Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 39 (929) Čedad, Četrtek, 15. oktobra 1998 Solidarietà ai terremotati ! del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste i filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” Gruppo Val Resia: 160 anni di danze Festa per il prestigioso anniversario L’imperatore austriaco Ferdinando I, a Udine, fu conquistato dalla singolarità dei costumi e delle danze resiane che furono presentate in suo onore sul piazzale dell’Arcivescovado. Era il 27 ottobre 1838. Il gruppo folkloristico resiano ora festeggia i 160 anni dalla sua costituzione con una serie di manifestazioni. La prima avrà luogo all’Auditorium Zanon di Udine, sabato 17 ottobre alle 20.45, a cura del circolo culturale resiano Rozajanska dolina. Pri Frle o zašči manjšine Slovenija bo preko svojih diplomatskih in političnih predstavnikov pritiskala, da bo slovenska manjšina dobila pravičen zaščitni zakon. In to ne glede na vladno krizo, ali na možnost spremenjenih političnih razmer. To je v ponedeljek potrdil skupnemu zastopstvu slovenske manjšine minister za zunanje zadeve Boris Frlec. Osrednja tema pogovora je bil zaščitni osnutek poslanca Oljke Domenica Masellija. II folklore resiano è quanto mai vivo e vitale “Prematuro verticalizzare le scuole...” “É prematuro chiedere la verticalizzazione delle scuole primarie delle Valli del Natisone con quelle superiori”. Questa la risposta della Provincia di Udine - e-spressa sabato dall’assessore all’istruzione Mauro Bi-got nel corso di un convegno sull’autonomia scolastica tenutosi a S. Pietro al Natisone e organizzato dal distretto di Cividale - alle attese degli amministratori locali. In particolare, anche sabato è stato il presidente della Comunità montana, Giuseppe Marinig, a formulare la proposta di unire in un’unica presidenza le scuole dell’obbligo delle Valli ed il liceo linguistico e psico-pedagogico di S. Pietro al Natisone. L’idea è stata appoggiata dal consigliere dell’ente montano Stefano Gasparin, che è anche membro del direttivo del Distretto scolastico (quest’ultimo però si è dichiarato, a maggioranza, contrario). Un progetto prematuro, ha risposto Bi-got, secondo il quale “grazie alle deroghe per le zone montane si può chiedere con forza una seconda autonomia per l’istituto superiore”. Nessun problema, invece, per la proposta dei tre poli di Cividale, sulla quale la Provincia si dice favorevole. Sulla situazione scolastica locale si era soffermato in precedenza l’assessore all’istruzione della Comunità montana, Beppino Cri-setig. “Alla scuola ed alle autorità scolastiche - ha detto tra l’altro - chiediamo maggiore attenzione verso il fatto che la nostra è una realtà peculiare, con un patrimonio culturale e linguistico. La sopravvivenza delle nostre valli ed anche della scuola è legata anche ad un livello d’istruzione generale maggiore che renda la gente consapevole dei propri valori”, (m.o.) segue a pagina 4 Il presidente Martini in vista alla SKGZ Po zadnjem dežju poteka tudi v Benečiji ocenjevanje škode Il presidente del consiglio regionale del Friuli-Venezia Giulia Antonio Martini è stato sabato scorso ospite della SKGZ - U-nione culturale economica slovena nella sua sede di Trieste. L’illustre ospite ha a-scoltato con molta attenzione l’illustrazione della complessa problematica della comunità slovena che coinvolge aspetti culturali cd economici, la tutela dell’identità e del territorio. Particolare attenzione è sta- ta posta dai rappresentanti sloveni alla realtà della comunità slovena nell’Udinese. Il presidente Martini ha dimostrato molta sensibilità per i problemi esposti ed ha assicurato attenzione a questa problematica. Tokrat je res hudo Popravilo cest v Ruonac in Črnivrh bo trajalo najmanj mesec dni Za prizadete občine v Furlaniji odrejen status naravne nesreče predvidevanjih zelo težki, saj je bilo v hribovitih predelih zaradi plazov in udorov moCno poškodovano tudi cestno omrežje. Vasi v občini Podbone-sec v smeri Ruonca na eni strani in v smeri Čmegavrha na drugi strani, so bile popolnoma odrezane od doline, saj se je udrlo več metrov ceste. Na cesti za Črni vrh se je vdrlo kak kilometer naprej od PodvaršC, na cesti za Ruonac pa v zaselku Domeniš, kjer je v negotovem položaju tudi hiša ob cesti. Tehniki, ki so se takoj lotili popravljanja, pravijo, da je potreben vsaj en mesec del ob lepem vremenu, da se cesti ponovno usposobita za motorni promet. Plazovi so sicer bili tudi drugod, kot pri Nokulah, a jih je bilo na srečo lažje odstraniti. Deželna uprava je poslala županom 120 prizadetih občin v celi deželi (79 občin je v videmski pokrajini, 21 v pordenonski in 15 v gori-ški) formularje, da se podrobno popiše vsa škoda, ki je nastala tudi na privatnih in gospodarskih objektih. Podtajnik za civino zaščito Franco Barberi je izdal odredbo za status naravne nesreče vsem prizadetim krajem v Furlaniji, država pa je Deželi dodelila za nujne posege 18 milijard lir. beri na strani 4 Skoda, ki jo je močno deževje prejšnji teden naredilo po celi Furlaniji, je zelo velika. Ni prvič, da se to dogaja po vsakem večjem dežju, vendar tako naraslih rek, potokov in poplavljenih polj ter hiš ljudje ne pomnijo že kakih 40 let. Voda je poškodovala velike površine, vdrla je v več tisoč stanovanj, kleti in gospodarskih objektov, močno prizadet pa je bil tudi kmetijski pridelek, še posebno soja, koruza in grozdje poznih sort, večinoma rdečih. Hude probleme je deževje povzročilo tudi v naših dolinah, kjer so bile prizadete vse občine Nadiških in terskih dolin. Sedaj, ko seje vreme končno popravilo, se delajo obračuni, ki bodo po Od zaselka Domeniš se gre lahko v Ruonac le peš (zgoraj) Proti Crnemuvrhu je zmanjkalo pa 50 metrov ceste Četrtek, 15. oktobra 1998 2 Skupno turistično pobudo predstavili v Trstu Sodelovanje od Nadiže do Soče “Od Nadiže do Soče...”, skupno turistično pobudo NadiSkih dolin in Soške doline, so prejšnji teden predstavili v Trstu. Na novinarski konferenci je sodeloval deželni odbornik za turizem Sergio Dressi, ki je pobudo čezmejnega sodelovanja pohvalil in povedal, daje krepitev sodelovanja s Slovenijo in Koroško osrednjega pomena za sedanjo deželno vlado kot potrju- Predstavitev v Trstu iniciative Od Nadiže do Soče jejo prizadevanja za skupne zimske olimpijske igre. Predsednik Gorske skupnosti Marinig je pa dejal, da se v novih mednarodnih razmerah tudi za Benečijo in Posočje odpirajo nove perspektive. Na predstavitvi so med drugim sodelovali še odbornik Nino Ciccone ter predstavnika občine Kobarid Vesna Kozar in Valter Kramar. Pro loco a convegno a Villa Manin I rappresentanti di circa 6 mila Pro loco parteciperanno sabato 24 e domenica 25 ottobre a Villa Manin di Passariano al convegno nazionale “Il panorama normativo nelle regioni italiane, con riferimento all’attività delle Pro loco. Confronto fra leggi regionali in materia di turismo”. L’iniziativa è promossa dall’Associazione regionale fra le Pro loco del Friuli-Venezia Giulia e daH’Unpli (Unione nazionale Pro loco d’Italia). II convegno, al quale prenderanno parte il sotto-segretario alla cultura Wil-ler Bordon ed il senatore Giovanni Polidoro, relatore della proposta nazionale di legge-quadro sul turismo, si appresta a incardinare le linee guida della Pro loco del Duemila. PisrrLo iz Rima Stojan SpetiC Morda pa je tudi prav, da je vlada padla. Tako ima javnost jasnejšo predstavo, kaj smo zapravili. Kajti v politiki je stabilnost kakor zdravje. Ko ga imaš, se sploh ne meniš zanj, a ko ga zgubiš in zboliš, šele tedaj se zavedaš, kako dragocena je bila tista normalnost. Italija ni imela stabilnosti vlad, menjavale so se, kakor letni časi. In se je dogajalo, da je na evropsko srečanje prišel premier, ki je povedal nekaj, na naslednjem pa je bil že drugi, s spremenjenimi