika. O naši šoli v zamejstvu smo že mnogo pisali. Zato bomo posvetili nekaj misli delovanju slovenskih šol v tujini. Iz Slovenije se je preselilo na začasno delo v tujino precej delavcev; največ slovenskih izseljencev je v Zvezni republiki Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Švici, Franciji in na Švedskem. Slovenski delavci imajo s seboj tudi dru- skega centra »Nediža« prof. Pavel Petri-čič, ki je v svojem posegu tudi poudaril prispevek, ki so jih »Benečanski kulturni dnevi« dali k poznavanju in razumevanju razmer v Benečiji. Po Petričičevem pozdravu pa je dr. Laura Bergnach, predstavnica SLORI-ja, ki tudi sodeluje pri pripravah kulturnih dni, povedala nekaj misli o namenih pobude, ki so jo letos že desetič priredili. Sledili sta predavanji sociologa, univerzitetnega prof. Darka Bratine in videmskega ekonomista in raziskovalca Grandi-nettija. Tudi predavanja, ki bodo na vrsti vsak drugi petek v Spetru, bodo skušala razčistiti in opredeliti gospodarsko prihodnost Beneške Slovenije, saj je gospodarski moment bistvene važnosti za vsako narodno skupnost. mo fotografije šolskih otrok iz šolskega leta 1913-1914 in iz prvih let po drugi svetovni vojni, pa tudi iz poznejših let, katerim se pridružujejo otroci iz letošnjega šolskega leta. Zanimivo je tudi primerjati število nekdanjih in sedanjih otrok. Tako jih je bilo npr. pred prvo svetovno vojno veliko več. V šolskem letu 1946-47 je imela jameljska šola 60 učencev, v letošnjem šolskem letu pa jih ima 17. Članek o ustanovitvi šole spremljata še dva dobra članka pod naslovom »Iz zgodovine ja-meljske šole« in »Po drugi svetovni vojni«, ki žal nista podpisana, verjetno zaradi prevelike skromnosti avtorjev ali avtork. O novem šolskem poslopju pa je napisala članek Milica Pahor-Povodnik. To vsebino dopolnjujejo zgodovinsko zanimivi podatki o učiteljih, ki so poučevali ali še poučujejo na slovenski osnovni šoli v Jamljah, in statistika o številu učencev v posameznih letih, pa tudi o nekdanjih večernih tečajih Brošura, ki vsebuje z ovitkom vred 26 strani, je lepo opremljena in obilno ilustrirana, med drugim s pesnikovo fotografijo, s fotografijo njegovega doprsnega kipa, ki ga je izdelal kipar Zdenko Kalin, in Grudnove rojstne hiše v Nabrežini. Tudi ta brošura pomeni lep in dragocen doprinos k zgodovini slovenskega šolstva. žine in zato živi v tujini tudi mnogo otrok. Da bi ti ne pozabili materinščine in domovine, sta Republiški komite za vzgojo, izobraževanje in telesno vzgojo SR Slovenije in Zavod za šolstvo poskrbela za pouk materinščine za o-troke izseljencev. V tujini deluje, med slovenskimi delavci, 43 vzgojiteljev in učiteljev (med te pa niso vključeni učitelji na švedskem). Največ jih je v Zvezni republiki Nemčiji, in sicer 4 vzgojiteljice in 24 učiteljev. Predšolskih otrok je 203, ki obiskujejo samostojne oddelke ali nižje raz- ■ dalje na 7. strani Brošura ob poimenovanju osnovne šole v Jamljah Slovensko šolstvo v tujini IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Publikacija »Folklorist« V Ljubljani izhaja drobna publikacija v obliki revije, ki ima naslov »Folklorist« in je glasilo odbora za folklorno dejavnost pri predsedstvu Zveze kulturnih organizacij Slovenije. List izhaja štirikrat na leto, a lansko leto, peto leto svojega izhajanja, je izšel tudi v dvojnih številkah. Človek, ki ljubi slovensko folkloro, rad seže po njih. Zadnja številka na 20 straneh prinaša na uvodnem mestu spominski članek o umrli učiteljici za folklorne nastope v Beltincih v Prekmurju. Članek nam dobro prikaže, s kako vnemo in veseljem delajo