282
Slovstvene reči.
Odgovor.
V 34. listu letošnjih „Novic" sem bral, da je unidan gospod prof. Miklošič iz Dunaja v Ljubljano bil prišel in je nekaj gospodov v škofijo povabljenih bilo, da so se posvetovali o našem siovniku:  kaj in kako.
Kar se je v tem zboru od mojega slovensko-nem-škega slovnika govorilo, utegne marsikomu krive misli do tega dela obuditi, in torej menim, da je treba, kar to t\čty odgovor dati, ter sledeč:
283
1.  Nas jezik je tako stvarjen, da se mora z njim tudi v slovnika, po mojih mislih, malo drugač ravnati, kakor z dragimi evropejskimi jeziki; zakaj to, ne morem tukaj ob kratkem povedati.
2.  Moj  slovensko-nemški  slovnik,   ki se   že   dodeluje,
ni   nobena   etimologična   osnova   v   pravem   pomenu,
ampak družinstvena je, in ko sem predlanskem besedo
wmretiu za  pokusnjo   v ^Novice" bil dal,   se je  že tisti—
krat vsak lahko prepričal, da beseda „mreti" v pravem
pomenu ni nobena korenika,   ampak   glava   precej velike
družine je. To družino vkupaj djati se mi je potrebno zdelo,
ker tako se pomen posameznih besed veliko bolj pokaže, in
se vidi, kako se je družina namnožila.    Samih besednih li-
tanij nisem hotel in jih nočem delati, ker slovnik mora tudi
osnovo jezika in ne le pomen posameznih besed, kar se po
ti poti da, pokazati.  Iz pervih koreni k pa nisem skorej
nič izpeloval,   in gospod   dr. Miklošičeve   „Radices linguae
slav." niso pri mojem delu za nobeno rabo, da si ne tajim,
da sem tudi kazal na kako  koreni ko,   kjer sem jo vidil,
pa še raji na   pervotni pomen   kake  poglavitne besede,
če tudi p e r v a korenika ni, ki pa zlo razjasnuje posamezne
imena in prislovke,   in marsikakošna   beseda,   ki  je dozdaj
za ptujko veljala,   se je potem verla slovenka skazala, kar
bi se drugač ne bila  mogla.    Ce je tudi res, da koreni k
veliko besed ne vemo, vendar pri druži nstvenih glavah
to ni tako, in celo malo besed je, da bi se v nobeno družino
djati  ne dale.    Kar je   pri   mojem   neizrečeno   težkem delu
najtežje bilo,   to je bilo varovati,   da   ravno   tiste besede v
več krajih ne stoje.    Kako sem to dosegel?   Tako, da sem
družinske ude, s svojimi mlajši, kjer v abecednem redu niso
stati mogli, drugam, pa povedal, kam postavil,  na pristavo:
krave   past  itd.,   to je,   v   svoj   abecedni   red.    Po  tem
takem  je   zdaj   v mojem slovniku malo dvakrat stoječih
besed,  in kar  to tiče, je moj slovnik le za malo troho
večji. Kar ga malo pomnoži, so glagoli s predmeti (Zeit-
worter mit Prapositionen),   ki sami tudi pri družini končno
stoje, in vsak spet v svojem abecednem redu.   To se mi je
za   pomena   voljo  potrebno   zdelo,   ki  se   v  tem   redu  bolj
razjasnuje,  se pa  tudi lahko opusti,   če  bi to vsi za bolje
spoznali.
3.   Moj slovensko-nemški slovnik ni čisto nič ne enak ne podoben Jarnikovemu e t i m o 1 o g i k o n u. To Jarnikovo delo, tistikrat hvale vredno, ni noben slovnik, ampak le poskušnja je, kakor tudi sam pravi, iz nekaj koreni k sorodne imena in besede izpeljevati. Da sem iz Jarnika, kar je za moj slovnik rabljivih besed, vzel, po-terdim, — al osnove njegove ne.
4.   V mojem slovniku se vsaka beseda lahko najde, kdor kak slovnik rabiti zna.
5.  Nektere družine so zlo bogate, pa vse imena so v abecednem redu. Kjer je bilo treba kaj prestaviti, se je to zgodilo z njegovim vodjem v drug abeceden red.
6.  Ptujke, kar jih je pri nas celo navadnih, sem tudi v slovnik vzel, pa vendar malo, in pristavil „ptujkaa.
7.  Izmislil si nisem nič besed, ampak vse so nabrane. Kar sem jih sam slišal, vem da so resnične; kar sem jih od drugih dobil, so možje, da se na-nje smem terdno zanesti; kar sem jih iz Murko ta, Janežiča, Drobnica, iz 5)Novic" vzel, upam, da niso izlagane ali izmišljene. Veliko besed je, ki se ve da niso povsod znane, pa v slovnik po pravici gredo. Večidel je pri tacih pristavljeno, kje da se govore, dasiravno ne vselej vas in kot, ampak ali „OK. UK. Ik. Kr. Gr. Steverm., Karnt. etc.
8.   Moja največja skerb je bila glagole v pravi red djati, in upam, da sem to tako zmešano reč večidel prav dogotovil. Na Notranjem so zelo navadni frekventativi glagoli „hodevam", „ pije vam"; tudi ti pridejo še v slovnik s pristavkom, kje da so v navadi.
9.   Moj slovnik utegne malo večji   biti   od nemško-dovenskega.    Imam veliko gradiva;  skoraj vsa botanika in
živalstvo je v njem. Pa še prosim, kdor kaj prida ima, naj mi berž ko berž pošlje, besede, prislovice itd. naj je že imam ali ne, ker ne morem povedati kaj že imam kaj ne; slovniki pa se pogostem ne natiskujejo. Upam, da velik zaklad našega slovenskega jezika bo vkup.
Da bojo naši zanamci še kaj imeli popravljati, se ve da; pa tudi upam, da večidel je moj slovnik tak, da popravljati veliko ne bo treba, mar bolj dodavati.
Zalokar.