stališči. Partnerji so se spogledovali in kimali z glavo: “S temi Italijani se ne moreš dogovarjati, ker so nezanesljivi”. Saj razumete: Margaret Thacher je vladala dvajset let, Helmut Kohl pa sedemnajst. Prodiju ni bilo dano, da bi ostal pri krmilu v Palači Chigi tisoč dni in rekorder stabilnosti ostaja Bettino Craxi, a se z njim res ne moremo hvaliti. Da smo stabilnost sedaj potrebova- li priča le preprost podatek: po novem letu bo Evropa uvajala “evro”, novo valuto in nov bančni sistem. Brez Italije, ki se bo spet zvijala v krempljih politične krize, ki je v vrhu vsega še nerazumljiva in neutemeljena. Ce je res, da se bliža svetovna recesija, bi italijanski delavci, brezposelni in upokojenci potrebovali v Rimu “prijateljsko vlado”, ki bi jih zaščitila pred najhujšim. Pa ne: v najboljšem primeru bomo dobili vlado tehnikov, ki bodo skrbeli za uravnovešene finance, nič več. V najslabšem primeru pa bo imela spet besedo desnica. In Bog nas varuj, če bi na predčasnih volitvah zmagal Pol svoboščin. Berlusconi bi postal pomladi predsednik republike. Fini pa premier. No, v demokraciji je tudi možno in če volilci tako želijo, to tudi zaslužijo. Ali je stabilnost v politiki samo psihološko vprašanje? Osebno mislim, da ne. In se strinjam s Prodijem, ki je s prstom pokazal na storjeno napako. Vsi namreč govorijo o ustavnih ali volilnih reformah, napovedujejo referendume, nočejo pa vzeti v po- štev recept, ki je v večini ostalih evropskih držav zagotovil politično stabilnost. To je sistem “konstruktivne zaupnice”, kakršnega ima celo Slovenija. Konstruktivna nezaupnica pomeni, da vlada pade samo takrat, ko parlament izglasuje resolucijo o nezaupnici, v kateri je že seznam ministrov nove vlade in ime premierja. Skratka, ko je opozicija že oblikovala novo politično koalicijo. Ce bi Italija imela sistem konstruktivne nezaupnice, kot Nemčija, bi minuli petek Prodijeva vlada ne padla, saj bi se Bertinotti, Berlusconi in Fini ne mogli zmeniti za novo vlado. Parlament bi se sploh ne sestal, vlada bi mimo nadaljevala s svojim delom. Del krivde nosi gotovo tudi D’Ale-ma, ki se je z Berlusconijem dogovarjal o ustavnih reformah, predsedniški republiki, razdelitvi sodstva, ne pa o pravi stabilnosti... Nam ne preostane drugega, kot da upamo v Scalfarovo treznost, da se izognemo najhujšega. P.S. Nekateri se sprašujejo, ali je razkol Bertinottijeve stranke zares neizogiben. Kaj naj naredi potnik, ki je kupil listek iz Vidma v Trst, a že po nekaj postajah ugotovi, da vlak pelje v Trbiž in naprej v Avstrijo? Nov val afer na slovenski politični sceni Politika se v Sloveniji udejanja tudi s pomočjo afer, razkrivanja nedovoljenih poslov s strani parlamentarnih in vladnih predstavnikov ter s pomočjo vse bolj popularnega opozarjanja na določene storjene krivice: gladovne stavke. Nekomu, ki ne sledi redno dnevnim novostim na področju aferaštva, je težko sploh razumeti, da se ni ta teden rodil pod najboljšo zvezdo za Podobnikovo ljudsko stranko. Tednik Mladina je predsedniku SLS posvetil naslovno stran in podnaslovi!: “Politični samomor Marjana Podobnika?”. Časopis namreč objavlja vest, da je eno največjih ljubljanskih podjetij, SCT, financiralo Ljudsko stranko, kar je seveda protizakonito. Financiranje SLS naj bi bilo "potrebno”, ker je stranka želela podržaviti ljubljansko podjetje. O teh novih težavah za predsednika SLS je poročala tudi državna televizija, ki je ugotovila, da se v stranki morajo ukvarjati kar z vrsto nev-šečnih zadev. Mednje sodi primer obrambnega ministra Alojza Krapeža, za katerega je posebna vladna služba ugotovila, da je protizakonito dobil stanovanje, kar je minister vedno zanikal. Okoli tega vprašanja je predsednik SLS Podobnik povedal, da bo zahteval ministrski odstop (le-ta je blizu Ljudski stranki), če se bo izkazalo, da je minister lagal. Na televiziji se sprašujejo, kako bo sedaj reagiral predsednik Podobnik in že najavljajo, da bo Krapež moral v kratkem zapustiti najvidnejše mesto na obrambnem ministrstvu. Tretji problem, ki zadeva to stranko, pa ga je ponovno iznesla Mladina, ko je ugotovila, da so se nekateri vidni veljaki Ljudske stranke, ki imajo tudi vladne odgovornosti, na portoroški strankarski miting pripeljali s službenimi avtomobili. Tako, boste rekli, pa je afer in težav dovolj za »naslednje dni. Kje pa. Kar nekaj jih je še in med poglavitnimi še vedno prednjači vprašanje učenja verouka v šolah oziroma dileme, ali naj verouk poučujejo duhovniki ali laiki. V zadnji številki “Nedeljskega dnevnika”, najbolj prodanega časopisa v Sloveniji, so temu vprašanju posvetili kar nekaj strani in ugotovili, da se je afera sprožila po pastirskem pismu slovenskih škofov, v katerem zelo vehementno in odločno zahtevajo, naj se verouk poučuje v šolah in naj to delajo župniki. Pismo je sprožilo val nasprotovanj in različnih pogledov. Ze sam naslov v dnevniku “Boj za otroške duše” zgovorno priča, v kakšni klimi se odvija debata o poučevanju verouka v šolah. Z izjemo predstavnikov cerkve in takih, ki so zelo blizu cerkvi, velika večina ljudi ne Zeli tako direktnega vpliva cerkve na šolo-ovbezne otroke. Nam se bo zdela debata brezpredmetna oziroma preostro nastavljena. Vedeti pa je treba, da nismo v Italiji, kjer je povezava med cerkvijo in šolo tesnejša kot marsikje drugje v Evropi, kjer se poučevanje verouka odvija zunaj šolskih obveznih ur oziroma v nekaterih državah kar zunaj šolskih poslopij. Škofovo pismo o verouku in zahteva cerkve, naj se ji vrnejo odvzeti gozdovi, bosta v bodočem zahtevala še marsikatero trdo in odločno polemiko. V to se je lahko prepričati, (r.p.) Esercitazione Nato in Slovenia La Nato in Slovenia Mentre deve ancora essere assunta la decisione politica riguardante l’entrata della Slovenia nella Nato, nella vicina repubblica stanno fervendo i preparativi per la prima e-sercitazione della Nato. A-vrà luogo dal 14 al 27 novembre e vi prenderanno parte 5.550 uomini, provenienti da ben otto paesi della Nato e della Partnership per la pace. Saranno utilizzati circa 2 mila mezzi. All’esercitazione Nato in Slovenia parteciperanno anche 1.210 appartenenti all’esercito sloveno. Giudici candidati Il presidente della Repubblica ha inviato al parlamento la sua proposta per la nomina dei due giudici della Corte costituzionale che dovranno sostituire i colleghi in scadenza il prossimo 30 ottobre. Kučan ha proposto all’importante carica Dušan Ogrizek, giudice di Corte di Cassazione e la dott. Mirjam Skrk, professore staordinario della Facoltà di Giurisprudenza e direttore dell’Istituto di diritto internazionale e rapporti internazionali della stessa facoltà. Capodistria a pezzi? Diciotto parlamentari (LDS, ZLSD e Desus) hanno presentato una proposta di modifica della legge riguardante la costituzione dei comuni e la definizione dell’ampiezza del loro territorio. Con la modifica della legge i proponenti si prefiggono di evitare la divisione del comune di Ca- podistria, in sintonia con la volontà popolare espressa in due referendum dagli stessi cittadini e contemporaneamente di superare le difficoltà generate dalla sentenza della Corte Costituzionale che si è pronunciata per la divisione. Arabi pazienti Una delegazione del governo sloveno ha sottoscritto un accordo di collaborazione in campo medico-sanitario con il Kuwait. I pazienti del paese mediorien- tale si cureranno in Slovenia, qui si specializzeranno i fisioterapeuti, medici ed infermieri sloveni collabo-reranno ai programmi sanitari del Kuwait. La ricostruzione Il governo sloveno ha approvato nei giorni scorsi ben 77 programmi di opere pubbliche nell’area terremotata dell’alta valle dell’Isonzo per un investimento di 740 milioni di talleri. Entro il 2000 troveranno così occupazione 450 disoccupati. Tenuto conto che in quest’area ci sono circa un