nekateri ljudje, da bi ohranili ali celo poživili slovenskemu narodu njegovo veliko folklorno bogastvo, ki je bilo toliko časa zanemarjeno. O pokojni učiteljici Slavi 2alig piše list: Neprecenljiva vrednost je ostala v njenem delu pri vzgoji mladega rodu v šoli, saj zlepa ni bilo tako popularne tovarišice (t.j. učiteljice, op. ured.), kakor je bila ona. S prav materinskim čutom, polna navdušenja, je poldrugo desetletje vodila šolsko folklorno skupino, še več, kar po dve skupini o-benem, saj je bilo zaradi njenega prav materinskega odnosa do učencev na šoli vselej veliko število tistih, ki so se stiskali pred malo telovadnico in čakali na folklorne vaje. Cez dvesto nastopov je opravila Slava s svojimi »divjaki«, kakor jih je tolikokrat z obveznim nasmeškom na ustnicah rada imenovala. Vcepila je trdno folklorno korenino v mladino več generacij, saj malone sleherni njen nekdanji plesalec pleše ali pa je plesal v vrstah raznih skupin po naši okolici. Vsi so s ponosom nosili in nosijo še danes folklorno obleko na sebi, vedoč, da jih je učiteljica Slava dobro naučila.« Dve strani publikacije sta posvečeni folklornemu festivalu v Beltincih, ki je bil od 30. julija do 1. avgusta lani z udeležbo številnih folklornih skupin iz Slovenije, posebno s Štajerskega in Koroškega, udeležilo pa se ga je tudi nekaj tujih folklornih plesnih skupin. Na festivalu pa so prodajali tudi izdelke domače o-brti. Take izdelke so tudi razstavili in sicer izdelke lončarjev, medičarjev, izdelke iz slame in iz domačega lanenega platna. Upokojenke beltinskega Društva upokojencev pa so pripravile v domačih pečeh nekaj priboljškov, ki jih pozna ljudska kuhinja: retaše, vrtanke, oci ix-kove, orehove in makove pogače (t.j. potice) ter posolanke. Skoro teden dni pa je bila odprta razstava z naslovom »Od lanu do brguš«. Moto razstave — tkalstvo in vrvarstvo v Pomurju — je bil povsem dosežen — piše »Folklorist« — saj je bila po mnenju številnih obiskovalcev nadvse skrbno in nazorno pripravljena. Tako so si obiskovalci lahko ogledali celoten postopek tkanja, od lanenega semena prek rastline v raznih fazah zorenja, njene predelave in raznih pripomočkov v ta namen do izdelkov iz lanu in konoplje, t.j. platna in končnih izdelkov. Pri odprtju razstave in med o-srednjo prireditvijo festivala čez teden dni sta stara mojstra tkalske obrti, zakonca Pucko iz Velike Polane praktično prikazala in razložila Med zanimivimi novimi knjigami, ki so izšle zadnji čas v Sloveniji — po podatkih mesečnika »Knjiga« — je omeniti na prvem mestu pesniško zbirko Jožeta Udoviča. Udovič obhaja svojo 70-letnico, a je objavil doslej le tri pesniške zbirke. Prva je izšla leta 1961 in je imela naslov »Ogledalo sanj«. Vzbudila je veliko pozornost, saj je bila ena najboljših, kar jiih je izšlo v povojnem času. Druga, z naslovom »Darovi«, je izšla leta 1975 in je šla mimo manj opaženo, morda zaradi razburkanega političnega dogajanja tistih let, ki niso bila naklonjena pesništvu in meditaciji. Zdaj je izšla pri Cankarjevi založbi tretja pesniška zbirka, ki ima naslov »Oko in senca«. »Knjiga« piše o njej »Nova, tretja pesniška zbirka Jožeta Udoviča nam z novo svetlobo predstavlja svet, ki smo ga prvikrat zrli v »Ogledalu sanj« in ki nam je bil vdrugo podarjen z »Darovi«. To je svet, ki nam je bil opisan kot nasprotje med stvarnim in človeško intimnim, kot zatekanje v svetlobo in senco duhovne svobode pesniških vizij, podob, osmišljanja bivanja in hkratne visoke samote pogovorov s samim seboj in z glasovi v času. Nova svetloba tega sveta, kakršna se nam odkriva v zbirki »Oko in senca«, lije iz oči, ki ponovno motre minulo, doživeto in opevano, v novi, širši, morda celo postopek predelave lanu in tkanja, kar je še posebno pritegnilo zanimanje obiskovalcev. Iz knjige obiskov razstave je moč sklepati, da si podobnih prireditev ljudje še posebno želijo. Tako taki folklorni festivali in nastopi obnavljajo v ljudeh ne le ljubezen in veselje do starih plesov, ampak tudi do ljudskih in umetnih obrti ter ljudskih iger, saj so priredili na festivalu v Beltincih tudi obsežno tekmovanje v ljudskih pastirskih igrah. Sodelovalo je okrog sto tekmovalcev iz glavnega kraja in iz okoliških vasi. Tudi to ima svoj pomen, saj so etnografi ugotovili, da so nekatere slovenske pastirske igre, npr. »svinko biti«, stare tisočletja ter jim velja vsa pozornost strokovnjakov. Tako pastirsko igro poznajo samo še na Norveškem, kjer se tudi skoro enako imenuje. Zanimivo je dolgo poročilo o lanskih Prazničnih dnevih slovenske folklore v Portorožu. Poročilo naglaša lepoto folklornih nastopov skupin iz vse Slovenije, pa tudi brezbrižnost portoroških turističnih organizatorjev, ki so se pokazali do prireditve brezbrižni. Ob koncu leta pa seveda tožijo o slabih rezultatih tuj- bolj izostreni ali pravičnejši optiki, hkrati pa se v tej svetlobi in iz te svetlobe širi senca, ki opominja na minevanje. Svetloba in senca torej, kot že tolikokrat pri Udoviču, kot zmeraj v življenju. Udovičeva pesem se zdi zastrta, skrivnostna in včasih neulovljiva. Govori s podobami, v pesniški govorici, ki je v sorodu z modernim tokom sodobne svetovne poezije, moderna, a vendar vsa Udovičeva in vsa, pa najsi še tako vpeta v podobe, razvidna, človeška, človeku namenjena. V zbirki je objavljenih okrog sedemdeset pesmi, ki so vsebinsko razdeljene v šest ciklov. Knjiga predstavlja zaokrožen, očarljiv in samosvoj svet enega najpomembnejših lirikov slovenske poezije zadnjih petdeset let. Zbirko, ki je izšla ob pesnikovi sedemdesetletnici, je opremil Branko Simčič. K temu je pripomniti, da je bil Jože Udovič eden glavnih sodelavcev predvojne revije Dejanje, ki jo je izdajal Edvard Kocbek. V njej je objavljal pesmi, a pod psevdonimom tudi dobre novele, v katerih je sočno in slikovito opisoval življenje na Notranjskem, okrog Loža in Starega trga, kjer je doma. Po vojni pa, kot se zdi, ni več pisal novel in poredko se je oglašal v revijah tudi s pesmimi, a vsaka njegova pesem je bila dogodek. dalje na 8. strani 9 Pesniška zbirka ob 70-letnici MEDNARODNA REVIJA O KLOBUKU IN PANTERJU V začetku septembra lanskega leta je naš list objavil poročilo o odmevih, ki jih je imelo odkritje grba Karantanije in raziskava o grbu Slovenske krajine (Dolenjske). Šlo je v prvem primeru za črnega panterja, v drugem pa za črn klobuk, s katerim so ustoličevali koroške vojvode. Študiji o teh znakih je objavila nova izdaja »Glas Korotana« štev. 7/1981 (Naslov: p. Ivan Tomažič, Albertgasse 48, 1080 Wien, Avstrija), obenem z objavo sklada za pospeševanje študijev o slovenski zgodovini, iz katerega bo za posebne dosežke podeljena nagrada vsakih nekaj let. Sklad je zamisel p. Ivana Tomažiča, študije o grbih pa sta prispevala Jožko Šavli in Vinko Mirt. Pozornost novim odkritjem v slovenski zgodovini so namenile tudi radijske postaje: Trst A, in v slovenskih oddajah Radio Celovec ter Radio Koln. Pa tudi »The South Slav Journal« v Londonu je o tem poročal in Library of Con-gress v Washingtonu je naročila izvod »Glasa Korotana«. Kasneje je o omenjenih študijah ter o domu Korotan na Dunaju prinesla poročilo tudi znana revija »Europa Ethnica«, ki izhaja