migliaio di disoccupati si tratta di un’importante boccata d’ossigeno per l’economia locale. La mia verità Questo il titolo del saggio scritto dal premier Janez Drnovšek, tradotto in lingua tedesca e presentato alla fiera del libro di Francoforte dall’ex ministro degli esteri tedesco Hans Dietrich Genscher. Questi ha definito il libro come u-na preziosa descrizione delle ragioni che hanno portato alla frantumazione dell’ex Jugoslavia. Kultura Četrtek, 15. oktobra 1998 Najprej v Vidmu, nato v Reziji velika praznovanja 160. rojstni dan folklorne skupine NoSe prebivalcev doline Rezije so tako posebne, da so med nastopom v Vidmu, posvečenem avstrijskemu cesarju pritegnile pozornost samega Ferdinanda I, ki je uveljavljenemu slikarju naročil, naj upodobi mlado Rezijanko v nacionalni noši in sliko odnesel v svoj dvorec. Tako je pisal milanski Časnik “Cosmorama Pittorico” 27. okotbra 1838, ki je podrobno poroCal o dogodku. Rezijanska folklorna skupina je na trgu pred škofijo v Vidmu plešala celih štiri ur in s tipičnim plesom ter glasbo citire in bunkule navdušila avstrijskega cesarja. In ta Članek predstavlja prvi pisni vir o delovanju rezijanske foklorne skupine, ki se prav v teh dnevih pripravlja na praznovanje 160. obletnice svojega obstoja, Čeprav je veC kot očitno, da je bila aktivna in organizirana že mnogo Casa prej, Ce je lahko tako organizirano in navdušujoče nastopila v Vidmu. Uradno, z notarskim aktom pa je bila rezijanska foklora ustanovljena šele leta 1964. Vse od svojega nastanka do danes pa se prizadeva za ohranjanje kulturnega izročila Rezije in posredovanje tega bogastva po svej Evropi. Prva prireditev bo na pobudo rezijanskega kulturnega društva “Rozajan- (bFT ska dolina” iz Vidma v soboto 17. oktobra v avditoriju Zanon v Vidmu. Na veCeru bo nastopila Rezijanska folkorna skupina in foklorna skupina Holzho-ckar iz Sappade. Osrednja proslava pa bo v Reziji od 25. do 27. oktobra na pobudo kulturnega društva Rozajanski dum, ZSKD, Pro-loco in vseh domačih društev in organizacij. Praznovanja se bodo odprla v nedeljo 25. oktobra ob 11.30 z mašo v cerkvi na Ravanci, pri kateri bo sodeloval tudi moški pevski zbor Monte Canin. Ob 13. uri bo pod šotorom na vaškem trgu sledilo kosilo, ki ga bo popestril s svojim nastopom Sdrindule. Ob 15. uri bo sledil nastop folklornih skupin iz Vidma, Aviana, Kopra, Celovca in Beograda ter zbora Nediški puobi. V ponedeljek ob 10. uri bo v Rezijanski kulturski hiši otvoritev dveh razstav in sicer “Citira: uCera, nes, zutra” ter “Izdelava in restavriranje ljudskih godal - Giuseppe Bepo Rossitti, izdelovalec godal iz Tol-meCa”. V torek 27. oktobra , ob 10. uri se bo zaCel celodnevni seminar plesa. Tro-dnevno praznovanje bodo sklenili ob 20. uri s predstavitvijo CD in kasete “Plešta ziz nami” in seveda z nastopom rezijanske folkorne skupine. D cd “Šumi” al Salone di Torino STAZIONE Dl TOPOLÒ POSTAJA TOPOLOVE C’erano anche le Valli del Natisone al Salone Internazionale della Musica che dall’8 al 13 ottobre ha animato gli spazi del Lingotto di Torino. Il cd “Šumi”, che propone contributi sonori registrati a Postaja Topolove da musicisti di ricerca e brani della tradizione locale, era massicciamente presente nello stand del quotidiano nazionale “Il Manifesto”, che da anni cura una notevole sezione di musica dedicata sia alla ricerca che alla tradizione, con un occhio di riguardo alle contaminazioni tra i due generi. Il Salone di Torino è, nel suo settore, il più importante d’Europa e, ol- Parìicolare della copertina del cd “Sumi” tre all’esposizione del materiale discografico, rappresenta una straordinaria occasione per assistere a concerti e dibattiti. Tra i concerti da segnalare quelli di Maurizio Pollini, Ligabue, Franco Battiato, Francesco Guccini, Robert Wyatt e un ricco programma di musica sinfonica e concertistica. La presenza di “Šumi” in una rassegna così selezionata è un altro piccolo, significativo contributo alla conoscenza della Benecia in Italia e all’estero, attraverso una o-perazione di qualità resa possibile dalla Stazione di Topolò con il contributo economico della Comunità Montana. Al via i corsi delFUte Lunedì 19 ottobre avrà inizio a Cividale Panno accademico 98/99 dell’Università della Terza Età. Va detto che sono comunque ancora aperte le iscrizioni e che può iscriversi chiunque indipendentemente dal titolo di studio. L’unico requisito richiesto è di aver superato i trent’anni d’età. Cigni iscritto potrà partecipare ad un massimo di quattro corsi. Va rilevato a questo proposito che la scelta è molto ampia in quanto i corsi attivati sono ben 39 e si articolano in un’area u-manistico-linguistica, una medico-biologica, una scientifico-giuridica ed il laboratorio. L’anno accademico verrà inaugurato ufficialmente il 24 ottobre. Ulteriori informazioni in sede (lunedì, mercoledì e venerdì dalle 10 alle 12). Prispevki za kombi se počaso stiekajo od vsepovsod Šolabus za Špietar Posebno radodarni so prijatelji s Tržaškega - Akcija gre napri Tu Tarste an Gorici so vajeni dajat prispevke (offerte) društvam, šuolam an vsiem tistim, ki imajo potri-ebo pomoCi. Prispevke jih dajejo tudi za počastit spomin te martvih, kajšnega parjatelja al od žlahte. Le-puo je, de vsi tel judje se zmislejo an na naše ustanove, na naše društva. Dal so njih prispevke za Novi Matajur, predvsem pa za našo dvojezično Suolo v Spietre. Tel sud, ki so jih na Tržaškem zbral tele zadnje cajte, bojo glih lepuo hnucu za plaCat nov kombi, ki dvojezična suola ga pru potrebuje. Se nam pari pru publikat njih imena an med njimi, so tudi naš judje. Vsiem naj gre naša zahvala s troštam, de se jim parlože še kajšan drug, al pa... Se vic ku kajšan! Jasna in Nataša 100.000; nečakinja pokojne Marije Metlikove vdove Kosmina 100.000; Rožica PoCkar 50.000; Edi in Lidija Ster-nad 50.000; Nadja 10.000; Tatjana in Jože Koren 50.000; Rožica PoCkar 50.000; Dana in Maja Možina 100.000; Bruno, Umberto in Vinko 90.000; Marinka Pertot 30.000; Ines Simonetig 50.000; Imp export (Dušan in Božene Košuta) 50.000; brat Pavla Stranja z družino 300.000; prijatelji Pavla Stranja Vinko, Berto in Bruno 100.000; Marcel Petkovšek 50.000; žena in hci Ivana IvanCiCa 100.000. Michele Obit 80.000; Bruno Tomasetig 100.000; Uslužbenci filiale Čedad Nove Tržaške kreditne 500.000; Iva Vilhar 2.000.000. S telimi sudmi, parloženi h tistim, ki smo že publikal na Novem Matajurju 24. setemberja, se je paršlo do 5.895.400. Kombi košta še puno, puno vic, zatuo... parskoCita na pomuoc! Razstava v Naboijetu Slovensko kulturno središCe Planika v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca organizira v Beneški palaci v Naborjetu razstavo o arhitekturi na južnem Koroškem. Na otvoritvi, ki bo v petek 16. oktobra ob 20. uri bo spregovoril sam avtor, Peter Fister. Simpozij o delu Škrabca Frančiškanski samostan Kostanjevica Nova Gorica v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije prireja Tretji simpozij o delu patra Stanislava Škrabca, ki bo potekal 15. in 16. oktobra v Novi Gorici. Tema znastvnega srečanja o tem pomembnem jezikoslovcu je “SkrabCe-ve presoje, polemike in portreti”. Simpozij bo v sejni dvorani v Obrtnem domu v Novi Gorici (Gradnikove brigade 6). V programu je vrsta izredno zanimivih referatov, med njimi Toporišičev o Skrabcu kot kritiku in po-lemiku, Bedine o nepopustljivosti ŠkrabCevega boja za slovensko liturgično petje ter Rada LenCka o njegovi korespondenci z Baudouinom de Courte-nayjem. 3 Teatro, rassegna di prosa al Ristori Inizia il 10 novembre, a Cividale, la stagione teatrale programmata dall’amministrazione comunale in collaborazione con l’Ente Regionale Teatrale. Dieci gli spettacoli che verranno proposti al teatro Ristori, uno in più dello scorso anno, ma i prezzi di biglietti e abbonamenti restano invariati con la novità di uno sconto ai vecchi abbonati. “La stagione ricalca lo stile degli anni passati - spiega l’assessore comunale alla cultura Giuseppe Passoni - con l’intendimento, però, di cambiare rotta in futuro”. L’idea è quella di ricavarsi, nel panorama teatrale regionale, una nicchia, organizzando una stagione basata su una ben definita tipologia di spettacolo. “Già quest’anno - afferma Passoni - abbiamo fatto una scelta, puntando sui classici”. Ecco dunque il cartellone, dedicato in gran parte alla drammaturgia del Novecento. Sarà «Il mistran-tropo» di Moliere portato in scena dai Teatri Uniti ad inaugurare, il 10 novembre, la stagione. Seguono un testo di Dario Fo e Franca Rame, «Coppia a-perta, quasi spalancata» proposto dall’Accademia «Nico Pepe» (25 novembre), «E fuori nevica» di e con Vincenzo Salemme (7 dicembre), un testo di E-duardo De Filippo, «Il figlio di Pulcinella» (20 gennaio). Il momento centrale del cartellone sarà caratterizzato da due commedie, «Le sorelle Materassi» di Aldo Palazzeschi, con Lauretta Masiero, Isa Bar-zizza e Ariella Reggio (26 gennaio) e «Mal di ma(d)re» interpretata da Franca Valeri (11 febbraio). Si proseguirà con un classico del teatro contemporaneo, «Chi ha paura di Virginia Woolf», con Flavio Bucci e Athina Cenci (22 febbraio), l’esilarante «Sinfonia fantastica» con la Banda Osiris (10 marzo), l’«Assassinio nella cattedrale» di T.S. Eliot interpretato da Massimo Foschi (18 marzo), per finire con il pirandelliano «Pensaci Giacomino» (25 marzo). I prezzi dei biglietti va-rieranno dalle 17 mila alle 28 mila lire, gli abbonamenti dalle 120 mila lire per la galleria ridotti alle 200 mila lire per la platea interi, (m.o.) četrtek, 15. oktobra 1998 4 Javna dela so potrebna in nujna Deželni odbornik Ciani se je v ponedeljek v Pozzuolu udeležil zborovanja prebivalstva in je napovedal serijo javnih del, po katerih bi se najprej odpravila nevarnost poplav, ki jih povzroča reka Cormor. Ta je skupaj z reko Tresemane, ki v normalnih razmerah sicer izgleda malo več kot potok, odgovorna za obširne poplave predmestja in okolice Vidma. Na cesti za Crnivrh gradijo zasilne stopnice mimo udora Velika javna dela so pravzaprav potrebna povsod. Dežela je vsekakor zagotovila najprej intervencije na plazovitih območjih v okolici Cente, v občini Podbone-sec in v Nemah. Prednost naj bi imeli kraji, ki jih je treba rešiti iz izolacije in hribovita pobočja, kjer je nevarnost novih plazov. Številke, ki pa še niso dokončne, govorijo o preko 60 milijardah škode na cestnih infrastrukturah in javnih objektih. Temu številu je treba dodati še kakih 50 milijard razdejanja, ki ga je voda prizadela kmetijskemu sektorju. Poplavljenih je bilo skupno preko 10.000 hektarjev površin, in kmetijske strokovne organizacije govorijo, da je 40 milijard škode samo za sojo in koruzo, o-stalo pa zadeva vinograde in kmetijska podjetja. Petricig, inconto col libro a Udin “AlTombra del Tricolore”, di Paolo Petricig, pubblicato dalla cooperativa Lipa di San Pietro al Nati-sone nel 1997, in occasione del primo anniversario della morte di Isidoro Predan -Dorič, verrà presentato venerdì 16 ottobre alle 17,30 presso la sala dell’Arci ai Rizzi, in via Brescia 3. Il professor Petricig in questo studio presenta una parte delle amare vicende politiche che nella prima metà degli anni cinquanta ebbero come sfortunato protagonista Predan che fu incarcerato e processato per spionaggio. L’incontro con l’autore è stata organizzato dall’ARCI e dall’AN-PI provinciale. X-A ZELENI / LISTI J Ace i mmsm Volilni sistem detonator krize Ko bo članek izšel, bo scenarji o italijanski politični krizi jasnejši. Dogodki se razvijajo iz dneva v dan in jim tednik ne more biti kos. Bistvo pa ostaja, da je Prodijeva vlada dosegla pomembne rezultate, med katerimi ni obroben vstop v Evropsko monetarno unijo. Ko bi bila lira sama, bi jo sedanje mednarodne nevihte hudo oškodovale, kar bi se poznalo tudi v žepih ljudi. Nov finančni zakon, ob katerem je Prodi padel, je po dolgih letih pričel pot reševanja stisk potrebnej-ših slojev. Jasno je, da ni mogel z enim zamahom odrešiti vseh družbenih in socialnih stisk, pričel pa je reformistično pot, ki ni zanemarila vprašanja pravičnosti. Sama kriza je potekala na parlamentarni ravni in je Oljki težko očitati, da se je reševala s kupčijami. Sedaj je bistveno, da Oljka ohra- ni jasnost. Neprimerno bi tudi bilo, ko bi se znotraj njene krošnje izostrila bitka med tistimi, ki zagovarjajo utrjevanje gibanja in onimi, ki skrbijo za čvrstost strank. Javnomnenjske raziskave kažejo, da se Oljka ni ošibila in da kot celota presega število glasov, ki bi jih lahko seštele njene posamezne komponente. Podatek je pomemben, ker je bil detonator krize sam volilni sistem, ki še vedno omogoča majhnim skupinam, da postanejo v ključnih trenutkih jeziček na tehtnici. Tako je bilo s Severno ligo, nato z Bertinot-tijem, danes je pomemben Cossigov UDR, ki se je odcepil od Pola svoboščin. Ko bi dvodomna komisija zaključila svoje delo, bi bili vsi opreznejši. Sedanja ureditev pa omogoča najrazličnejše premike, čeprav se dva pola vendarle oblikujeta in utrjujeta. Ko se bo v itallijanski politični kulturi utrdila zavest, da je mandat volilcev obvezujoč in da vlada, kdor zmaga, bodo takšne krize manj verjetne. Občine so že primer takšnega sistema, ki zagotavlja na krajevni ravni stabilnost in daje volilcem večjo moč. Večinski sistem oškoduje manjše skupine, vendar v zrelih demokracijah nimajo politične moči samo stranke. Kritike in protesti se lahko razvijejo tudi v gibanjih civilne družbe, v svobodnem tisku, v mladinskih gibanjih, med intelektualci itd. Med cilji Oljke nj bi torej bila tudi takšna politika, ki bi dajala glas stališčem, ki niso ujeta v logiko strank. Če bo znala Oljka prav v trenutku krize najti ravnovesje med širokim gibanjem in strankarsko koalicijo, bo izkoristila krizo sebi v prid. Sedanji prehod, ki bi sicer zagotovil vsaj začasno vlado, bi lahko bil tudi priložnost, ko se ravozlajo vozli, ki so se zapletli v dveh letih. Ko se bo to zgodilo, bosta možni tako vlada, ki zaključi mandat, kot tudi volitve, ki bi jih leva sredina lahko pričakala z utemeljenim upanjem v zmago- Sodišče v San Danieleju obsodilo predsednika centra Silentes Loquimur Lažni “doktor” Pirina Prejšnji teden je na Hrvašlkem umrl Ivan Motika, obtožen od rimskega sodnika Pititta Marco Pirina, predsednik pordenonskega centra Silentes Loquimur in sa-moimenovani "zgodovinar”, javnosti znan predvsem po svojih tendencioznih "raziskavah” o fojbah, bo moral plačati globo, ker se je po krivem izdajal za doktorja. • Pirino je prijavil sodišču Roberto Tomai, lastnik tiskarne Graphis iz Fagagne, s katerim se je Pirina dogovoril za tiskanje knjige z naslovom "Scomparsi”. Lažni doktorje najprej sam tožil tiskarja in zahteval odškodnino, ker tiskarna naj ne bi spoštovala pogodbe o tisku knjige. To je seveda razjezilo lastnika tiskarne, ki je Pirini vrnil milo za drago. Prijavil ga je sodnikom, ker se je izjavljal za doktorja, čeprav to ni. Predstavil se mu je kot "dottore” in tudi v odvetnikovem dopisu je bil podpisan kot "doktor”. Sodišče v San Danieleju je ugotovilo, da Pirini naslov "dottore” ne pritiče, ker je končal le klasični licej. Zato je bil obsojen zaradi "uzurpacije naslova” in sicer na denarno kazen 270 tisoč lir. Pirinovo gradivo je bilo, čeprav polno dokazanih neresničnosti, podlaga tožilcu Pitittu iz Rima, da je sprožil proces o fojbah. Proces hočejo zlasti nacionalistični in protislovensko usmerjeni krogi, da bi spet zlorabljali vprašanje fojb v politične namene. Na tem procesu, ki bi se moral začeti v Rimu januarja naslednjega leta, naj bi bili obtoženi hrvaški (nekdaj jugoslovanski) državljani Ivan Motika, Oskar Piskulič in Avijanka Mar-gitič. Vendar je Margitiče-va umrla pred nekaj meseci, Motika, ki je bil star 90 let, pa je umrl pred dvemi tedni. Pomot' Posočju Solidarnostna akcija, ki sta jo sprožila Slovenska kul-turno-gospodarska zveza in naš tednik v Pomoč Posočju se nadaljuje in kdor želi lahko da svoj prispevek. Danes dopolnimo seznam dosedanjih darovalcev: Prae Trst 1.750.000; SKGZ 1.000. 