na Dunaju in omenila v poročilu 15-letnico doma Korotan ter dograditev novega doma Koper v njegovi bližini, kar je vse sad požrtvovalnosti in prizadevanj rektorja p. Ivana Tomažiča. Ob vsem tem pa je prav tako razveseljivo, da je o novih odkritjih poročala tudi mednarodna heraldična revija »Archivum Heraldi-cum«, najuglednejša te stroke, ki izhaja v Švici. V njej je o »Glasu Korotana« ter o karantanskem klobuku in panterju poročal prof. dr. Hans Jager-Sustenau, sedanji častni predsednik heraldičnega društva »Adler« na Dunaju, kateremu je poprej predsedoval vse od leta 1968. Oba slovenska zgodovinska grba, bodisi klobuk kot panter, sta odslej zaznamovana v mednarodnih heraldičnih krogih. Pisec, priznani strokovnjak ne najde nobene pripombe na karantansko poreklo obeh znakov, saj je npr. panterja označil za karantanskega že raziskovalec štajerskega grba A. A. von Siegenfeld v svoji študiji (Gradec, 1900). Navaja pa še dodatno obravnavo »La Panthere de Styrie« (R. Viel, Archivum Heraldicum 1964). Tako se postopoma, če ne doma, vsaj v svetu, le uveljavlja stvarnejše gledanje na sloven- O ohranjevanju stare materialne kulture Moderna etnografija posveča veliko pozornost tako imenovani materialni stari kulturi, od nekdanjih mestnih in kmečkih hiš do orodja, okrasja in starih cehovskih navad ter seveda noš za praznik in vsak dan, prehrane in drugega. To pa ne ostaja samo ena od panog etnografije, to se pravi, ne poteka v zaprtem krogu, o-mejenem samo na etnografske strokovnjake in študente, ampak se spreminja v zavest, ki prodira v širše kroge in postaja del splošne kulturne zavesti našega časa, vsaj tiste, ki se čuti odgcvo-rna za javno blaginjo in za usodo naroda pa tudi človeštva v prihodnosti. Ta panoga etnografije se z ljubeznijo ukvarja z majhnimi materialnimi stvarmi, ki obdajajo človeka v njegovem ožjem okolju in mu služijo pri njegovem delu in kratkočasju v prostem času, pa tudi z velikimi problemi materialne kulture, kakor je npr. ohranjevanje in varstvo širšega človekovega okolja, kot ga predstavljajo polja, poljedelstvo, živinoreja z njenimi stavbami, mlini, čebelarstvo, sirarstvo itd. Večino tega bi lahko zajeli v pojem poljedelske ali kmečke pokrajine. O tem je prinesel dnevnik »Corriere della Sera« 24. t.m. na kulturni strani zelo dober članek pod naslovom »Zakaj uničujemo poljedelsko pokrajino?«, ki ga je napisal Fulco Pratesi. V njem najprej opozarja, kakšno bogato dediščino je prejel italijanski narod v pogledu po-Ijedeske materialne kulture od preteklosti, npr. kar zadeva lepoto pokrajine v Toskani, Umbriji in Markah z njeno pestrostjo drevoredov, živih mej in njiv, kar je že od nekdaj navdihovalo slikarje, posebno v dobi renesanse, ali kar zadeva čudovito kmečko okolje v Apuliji, gorske kmetije v alpskih krajih z njihovim omrežjem gorskih poti in ograd, paštne na Garganskem polotoku in v Liguriji, olivne gaje v Kalabriji, vrtove v pokrajini okrog Barija, kjer tvorita rja-sto-rdeča zemlja in svetlo kamenje ograd lepo nasprotje s sinjim listjem artičok in s spontano arhitekturo hiš. Toda zaradi neobčutljivosti tehnokratov in lokalnih uprav oziroma zaradi potreb industrializiranega poljedelstva in seveda širjenja mest in njihove civilizacije, pa tudi zaradi pomanjkanja Predpisov o zaščiti te stare kmečke materialne kulture so te vradnote vedno bolj v nevarnosti. Med drugim opozarja Fulco Pratesi tudi na uničevanje kulturne pokrajine v deželi Furlani j i-Julijaki krajini, kot jo predstavljajo polja pre- sko zgodnjo zgodovino, posebno na Karanta-nijo, v primeri s tistim, ki so ga