000; osebje dvojezične šole v Spetru 400.000; Marina Pertot 100.000; Alba Rosman 300.000; Aldo Ru-pel/Nivea Kuret 50.000. Budimpešta v Kobaridu Kobariški muzej prve svetovne vojne je vse bolj pomembno kulturno središče in žarišče. Se posebej ob koncu meseca oktobra postane muzej in z njim ves Kobarid prizorišče srečevanja med narodi. V sodelovanju z italijanskimi oziroma avstrijskimi ustanovami namreč prirejajo številne razstave, ki osvetljujejo posebne aspekte dogajanja na soški fronti. Zadnjo, postavljeno ob 80. letnici kobariške bitke pa bo v soboto 24. oktobra nadomestila nova razstava o Madžarih na soški fronti. Ob tem se je kulturnim in turističnim delavcev porodila res dobra zamisel, da III bi predstavljanje zgodovinskih dogodkov spremljalo tudi spoznavanje madžarskega naroda. V ta okvir sodi pobuda restavracije Kotlar, ki bo od 19. do 25. oktobra pripravila dneve madžarske kuhinje in zato povabila kuharske mojstre iz Budimpešte. Madžarska vina in kulinarika so močno vabljiva, zato raje rezervirajte (tel. 00386-65- 85553). “Prematuro...” dalla prima pagina “Da qui la necessità - ha ribadito l’assessore - di indirizzare quanti più giovani agli studi superiori ed universitari e di conseguenza l’esigenza di sviluppare a Cividale al massimo le offerte di istruzione superiore”. Crisetig ha citato l’esperienza della scuola privata bilingue di S. Pietro al Natisone e le sperimentazioni di attività in friulano presso le scuole materne di Prepotto e Gagliano, oltre alle richieste delle scuole medie di S. Pietro e Cividale di attuare l’insegnamento sperimentale della lingua slovena. Il convegno di S. Pietro, al quale ha preso parte anche il vicepresidente del consiglio regionale Miloš Budin, è stato il terzo e ultimo di un ciclo di incontri che ha affrontato il problema dell’autonomia scolastica nel Cividale. Entro il 31 ottobre la conferenza dei sindaci, riunita dalla Provincia, avanzerà le sue proposte in merito alla razionalizzazione delle scuole sul nostro territorio. Lunedì prossimo, in preparazione a questo appuntamento, i rappresentanti della Provincia avranno un incontro con gli amministratori locali presso la sede del distretto di Cividale. (m.o.) Burnjak V nediejo 18. otuberja • BURNJAK v Gorenjim Tarbju! Domenica 18 ottobre alle 9.30 a Prievaio castagnata sociale e pastasciuttata del Cai - Valli del Natisone con escursioni al San Martino oppure passeggiata da Clastra a Prievaio. Per altre informazioni telefonare a Pietro “Petar” lussig (723373). E se piove? Si fa al coperto! Kar sta vepejala do konca njih narguorše opravilo tistega srečnega dneva, sabota 3. otuberja, sta imiela cajt tudi se fotograf at pred liepim purtonam, ki so jim ga napravii v Petarniele. Al sta jih zapoznal? On je Michele (Miha Coren) iz Petjaga, ona je pa Susy Scuderie iz Petamiela. Se ankrat jim želmo veselo an srečno skupno pot. priet se je peju, je muoru pa vozit. Naš posebni poročevalec (inviato speciale) nam nie poviedu, če se je kajšan skidu, če je biu kajšan tamponament, poviedu nam je samuo klašifi-ke. Za tiste oženjene je tela: 1) Antonello an Luciana Venturini; 2) Mariano an Daniela Zufferli; 3) Pietro an LoredanaVenturini; 4) Luciano an Lucia Borgù; 5) Carlo an Daniela Cumer; 6) Paolo an Liliana Venturini. Za tiste ne oženjene: 1) Federico an Barbara; 2) Fabrizio an Nicoletta; 3) Denis an Elisabetta; 4) Luca an Sara; 5) Emanuele an Roberta; 6) Paolo an Rossella. Drugo lieto na stuojta parmanjkat an če niemata “kuraže” se vpisat an tekmovat (garegjat), pridita manjku gledat, se tarkaj vesmiejeta, de bota na mest celo lieto! Planinska družina Benečije 25.10.'98 Program: 9.30 zbirališče na Stupci; 9.45 pohod v Carnivarh; 11.30 slovenska sveta maša; 13. paštašuta; 14: pečen kostanj; popoldne igre za otroke in odrasle ob spremljavi harmonike; 16.30 povratek v dolino. Giovanin je hodu dielat vsaki dan z mo-torinam, naj je bluo sonce al naj je biu daž. Pa zdaj, ki nie vič mlad, so ga začeli mal-trat reumatižmi, zatuo je začeu šparat sude za kupit avto. Kadar ga j’ parpeju damu, za ga na puščat tam na dažu, je nastavu štier lamiere med adnim orieham an adno figo, de avto bo pod strieho. Njega Zena Milica, ki je muorla hodit po špežo z biči-kleto, ga je prosila, de naj jo navade vozit auto za narest patent. Tu nediejo Giovanin je šu na jago z mo-torinam an Milica je subit vzela ključe an letiela v avto za ovin-kat nomalo po duome. Pa že ku se j’ zganila je zagledala oreh an kadar je namierla avto nazaj v garage, se j’ ta-kuo bala orieha, de je butinla tu figo an vo-lant se ji je nasadiu pod trebuh. Giovaninu nie nič poviedala, ker se j’ bala, de jo bo kregu, pa ponoč se j’ začela ku-mrat, de jo boli tam pod trebuham an je muorla poviedat možu, ka’ se ji je zgodilo. Giovanin, ki je biu parja-tel z njih zdravnikam, ker sta kupe hodila na jago, priet ku je šu dielat mu j’ telefonu an mu poviedu, de za ’no uro pride njega Zena Milica h njemu, ker je butinla z autam tu figo an jo boli tam pod trebuham, an mu parpo-ročiu, de naj jo lepuo previzita. Za ’no uro potlè Milica je bila par dohtorje. - Dobar dan gospa! - je pozdravu miedih -mi je že poviedu vaš mož Giovani, de ste se udarla tu figo... - Ne, ne, gospuod dohtor - je hitro precizirala Milica - nomalo buj gor! ! ! Vsi tu karjuolo! 'Na posebna gara je bla v saboto 19. setemberja v Ažli Ce misleta, de pejat ’no karjuolo je lahko... priet popravajta. V Ažli vedo vse tuole, zatuo so organi-zal ’no garo za videt, duo je te narbuj pridan v uoze-nju telega posebnega “vozila”. “1. gran premio della carriola”, takuo se je klicala tela posebna gara, so jo bli organizal že miesca lu-ja, a zavojo daža, ki je pa- du glih tiste dni, so jo pre-ložli dvakrat an takuo so paršli do sabote 19. setemberja. 2e tiste dni priet je bluo “nagobamo” iti mimo Ažle, saj so se tekmovalci (concorrenti) napravjuval takuo, ki gre an se je mogio srečat po poti adnega, ki je vozu karjuolo an te druze-ga notar posednjenega. Paršla je an tista posebna sabota: na startu (alla par- tenza) je bluo dvanajst para: šest te oženjenih an šest te neoženjenih. Je bluo Ze smiešno, kar so se basai tu karjuolo, morta samuo po-študierat kako je bluo, kar so začel letat an na vsakim kantonu se je moglo čut Ze od deleča an “ooooo”. Kar parvi part je paršu h koncu, se je začeu te dragi an tisti, ki je priet uozù, se je use-dnu tu karjuolo an tisti, ki Četarta Matijcove hiše Matilda Hrovatova iz Rukina (Zufferli po preimku), je šla za neviesto v Matijcovo družino. Kako lieto od tega je iz nje rojstne vasice splula čez veliki Ocean za prid do London (Ontario - Canada), an iti živet h sinu Gildu, za bit buj blizu tudi drugemu sinu Paskualnu, ki živi pa v Thunder Bay. Odkar je šla tja, vasnjani an parjatelji, tle doma jo nieso vič vidli zatuo smo Sigurni, de bojo kontent jo videt na teli fotografiji. An nie sama. Blizu nje je nje sin Gildo, navuod Lorenzo (sin od Gilda an od Clare Na goric tih iz O-blice) an pranavuod Za-chary Samuel (sin od Lorenza), ki je takuo četarti rod tele družine. Paš Matilda, kuo je ponosna viedet, de nje navuod Lorenzo je an kampjon š-porta: igra v italjanski daržavni ekipi od hockey na ledu, v telem momentu pa igra v Berlinu, v Nemčiji. Pa je tudi ponosna bit bižnona takega liepega puobčja, kot je Zachary Samuel (se na smiemo pozabit poviedat, de njega mama je Susan!). Vsi Matijcovi družin, tistim doma, ku tistim po sviete, posebno puobčju želmo vse narbuojše na telim svietu s troštam, de bomo mogli pisat še puno veselih novic go mez njih. An liep, prisarčni pozdrav iz ciele Benečije v-siem njim, posebno mami, noni an bižnoni Matildi. Kronaka novi mata j ur četrtek, 15. oktobra 1998 Lietos smo Sli v Salzburg De nie bla ta prava ura, se vide od fotografije: vsi imajo plašče an lombrene, pa se vide tudi, de so vsi lepuo nasmejani an tuole pride reč, de daž jim nie na-dlegavu: so se imiel vseglih dobro an so preživiel ’no lepo nediejo. Zbral so se v nediejo 13. setemberja v Ažli an šli s koriero do Salzburga v Avstrijo, na liep izlet, na lepo gito, ki jim jo je organizu komitat za Ažlo. So se vo- zil vič ur s koriero, pa je varglo ratingo, za kar so potlè vidli: ’no lepo, karate-ristično miesto, (zlo čedna! so nam jal), imiel so parlo-žnost videt tudi an grad, kjer so nieke posebne igre z vodo (takuo, de tudi atu so nucal lombrene!). An potlè so imiel tudi nomalo cajta za se spreluhtat vsak po soji an iti gledat, kar jih je zanimalo, interesalo. So bli ries vsi kontent an zadovoljni (soddisfatti) an na videjo ure, de pride druge lieto, kar puodejo v Budapest tri dni, sa’ komitat za Ažlo namerava iti gledat tudi tole preliepo miesto Ùogarije. An če želta iti, vpisajta se že seda, zak Cene.. zgubta prestor, takuo, ki je ratalo vič ku kajšne-mu, ki je Zeleu iti v Salzburg an se je zbudu nomalo prepozno! Četrtek, 15. oktobra 1998 Nell’elenco dei resti archeologici romani abbiamo constatato la presenza di tracce di una strada che portava da Aquileia e da Concordia al Norico attraverso la Valle del Natiso-ne e la Valle dell’Isonzo. Cerchiamo ora di vedere più in dettaglio il tracciato di questa strada, di cui hanno parlato un po’ tutti gli storici, senza che portassero tuttavia documentazione materiale a prova delle proprie asserzioni che si ripetono da un testo all’altro. Abbiamo l’esempio di Jacopo Filiasi, che scriveva più di duecento anni fa: «Ancora da Aquileia una strada seguendo il tracciato delle piste protostoriche, passava per Cormons, Cividale, la Valle del Na-tisone, la Valle dell’Ison-zo e della Koritnica, fino al Passo del Predii e Villa-ch» e, ripetendo ciò che ho già scritto, «se questa strada passava per Foro Giulio o Cividale, indi pel varco del Pulfer, e per le gole di Caporeto entrava nel Cragno Austriaco, verso quelle alpi poteva stare ‘Silanos’»; e Giandomenico Ciconi, nel 1862: «e quindi [la strada] lungo la valle del Natisone per Be-lojo ora Pulfero, sboccava nella valle della Sonziaca per correr poscia a Viru-no». Ci fu anche confusione, come si vede, per una certa lettura della Tavola Le ricerche tra Forum lulii e Ponte S. Quirino - Venezia 35 Il tracciato della strada del Natisone e deD’lsonzo Premariacco: resti del ponte romano, parzialmente ricostruito in epoca moderna, in una vecchia fotografia Peutingeriana, quando si interpretò la stazione di “Ad Silanos” con Capo-retto e “Larix” - rimasto peraltro senza collocazione - con Log pod Mangartom. E l’interpretazione di Simon Rutar, che Bosio smontò con una accurata ricerca sul campo, avendo individuato la famosa stazione presso Gemona. Nel 1899 Rutar scriveva nel libro “Beneška Slovenija”: «A lato della chiesetta [di San Quirino] si notano ancora i solchi carrai [‘kolotoCine’ è la vivace espressione slovena] sulla strada romana, scavati dalle ruote nella roccia viva. La strada romana lungo la valle del Natisone conduceva verso la stazione ‘Ad Silanos’ (probabilmente l’odierna * * «g Caporetto) ... e quindi oltre il Predii e la Carinzia». Come possiamo vedere in un brano della “Zgodovina Tolminskega” (1882), Rutar non si era limitato a presentare questa unica prova: «Più di o-gni cosa i Romani curavano lo stato delle strade, che a loro servivano per schierare con rapidità i soldati ai confini dello stato. Restaurarono perciò l’antica strada che conduceva da Aquileia lungo il Natisone oltre il passo del Predii verso il Danubio. In tempo di pace gli stessi soldati venivano impiegati nei lavori, a tagliare delle pietre, a spianare i dossi e a costruire i ponti. Presso le strade i Romani disponevano piccole stazioni e locande per i viaggiatori, i commercianti ed i soldati... Gli antichi scrittori danno notizia di almeno due di queste stazioni (‘mansiones’) nella Tolminska. Una doveva essere ‘Ad Silanos’, presso Caporetto, forse vicino a Staro selo, o più probabilmente proprio presso il paese, dove c’è il colle di Sant’Antonio, luogo molto adatto per una fortezza-osservatorio (‘specula’) perché di lassù si può osservare i movimenti su ambedue le valli ed eventualmente bloccarli...La stazione seguente era ‘Larix’, (ossia presso il larice), 30 chilometri più a-vanti, e stava dunque della valle di Log sotto il Pre-dil. Posta all’inizio della ripida salita verso il Predii, questa stazione era molto importante per il pernottamento e per il noleggio dei cavalli al traino dei carri pesanti. Le stazioni non erano tanto grandi, erano solo due o tre case con i locali necessari e le stalle, preparate anche alla difesa. A causa delle piccole dimensioni non sono rimaste né tracce di iscrizione, né pietre miliari che, come è noto, segnavano le distanze da Aquileia». Le numerose citazioni riguardanti la strada romana da Forum lulii per le Valli del Natisone richiedevano una conferma con tracce archeologiche. Fu ancora Luciano Bosio a gettare luce su un tratto di quella strada. E-splorando fra il paese di Carraria e Purgessimo (sede di una necropoli romana e dove era stato trovato un cippo della famiglia Fabia) Bosio seguì il sentiero che dalla località Lesa procede quasi in linea retta lungo la sponda sinistra del Natisone, tra il fiume e l’attuale strada, e raggiunse la borgata di S.Quirino [evidentemente Ponte S.Quirino] presso S.Pietro al Natisone. Durante il tragitto fece dei frequenti assaggi con un piccone e si accertò che lungo il sentiero che correva fra due filari di gelsi, il piccone incontrava «una fascia di terreno duro e compatto formato di ghiaia mista a ciottoli, mentre al di là dei filari il piccone poteva immergersi senza difficoltà». Questo doveva essere il tracciato della strada. Arrivato a S.Quirino, seguendo la traccia del sentiero, Bosio effettuò diversi sondaggi fino a che non si imbattè in una zona di roccia. «Liberatala per un buon tratto dal terreno di riporto, a circa 15 centimetri di profondità, rinvenni il tracciato di una via con i solchi carrai segnati profondamente nel sasso». Qui dunque passava la strada romana: lo confermavano i solchi carrai profondi oltre 10 centi-metri. (Venezia, 35) Paolo Petricig Beneške kri2anke: rešitev prejšnje številke s E N J A M V U L K A NI u M 1 T A C E C 1 C E z 1 M A M 1 L 1 C O B 1 R A Z A S 1 L A M A c 1 0 V 1 N K A M A R A O P E N J A P A R K B R A T J E T 0 R T A K R A li K 1 D R E K A R E Z 1 A S N E T O K O N 1 J K L E C 1 M O N T 0 D R A V A K A B 0 A s N O V 1 B O R A S G L 1 H E Z A M 1 R |c O Z O N A T 1 N A C 1 A R N A B E o G R A D Tanti miniatleti per la Cronobaby di Azzida Davvero numerosi i bimbi e le bimbe che hanno partecipato alla 3a Crono baby mountain bike svolta- si domenica 20 settembre ad Azzida ed organizzata, anche quest’anno con successo, dal comitato per Az- In alto e a sinistra foto di gruppo per i partecipanti della 3S cronobaby di Azzida ferii, Saša Daniello, Marco Dorbolò, Nadia Rucchin, Fabrizio Coszach, Valerio Iussig, Marianna Venturini, Mattia Vicenzutti, Alessandro Linossi, Michele Mia-no, Alex Venturini, Andrea Cernet, Alberto Corredig, Manuele Susani, Dominik Podorieszach, Marco Pe-senti, Matteo Bergnach, Daniele Cencig, Nicola Meneghin e Simone Ga-riup. zida. Alla partenza c’erano ben 33 iscritti suddivisi in tre categorie a seconda dell’età degli atleti. Al ter- e Federica Cont; 3) Mattia Cont e Ilenia