pred sto leti razširili nemškonacionalni krogi, za njimi pa panslovansko usmerjeni pisci. Enim kot dru-gim je namreč odgovarjalo, dasi z različnimi ponarejanje slovenske zgodovine. Nemški nacionalci so hoteli Slovence rešiti sramotnega slovenstva s tem, da bi jih pritegnili v nemštvo, ki naj bi bilo imenitnejše in naprednejše. Panslovanski izobraženci pa so nas hoteli »odrešiti« tisočletnih nemških okovov in nas poslovaniti, da bi bili tako močan narod, ki bi lahko kljuboval nemškemu pritisku. Seveda bi bila v enem kakor v drugem primeru »rešitev« ta, da bi Slovenci kot narod izginili. Posledice teh gledanj so ostale zacementirane v šolskih knjigah, programih in v javnem mišljenju, ki so ga oblikovali na pragu stoletja Pesniki in pisatelji. In v prepričanju, da smo Pač res hlapčevski in da nismo nikoli bili kaj prežena z živimi mejami, drevoredi, gozdiči in jagnjedi, ki napravljajo oziroma so napravljali ravnino med Tilmentom in Sočo za vzor vedre kmečke pokrajine. Prav tako opozarja na uničevanje oljčnih gajev, kot npr. v krajih, kjer so zgradili mrtvorojeno velikansko tovarno Giaia Tauro. Uničenju so izpostavljena tudi elegantna kmečka posestva in hiše v Toskani, cement pa preplavlja tudi že vrtove z južnim sadjem na E3 nadaljevanje s 5. strani rede dopolnilnega pouka v materinščini. Vseh otrok, ki obiskujejo dopolnilni pouk v materinščini, je v Nemčiji 2304. V Avstriji deluje 8 učiteljev, v ostalih državah, kjer živijo slovenski delavci, pa je število učiteljev mnogo manjše. Kako poteka izobraževanje? Gre zlasti za dopolnilni pouk slovenskega jezika enkrat ali dvakrat na teden. V šolskem letu 1981/82 je potekal ta pouk v 10 zahodnoevropskih državah, v letošnjem šolskem letu pa v 8, ker je bil zaradi pomanjkanja otrok ukinjen na Švedskem in na Norveškem. Temelj vsega izobraževanja med slovenskimi delavci v tujini so vzgojno-izobraževalni programi za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, ki so v veljavi v Jugoslaviji. Seveda je izobraževanje v posamezni državi odvisno od tega, kako le ta opredeli svoje pristojnosti. Na Švedskem sami odgovarjajo za dopolnilni pouk v slovenskem jeziku, sami ga financirajo, sami izbirajo učitelje, ki poučujejo po posebnih učnih načrtih, ki so jih sestavile švedske šolske oblasti. Iz učnih načrtov so izvzeli zemljepis in zgodovino. Tudi v Zvezni republiki Nemčiji je težnja, da bi vključili slovenske otroke v nemško družbo. V petih od enajstih zveznih dežel dopolnilni pouk organizirajo jugoslovanska diplomatska in konzularna predstavništva. V ostalih deželah Zvezne republike Nemčije pa je za pouk pristojna nemška šolska oblast, ki sama zanj skrbi in mu določa vsebino. Število ur slovenskega jezika je odvisno od finančnega ministra in od posameznih krajevnih oblasti, ki določajo, kako bo potekal pouk v slovenščini. drugega, se tudi nihče ni pozanimal, da bi preučil slovensko preteklost s slovenskih izhodišč. Najraje so kar prepisovali nemške razlage, češ da so gotovo bolj znanstvene od domačih. Pri tem pa so posamezniki na tihem upali, da bodo nemški krogi postali na njih pisanje pozorni, o njem poročali in si bodo tako ustvarili mednarodno poznano znanstveno ime. Povrh vsega pa so bili tudi politični režimi naklonjeni takšnim potvorbam in polresnicam, ker so služile njih zakritim namenom, neopazno spraviti v slovensko mišljenje megalomanske mite o panslovanstvu, internacionalizmu ipd. ter s tem sprožiti razkroj mišljenja o lastni narodnosti, jeziku in kulturi Slovencev. Posledice teh sistematičnih dresur lahko vidimo v potujčevanju množice slovenskih