Gosgnach. Seconda categoria: 1) Alessandro Filaoro; 2) Massimo mine della gara a tutti i bambini è stato offerto uno spuntino ed un premio. Ed ora, la classifica: Prima categoria: 1) Agostino Panzani e Agostina Cic-cone; 2) Giovanni Tropina Tomasetig; 3) Francesco Chiabai. Terza categoria: 1) Simone Picon; 2) Davide Venturini; 3) Raffaele Iussig. Hanno partecipato anche Luca Floreancig, Luca Zuf- novi mata jur 7 četrtek, 15. oktobra 1998 Sp Risultati 1. Categoria Valnatisone - Tarcentina 2-2 3. Categoria Fulgor - Savognese 4-1 Juniores Reanese- Valnatisone 1-4 Allievi Valnatisone - Chiavris 2-1 Giovanissimi Audace - Mereto Don Bosco rinv. Esordienti Reanese - Audace 0-2 Pulcini Audace - Moimacco rinv. Amatori Reai Filpa - Warriors 0-0 Poi. Valnatisone - Pers 1-1 Valli Natisone - Team Calligaro sosp. Drenchia/Grimacco - Argonauti 8-2 Alta Val Torre - Rojalese 1-1 Saraceno - Psm Sedie 0-3 Prossimo turno 1. Categoria Union Nogaredo - Valnatisone 3. Categoria Nimis - Savognese JUNIORES Valnatisone - Com. Faedis Allievi S. Gottardo/B - Valnatisone Giovanissimi Asso Sangiorgina - Audace Esordienti Audace - Savorgnanese Pulcini Torreanese - Audace Amatori Reai Filpa - Termokey (17/10) Premariacco - Poi. Valnatisone (19/10) Venzone - Valli Natisone (19/10) Dinamo Korda - Red Box (17/10) Drenchia/Grimacco - Longobarda (17/10) Psm sedie Cividale - Al baretto (18/10) Calcetto Carosello - Padur est (16/10) Merenderos - Barcaratel (16/10) Classifiche 1. Categoria Reanese 10; Domio, Venzone 9; Tar-centina, Union Nogaredo 8; Costalunga 7; Gemonese 6; Valnatisone, Tre stelle, Bujese 5; Tavagnacco 4; Bear-zicolugna 3; Zaule/Rabujese, Natisone, Torreanese 2; Riviera 1. 3. Categoria Fulgor, Serenissima 6; Nimis, Buttrio, Ciseriis 4; Savognese 3; Cormor 2; Gaglianese, Comunale Faedis, Stella Azzurra 1 ; Fortissimi, Chiavris 0. JUNIORES Valnatisone, Tavagnacco, Com. Faedis, Reanese 3; Cividalese, Natisone 1 ; Chiavris, Serenissima, Asso Sangiorgina, Cussignacco, Buttrio, San Gottardo, Azzurra 0. Allievi Buonacquisto, Mereto Don Bosco 6; Valnatisone*, Com. Lestizza, San Daniele, Rivolto, Bujese*, Reanese, Chiavris 3; Fortissimi, Nimis, Tavagnacco, Pasian di Prato, Ragogna 0. Giovanissimi Tre Stelle Campoformido 6; Pagnac-co, Audace, AssoSangiorgina, Astra 92, Savorgnanese 4; Riviera/A, Gemonese, Majanese, Mereto/Don Bosco 3; Torreanese 1; Gaglianese, Biauzzo, Tavagnacco/A 0. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa, Bar Corrado, Coopca 2; San Daniele, Turkey pub, Chiopris, Warriors 1 ; Al sole 2, Hypo bank, Termokey, Mereto di Capitolo, Mobili Mirai Remanzacco 0. Amatori (1. Categoria) Polisportiva Valnatisone, Valli del Natisone, Coop Premariacco 2; Faga-gna, Racchiuso, Amaro, Rojalese 1; Lino Calligaro, Venzone, Pers/S. Eliseo, Montenars, Treppo Grande 0. Amatori (2. Categoria) Argonauti, Dinamo korda, Ai frati, Agli amici, La tana del luppolo, Bottega Longobarda 2; Red Box Val Torre, Drenchia/Grimacco, Sittin, Al bocal, Sedìlis 0. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno Tripletta di Chiudi, Drenchia vola La Valnatisone reduce dalla sconfitta di Venzone si riscatta con una prestazione convincente Rossi e Golles, ma non basta I sanpietrini passano in svantaggio ma sono pronti a replicare - Passano in vantaggio ma sprecano il colpo del ko e vengono raggiunti - Espulso il portiere Venica, le squadre nel finale ridotte in dieci La Savognese ha lottato alla pari nella trasferta di Godia con il Fulgor fino alla mezz’ora del secondo tempo (1’ 1 -1 è stato opera di Podorieszach). Un gol su azione scaturita da u-na punizione contestata dai gialloblu ha permesso ai padroni di casa di portarsi in vantaggio e quindi di allungare. Trasferta vincente a Reana per gli Juniores della Valnatisone, passati seiiza problemi grazie alle doppiette realizzate da Gianluca Peddis e Davide Del Gallo. Più faticoso il successo casalingo degli Allievi della Valnatisone, che hanno rimontato l’iniziale svantaggio conquistando poi il successo grazie alle due reti messe a segno da Maurizio Suber. Riposo forzato per i Giovanissimi dell’Audace a causa dei danni riportati all’impianto i- La squadra degli over 35 della Polisportiva Valnatisone sponsorizzata dalla Psm sedie draulico degli spogliatoi in seguito all’alluvione. Gli Esordienti, allenati da Federico Sturam, con un gol per tempo hanno e-spugnato il campo di Reana. I padroni di casa, più maturi e prestanti fisica-mente, sono stati battuti dalle reti di Luca Trusgna-ch e Simone Crisetig. Sosta anche per i Pulcini a causa del guasto agli spogliatoi. 11 Reai Filpa di Pulfero è stato costretto al pareg- gio casalingo, con un risultato ad occhiali, dai Warriors di Laipacco. La Polisportiva Valnatisone ha concluso il primo tempo con il Pers/S. E-liseo in vantaggio con la rete di Catania. 11 portiere ducale Bucovaz evitava il pari parando un rigore e successivamente Catania colpiva un montante. In superiorità numerica, i ci-vidalesi premevano senza successo e venivano beffati a tempo scaduto su cal- cio di punizione. La Valli del Natisone lunedì sera, a causa di un black-out elettrico, è stata costretta alla sospensione della gara. Goleada a Merso di Sopra. 11 Drenchia/Grimacco si è riscattato alla grande dalla sconfitta patita la scorsa settimana travolgendo gli Argonauti. 11 bottino dei violanero è stato realizzato con il contributo di Patrick Chiuch (3 reti), Gianni Qualla, Denis Dreszach (2 gol a testa) e Massimo Gus. Gli Over 35 della Psm sedie di Cividale, lunedì sera a Tarcento hanno iniziato alla grande sconfiggendo il Saraceno con le reti di Bergnach, Venica e Giorgiutti. Inizieranno nel prossimo week-end i campionati di calcetto che vedranno impegnate le formazioni di Merenderos, Rangers, Padur est e Paradiso dei golosi. VALNATISONE 2 TARGENTINA 2 Valnatisone: Venica, . Cornelio, Bledig, Daniele Specogna, Sedi (37’ st. Andrea Specogna), Tomasetig (33’ st. Marinelli), Rossi, Mottes, Podrecca, Brandolin (15’ st. Bergnach), Golles. Tarcentina: Massimo Vi-doni, Renato Vidoni, Simone Castenetto, Peres (1’ st. Pividori), Argiolas, Italiani, Busiello (30 st. Martines), Bianchin, Oscar Martarello (37’ st. Massimiliano Castenetto), Emanuele Martarello, Tosoni. San Pietro al Natisone, 11 ottobre - La Valnatisone si è prontamente ristabilita dalla “batosta” rimediata a Venzone disputando una Jiuona gara contro la Tarcentina. La gara iniziava con un tentativo portato dal centrocampista ospite Italiani che su calcio di punizione da venticinque metri impegnava severamente Venica. Pronta replica dei locali con una staffilata di Matteo Tomasetig che CQSiEtrfgfeMi* Massimo Vidoni alia deviazione volante. Al 26’ un tentativo di fuorigioco intempestivo della difesa valligiana permetteva a Bianchin di portare i canarini in vantaggio. Nello spazio di tre minuti la Valnatisone si riabilitava pervenendo al pareggio grazie a Rossi. All’inizio della ripresa una conclusione di Sedi veniva smorzata dal braccio di Pividori, l’arbitro negava il rigore alla Valnatisone facendo proseguire il gioco. L’azione proseguiva con Cornelio che recuperava la sfera servendola a Golles che di testa batteva Massimo Vidoni. Al 10’ ancora Golles in evidenza. Da buona posizione, con il portiere fuori dai pali, mandava il pallone a Spet rekordna udeležba za letošnjo ”BarcoIano“ Tudi letošnja ”Barcolana“, največja jadralna manifestacija v Sredozemlju, se je zaključila z rekordno udeležbo. Na Startu je bilo v nedeljo nič manj kot 1575 jadrnic, z ekipami iz Številnih evropskih držav. Zmagala je italijanska jadrnica "Riviera di Rimini*’, ki je tako prekinila triletno serijo zmag slovenske "Gaia Legend" iz Kopra. Slovenska jadrnica je letos dosegla četrto mesto, kateremu je prispevala tudi precejšnja mera smole, saj je Gaia nenadoma naletela na skoraj pol ure brezvetrja. Na drugo absolutno mesto se je uvrstila slovenska jadrnica ”Esimit“ iz Gorice in Nove Gorice, kar je bilo letos vsekakor precejšnje presenečenje. Trideseta obletnica regate je ob lepem jesenskem vremenu privabila v Trst zelo veliko gledalcev. centrare la traversa. La legge del calcio è spietata e dopo le due occasioni fallite la Valnatisone capitolava su calcio di rigore realizzato da Oscar Martarello. Alla mezz’ora Pividori falciava Golles lanciato a rete, rimediando l’espulsione. Sei minuti più tardi la stessa sorte toccava a Venica che per e-vitare una possibile conclusione di Oscar Martarello e-ra costretto al fallo di mano fuori area. Le due squadre ridotte in dieci cercavano con insistenza, ma senza risultati apprezzabili, la rete della vittoria. Paolo Caffi 8 novi matajur četrtek, 15. oktobra 1998 *£»£1 CfcflŽ&l * *Vu ?