ljudi na Koroškem ali v Trstu, ko so se potujčili prav zato, ker v slovenstvu niso videli ničesar pomembnega, marveč samo sramotno hlapčevstvo. To je bil Siciliji. Kako je mogoče dopustiti kaj takega, se sprašuje avtor? Kar zadeva polja med Tilmentom in Sočo, je posegel vmes že celo Mednarodni sklad za ohranitev naravnega okolja WWF. Tako uničevanje kulturne pokrajine pa ne pomeni samo zapravljanja stare kulturne dediščine, ampak zapravljanje sploh. Kajti kje je rečeno, da je tako imenovano industrializirano kmetijstvo (tj. intenzivne kulture) enotnih pridelkov na velikih površinah zares bolj gospodarsko in donosno kakor tradicionalno, zaokroženo kmetijstvo? Res je, da omogoča uporaba ve- dalje na 8. strani H Najbolje je organizirano izobraževanje tam, kjer poteka pouk v slovenskem jeziku na jugoslovanske stroške: ponekod prispeva nemška oblast 25% potrebnega denarja, drugje pa 80%, ostalo financira Jugoslavija. Učiteljevo delo med izseljenci zajema tri področja: a) Poučevanje slovenskega jezika in drugih predmetov zlasti zgodovine in zemljepisa. b) Delo v kulturnih društvih ter še v drugih, kot so športna in telovadna društva. c) Učitelj je v tujini posredovalec sprotnih novosti iz matične domovine. Učitelj je duhovni vodja enega ali celo več kulturnih društev; ni pevskega zbora ali folklorne skupine med Slovenci v tujini, da ne bi bilo med pobudniki in glavnimi voditelji skupin učitelja. Učitelji, ki so zaposleni v tujini, imajo razne težave pri pedagoškem delu. Za marsikaterega učitelja pomeni zaposlitev vsakodnevno potovanje v drug kraj, oddaljen tudi 100 km. Učitelji poučujejo v razredih, ki so zelo heterogeni, saj združujejo otroke od predšolske dobe do 15 let. Različna raven jezikovnega znanja otrok zelo otežkoča pedagoško delo učitelja in zahteva od njega veliko domiselnosti in ustreznega pedagoškega znanja. Njihovo delo je velikega pomena za ohranjevanje materinščine v tujini. Slovenija pošilja svoje učitelje v tujino, pošilja med slovenske delavce v tujini tudi šolske knjige in skrbi za izpopolnjevanje prosvetnih delavcev v tujini. Ta skrb Slovenije je razumljiva saj je treba ohranjevati slovenski jezik in kulturo povsod tam, kjer živijo Slovenci. M. P. prvenstven namen ideologij o hlapčevstvu Slovencev, na videz odrešitvenih, dejansko pa pogubnih. Delovale in delujejo s polresnicami, tako da zamolčujejo vse, kar je bilo kaj pomembnega v slovenski zgodovini. Kritike takih prijemov pa razglašajo za »nacionaliste«, kot da bi v njih kritičnih izvajanjih bilo nekaj nevarnega, čemur se je boljše izogibati. In podobno. Ob takšnem stanju je toliko pomembneje, da je o karantanskih znakih poročala sedaj prav mednarodna (sic!) revija »Archivum He-raldicum«, tako da so vsi tisti, ki se zanimajo za heraldiko, zgodovino in podobne vede, seznanjeni s tem, da je doslej poznani »štajerski« panter v resnici karantanski, znameniti kmečki klobuk kot izraz ustoličevanja pa prav tako. Znaki, s katerimi se ne morejo primerjati nobeni drugi. (Dalje) Slovensko šolstvo v tujini Upanje v računalnike? O ohranjevanju... ■ nadaljevanje s 7. strani likih traktorjev in drugih strojev na velikih, celo umetno namakanih in z umetnimi gnojili gnojenih površinah obilne pridelke, toda če se to izmeri glede na potrošnjo energije, obračun ni več tako negativen za tradicionalno kmetijstvo, ki je pri tem ne le varovalo, ampak celo ustvarjalo kulturno okolje in bilo v oporo naravi s svojimi neštetimi živimi mejami, drevjem, močvirji in kali, 'kjer so našle zaščito koristne divje živali, žuželke in rastline, ki so Skrbele za opraševanje in za ravnovesje v naravi. Moderno umetno poljedelstvo se je vsemu temu odreklo v funkciji velikih traktorjev, da lahko nemoteno orjejo svoje brazde sem in tja. Jasno je, da izginja s kulturnim poljem tudi stara kmečka kultura. Toda ali smo gotovi, da se nekoč to ne t>o izkazalo za zmoto? sprašuje avtor. Seveda pa ta razglabljanja ne veljajo samo za italijansko, ampak tudi za druge kulturne pokrajine, čeprav so marsikje v Evropi, kot npr. v Avstriji, Nemčiji, skandinavskih državah, na Holandskem, v Belgiji, v Angliji in na Irskem že zelo naprej v varstvu kulturne pokrajine, ki je dejansko identična s pravo kmečko pokrajino. Želeti je, da bi čimpraj in čimbolj prodrlo tudi spoznanje o nujnosti ohranitve in varovanje slovenske kmečke kulturne pokrajine in naše izredne kraške kulturne pokrajine, ki je podvržena naravnost pospešenemu in do kraja nesmiselnemu uničevanju predvsem s strani tržaških mestnih oblasti (razlaščanja itd.) Poravnajte naročnino! PUBLIKACIJA »FOLKLORIST« ■ nadaljevanje s 6. strani skega prometa. Poročilo pravilno poudarja, da folklornim skupinam ne sme iti predvsem za zunanji blesk, ampak za pravo doživljanje. Takemu zunanjemu blesku se predajajo nekatere osrednje ljubljanske folklorne skupine, npr. »Tine Rožanc«, katerih člani izhajajo iz mestnega okolja. CINK Cink je osnovna sestavina vseh encimov, ki urejajo presnovo. Pomanjkanje se kaže v izgubi teka, izpadanju las, dovzetnosti za kužne bolezni, slabo se celijo rane, v zastamku rasti in privrženosti infekcijam. Pri zarodku lahko pride do nepravilnosti v razvoju, ki jih pripisujejo pomanjkanju cinka in povečanju fitina v kruhu. Stresi, neuroze povzročajo izločanje cinka z urinom. BAKER Baker je neogibno potreben za nastajanje učinkovitih encimov, potrebnih pri presnovi. Pomanjkanje bakra povzroča slabokrvnost, podobno kot pomanjkanje železa, in povzroča sivenje las. Živalim, ki s hrano niso dobivale dovolj bakra, se je zvišal kolesterol, prišlo je do poapnenja Ameriška revija »Time«, ena najbolj razširjenih na svetu, je proglasila za »človeka leta« za leto 1982 kompjuter, to je računalnik. Morda je bilo to mišljeno ironično, na račun manije za kompjuterje. Morda izzivalno. Morda je hotelo biti to svarilo pred nevarnostjo, ki jo predstavljajo kompjuterji. Vsekakor je odjeknilo zelo neprijetno v svetu, ki še kaj da na humanistično omiko. Pomenilo je, da je uredništvo revije »Time« postavilo stroj nad človeka oziroma za boljšega od človeka, vsaj v enem letu. Toda naj je bila mišljena ta izbira kakorkoli, pomeni vendar žalitev za človeka, tudi najbolj preprostega človeka, in veliko mero naivnosti. Uredniki revije »Time« gotovo niso ljudje, ki bi se jim lahko mimogrede pripetil tak spodrsljaj. Če so izbrali kompjuter namesto človeka, so imeli za to neke razloge. Če pa stvar dobro premislimo, ti razlogi niso mogli biti nič drugega kot u-činkovitost. Američani, kot vemo, občudujejo učinkovitost, uspeh, zmago v tekmovanju. In kompjuter, računalnik, lahko skoro na vseh področjih prekosi človeka, prekosi tako zelo, da je vsaka primerjava med človekom in kompjuterjem sploh nesmiselna. Le na enem področju kompjuter ne more prekositi človeka, niti najbolj preprostega, revnega, bolehnega ali nemočnega človeka — kompjuter ostane vedno stroj, izdelek človeških rok oziroma tehnike, ki si jo je izmislil in jo izdelal človek, orodje, čeprav veliko bolj popolno kot npr. nož, samokolnica, pisalni stroj ali televizor. Kompjuter nikoli ne bo sam svoj go-spodair, nikoli ne bo imel proste volje, nikoli čustev, nikoli ne bo