««£ Mi smo klaša 1934! ~ Kronaka - H m w ■ a m Miedihi v Benečiji V nediejo 4. otuberja so se srečali že deseti krat koSkrit Nediskih dolin klase 1934 (lietos so jih dopunli 64!). Tisti, ki je “porodiu” telo lepo iniciativo je Valerio Sittaro iz Kuo-ste, organizatorja sta Paolo Dorbolò iz Sar-žente an Natale Chiabai iz Platea. Pomagači pa so gaspuod nunac Emilio Battistig, zbor Mata- SOVODNJE Tarčmun - Zapatok Novici V nediejo 11. otuberja Massimo Medveš - Steficju iz Tarčmuna an Lara Valentina Cedarmas iz Zapa-toka sta ratala mož an žena. Za se oženit sta bla zbrala cierku go par svetim Stan-dreže, pa takuo nie Slo. Za-vojo daža, ki je padu tisti tiedan priet an ki je naredu puno škode po vsieh Nediskih dolinah, je zlo poskodvu tudi pot, ki peje do tiste cierkve, takuo za reč njih “ja” Massimo an Valentina sta Sla v cierku v Lažeh. Nič za tuo, okuole njih seje zbralo vseglih puno žlahte an parjatelju . Mlademu paru noviču, ki bo Ziveu v Zapatoku Zel-mo srečno an veselo skupno življenje. Muormo pa Se doluožt novi matajur jur iz Klenja an mladi godac iz Gorenjega Barda, Massimo. KoSkrit an koškrite so bli zlo zadovoljni, kon-tent že kar so se srečal v Ažli par sveti masi, potlè so Sli gor h Špehuonjan za pokuSat, kar so jim dobrega skuhal. Med 'no piesmjo an adnim plešam, ure so Sle lepuo napri. Parjateljstvo, ki se je tele varstice, ki nam jih je napisala mama od Massima, Giuseppina Steficjova, Bepa za družino, vasnjane an parjatelje “sa Bepa me je klicala tudi moja draga mama”. “Dragi Massimo an Valentina, sam zlo kontenta, de sta se oženila an s sar-cam vam želim, de se bota nimar rada imiela. Tuole van želi tudi mama od Valentine, Nicolina an oba-dvie vam pravemo, de v vaSim življenju bojo rožce, pa kajsankrat tudi tarnje: se troStamo an vam Zelmo, de bota znal prenest takuo, ki smo jih znal prenest mi dvie z vašimi ta-tam Aldo an Ferruccio. Tisti dan za Sigurno so vas gor z nebes gledal. Massimo, tudi toje sestre o zlo kontente za te an za Valentino an vam Zeljo de puode vse takuo, ki vi dva želta. Bi tiela Se zahvalit Zla-hto an parjatelje doma an po sviete, ki so paršli na vašo žembo . 'Na posebna zahvala supernoni Jolandi an Giuliu: Giulio, bodi Se nimar takuo “granak” an bardak... bom zlo vesela, če an dan tudi ti an Adriana nardita tako fešto, ku Massimo an Valentina”. PODBONESEC Carnivarh Zapustila nas je Pia Goracua O nje smarti so pisal po VENDO causa trasloco, fornello a legna con forno e ventola aria calda, quasi nuovo. Prezzo interessante. Telefonare ore serali allo 9432/714303 rodilo med koSkriti že od parvih srečanj, je Se zraslo, takuo, de je bluo ries lepuo se poguarjat, se posmejat... Na koncu so se pozdravili takole: “Nasvidenje druge lieto, s tro-Stan, de pride blizu Se kak drug al kajSna druga, ki se je rodiu v našim liete an ki nie Se “uagu” prit na naSe srečanja!” vsieh časopisih, gjornalah, sa’ se je zgodilo glih tiste dni, ki se je velik daž uliu na naše doline an parnesu za sabo puno škode. Pia Cencig, uduova Specogna - Goracua po domače je imiela samuo 57 liet. Se je čula slavo v torak 6. otuberja zvičer, so poklical miediha na po-muoč, pa pot se je bla splazila blizu Podvaršč takuo, de obedna pomuoč nie mogla prit do nje. Drugo jutro, kar je v vas paršu elikoter od 118 za jo pejat v Spitau, buo-ga, nasrečna Pia je bla že umarla. Žalostno je, de go par Kal je bla adna ambulan-ca, ki nie mogla vič se varnit v dolino glih zavojo tistega plazu, ki je biu za-paru pot par Podvaršč, a v Carnimvarhu nieso viedli za tuo, Cene so jo bli poklical gor v Carnivarh an lohni, so ji bli an rešil življenje. Na žalost Pie nie vič. Za njo jočejo sin Armando, mama Gisella, sestra Franca, Nerio, Fabiana an Claudia, vsa druga žlahta an parjatelji. Pia je bla ’na pridna žena, ki do nomalo liet od tegà je daržala odparto te zadnjo butigo v Carnimvarhu. Za venčno bo počivala v domačem britofe v Carnimvarhu, kjer je biu nje pogreb v petak 9. otuberja popudan. SPETER Lipa Zbuogam Carletto V videmskem Spitale je po dugi boliezni umaru Carlo lussa - Carletto za parjatelje an vasnjane. I-meu je 86 liet. Carlo je biu taz Petjaga, z družino pa je paršu živet v Lipo. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Olgo, sina Silvia, hči Tereso, neviesto Marino, zeta Albina, navu-ode Monico, Micheina, Marca an Maro, an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v petak 9. otuberja popudan. Barnas Pogreb v vasi V pandiejak 12. otuberja zjutra smo se zbrali na barnaškem britofe za dat zadnji pozdrav našemu vasnjanu Anselmu Bor-gnolo, ki je umaru v čedaj-skem Spitale. An sveta maša je bla pru v kapeli čedajskega Spitala. Anseimo je imeu 68 liet. Zapustu je brata Giuseppe, kunjado, navuode an vso drugo žlahto. GRMEK Liesa Zapustu nas je Antonio Bonini V torak 13. otuberja popudan smo zadnji krat v cierkvi na Liesah pozdravili našega vasnjana Antonia Bonini, ki je umaru v videmskem Spitale. Učaku je lepo starost, 90 liet. Toni Kovaču po domače je dielu puno liet na ka-mune kot uradnik (impie-gat) an zavojo tegà je biu puno poznan. Ostu je udu-ovac puno liet od tegà, pa ni ostu sam. Ziveu je kupe s sinam Fabiani, ki je biu petnajst liet župan garmi-škega kamuna, seda je konselier le v tistem kamu-ne an odbornik na gorski skupnosti Nediskih dolin, z neviesto Franco an z na-vuodami Luigio an Mari-anno, pogostu ga je hodila gledat tudi hči Lucia. Z njega smartjo je v žalost pustu nje, zeta, brata, ki živi v Avstraliji an sestro tu Ameriki, vso drugo žlahto an parjatelje. Slovensko deželno gospodarsko združenje (Čedad in Trst) izrekata občuteno sožalje svojemu članu Fabiu Boniniju ob težki izgubi dragega očeta. H sožaljam se pridružujejo vse slovenske organizacije Benečije. DREKA doh. Bertolini Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Bertolini Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Bertolini Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Čedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 anod 17.00 do 18.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. ZaManzan:tel. 750771. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*; 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40' 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Čedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Čedad 731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Čedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza stav. izseljencev.,.732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281 Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.I. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm/Udine Včlanjen v USPI/AssociatoalPUSPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 min x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 19. DO 25. OTUBERJA Prapotno tel. 713022 OD 17. DO 23. OTUBERJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če noeta ima napisano »urgente«. Informacije za vse