sposoben veselja ali žalosti ali kesanja ali navdušenja. Nikoli ne bo razmišljal z lastnimi možgani, samostojno, po lastnem navdihu. Vedno bo sposoben računati samo tisto, kar mu bo ukazal človek in kar bodo človeški možgani položili v njega. Ni izključeno, da se lahko tudi v kompjuterju sproži nek sa- žil in možganskih poškodb; kosti so bile porozne, gobaste in krhke, dlake so sivele in izpadale, ko pa so krmi dodajali baker na 1 kg krme 5 mg, se je stanje izboljšalo, isto velja tudi pri človeku. OLIGOELEMENTI IN RASTLINE Kobalt je potreben za rast rastlin in pri fotosintezi; tudi krom pospešuje rast in povečuje pridelek, zlasti pri koruzi in krompirju. Žitaricam in vsej zelenjavi koristi dodajanje bakra, rastlinje dobro uspeva, tudi če je v zemlji mangan. Molibden spodbudno vpliva na rast sladkorne pese, nikelj spodbuja kaljenje, cink vpliva na rast in pridelek, za svinec pa se tudi zdi, da je rastlinam nujno potreben. Z.T. mostojen elektronski proces, podoben mišljenju, toda to se lahko zgodi samo zaradi kakega incidenta, kakor če nekdo pozabi ugasniti avtomobilski motor in potegniti zavoro, avto pa je parkiran na strmini. Jasno je, da se bo začel premikati in da bo zdrvel navzdol. Tako bo lahko kompjuter morda napisal tudi neko zgodbo, v kateri pa bo kvečjemu samo nekaj logike, a ne bo samostojnih misli in tudi ne čustev. Samo ljudje, ki so nagnjeni k občudovanju moderne tehnike in skušajo napraviti iz nje mit, pripisujoč ji nadnaravne zmožnosti kot vsem mitom, lahko postavljajo kompjuter nad človeka. Pred takim precenjevanjem in mitičnim pojmovanjem V Društvu slovenskih izobražencev bo ponedeljkov večer, 31. januarja, posvečen srečanju z Mariom Magajno, fotoreporterjem in pričevalcem naše povojne zamejske zgodovine ob izidu njegove knjige »Trst v črno-belem«. Začetek ob 20.15. kompjuterja svarijo vsi resnični humanisti, saj tako mitiziranje računalnikov lahko gladko in hitro pripelje do njihove strahotne zlorabe. Če bo kdaj izbruhnila a-tomska vojna, se bo to gotovo zgodilo po pomoti kompjuterjev, kajti tudi kompjuter se lahko zmoti, kot se moti včasih človeška logika, ki ga je izdelala in vgradila vanj svoj računski sistem. K izbiri kompjuterja za »človeka leta 1982« je izjavil znani humanist in teolog p. Armando Guidetti, »da pomeni to popačenje pojmovanje človeka. Naj je računalnik še tako popoln, ni živ in ni človek, ampak samo orodje, ki ga je iznašel človek in koristno samo pod nadzorstvom človeka. Morda je hotel »Time« s svojim čudnim predlogom — ki ni plod ugotavljanja javnega mnenja, ampak se zdi samo avtonomna izbira urednika in izdajatelja revije — doseči samo, da bi ljudje razmišljali o pozitivnih in negativnih posledicah, ki jih bo imela vedno večja uporaba računalnikov na človeka«. Teolog Guidetti pa je tudi posvaril: »Čim bolj bodo človeške sposobnosti inteligence, spomina, izbir in osebnih raziskav zamenjane z avtomatičnimi stroji — računalniki — tembolj bodo te človekove sposobnosti v nevarnosti, da začnejo usihati, s čimer bo postal človek intelektualno vedno bolj reven«. —o— SVETO LETO Izredno Sveto leto, posvečeno Kristusu Odrešeniku, se bo uradno začelo 25. marca, ko bo papež Janez Pavel II. vodu posebno slovesnost v cerkvi svetega Petra v Rimu, kjer bo odprl sveta vrata, ki jih je bil zaprl Pavel VI. ob koncu leta 1975. Sveto leto, med katerim se bodo katoličani spomnili 1950-letnice Kristusove smrti in njegovega vstajenja, bo trajalo do Velike noči prihodnjega leta, to je do 22. aprila leta 1984. Naše zdravje I Vpliv mikroelementov ----------1 na človekovo zdravje