MI MLADI Pvibiiita plačana v gotovini. BORCI STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 18 DIN, NED1JAŠKA 36 DIN, PODPORNA VEČ KOT 36 DIN. — POSAMEZNA ŠTEV. 75 PAR. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, POLJANSKA C. 4. CALOJZIJEVIŠČE). - ČEK. RAC. ŠT. 16.078. LETO V. LJUBLJANA, PETEK 21. FEBRUARJA 1941. ŠTEV. 24. ZLORABLJENO IME KRŠČANSKE LJUBEZNI Nasprotniki Cerkve si že od nekdaj prizadevajo, da bi profa-n ir ali vse, kar je sveto in plemenito. Skoro vedno se jim posreči preslepiti tudi kakega katoličana, da se jim pridruži v tem neplemenitem početju. ALI JE TO KRŠČANSKA LJUBEZEN? V naših dneh so se lotili lepega imena krščanske ljubezni. Vse bi radi zagrnili s plaščem tega imena. Pravcati »refugium pec-c ato rum-i je postalo; vsakdo že išče v njem zavetja, vse se še obeša nanj. Kdor ima. slabo vest in se ne čuti varnega pred resnico, se zakrinka s to lepo besedo. Komunisti ti jo mečejo v obraz, češ, »ali je to krščanska ljubezen«, zato, ker si jih razkrinkal in pred svetom razgalil njihove zločinske naklepe. GREH KATOLIŠKIH POŠTIMOVCEV izmaličili. Če sediš mirno na zapečku, če glavo v dlan zakoplješ in le to premišljuješ noč in dan, kako bi svet v njegovih grehotah kar najmanj motil in kako bi tiste, ki se proti hudobiji bore, pomirjeval, potem pravijo, da imaš ljubezen. ZELJA BOŽJIH SOVRAŽNIKOV Kako radi bi božji sovražniki videli, da bi se katoličani navzeli mnogo takšne ljubezni. Zvezala jim bo roke in zadala smrtni udarec resnični krščanski ljubezni. Sklenjen bo večen mir med poštenostjo in hudobijo. Njegovih določb se bodo morali do pičice držati zvezani in oslabljeni katoličani, sovražnik se jih bo držal, kakor se bo njemu zdelo: imel bo proste roke, da bo počenjal naj-ostudnejše reči. Bog nas obvari takšnega miru, Bog nam prizanesi s takšno ljubeznijo, kot bi nam jo radi učili po sili kate-hetje. Kajti res je: komunisti bi nas hoteli učiti verouka. »TVOJA NAČELNOST DELA HIJDO KRI« Komaj izustiš besede »katoliška načelnost«, že zavpijejo vate, da ljubezni ne poznaš. Če hočeš nepoučenemu povedati resnico, da ga obvaruješ zablode, te že zgrabijo za roke, tresoč se za njega in njegovo tenkočutno in ranljivo srce in ponosno dušo, katero lahko vsak trenutek, — tako se jim zdi, — zagreniš in za vselej odbiješ. Ne storiš še treh korakov na apostolski poti, se že zakadi vate kakor roj sršenov kopa izrazov, ki vsi pozivajo k popustljivosti, zmernosti, treznosti, od-jenljivosti, strpijivosti: cel pošti-movsfci slovar zafrfota pred teboj. Če bi človek te poštimovce poslušal, bi še najbolje pogodil, ko bi legel v grob in se predal večnemu počitku. ZDRAŽBARSTVO BREZ NAČELNIH MIROTVORCEV. Ti možje lepih besed, ki resnično ljubezen tako malo spoštujejo, kakor veliko zlorabljajo njeno ime, zanašajo v katoliške vrste zmedo in bolestno razpoloženje. Lahko bi jim že prišlo na um, da takšno mirotvorstvo izhaja iz skvarjene človeške narave, ki je zaradi izvirnega greha nagnjena k lenobi, nedelavnosti in strahopetnosti že sama po sebi in človeka ni treba vanjo še posebej pehati. POGLIHAŠKl DEFETISTIČNI NERGAČI Ze itak si malokdo upa postaviti se za božje pravice in spregovoriti odločno besedo v obrambo poštenja, potem ti pa pride še takle Razni katoliški poštimovci in drugi dremotni verniki vlačijo na dan to lepo ime in ga natikajo stvarem, ki z ljubeznijo nimajo nobenega opravka; vse bi radi stlačili v en koš pod ta bleščeči pokrov, vse zmešali: nedolžnost in hudobijo, poštenost in pregreho, katoličane in komuniste. Nič jim ne de, če se ta čudna zmes nazadnje vsa skupaj osmradi in se končno še tisto okuži, kar je* bilo dobrega. IZMALIČENA LJUBEZEN Spako so napravili iz te najlepše kreposti, pravi pojem o njej so »UMAKNI SE! ODSTOPI! ODBIJAŠ! OBSOVRAŽEN SI!« Kakor hitro si pa hudobijo razkrinkal, da tako onemogočiš njen pogubni vpliv, si že storil neodpustljiv greh proti ljubezni; na veke si proglašen za odbijajoč značaj. Od vsepovsod ti lete nasveti: umakni se, stopi v ozadje, odstopi! Saj vidiš, da samo razburjaš in hudo kri delaš in ne-iedinost povzročaš! Naenkrat limaš opraviti z nepoklicanimi pomirjevalci, ki mrzlično hite zlivat hladno vodo na tvojo razbeljeno glavo in hladit tvojo »vročo« kri. / poglihaški čvekač— človek bi ga najraje primerjal kakemu pripadniku takozvane »pete kolone« — in smeši tvojo vnemo za cerkev in njena načela. Ali ne podira s takim ravnanjem mladostnega idealizma? Ali ne mori navdušenja za apostolat, ali ne hromi katoliške borbenosti, ki nam je tako živo poti'ebna? Nismo li dovolj dolgo spali? Bomo mar legli še za eno stoletje? Ah, kako bi to nekaterim dobro delo! PRAVA LJUBEZEN NAUKA NE ZATAJI Odvadimo se že vendar neodgovornega blebetanja, katero prezira katoliška načela in zastruplja katoliško aktivnost! Opustimo že skoraj tisto lažno ljubezen, ki je vsa bolehna in ji škoduje že najmanjša sapica! Pustimo meh-kužneže in ljubezenske sanjače, ki se ob vsaki neljubi besedi potopijo v morje zagrenjenosti. Spreobrnimo se v močan narod, ki se bo ponižno in zvesto oklepal resnice, pa naj bo tudi trda. Osvojimo si ljubezen, ki presoja vse z večnimi merili in Kristusovega nauka nikoli ne zataji. IMPERIALIZEM HINAVSKO TAJEN JK IMPERIALIZMA Svetovna revolucija je še vedno glavni .cilj boljševizma, menja se le taktika. Dajejo izjavo o nevtralnosti, v resnici pa se sedanjega spora udeležujejo. Drugim venomer očitajo imperializem, zato da bi lažje zakrinkali svojega, ki je še slabši. Sovjetija neprestano zaseda nova ozemlja po doslednem načrtu in si priključuje vojaška oporišča za bodočo ekspanzijo. NA SKANDINAVIJO Vpad v Poljsko je razrušil obzidje, ki je varovalo Evropo pred bolj-ševišklm navolom. Meja Sovjetije se je grozeče pomaknila na Karpate. Vojna s Finsko in zasedbo baltskih držav sta omogočili vdor v Skandinavijo za primer, da bi Nemčija bila poražena. Tedaj bi Sovjetska zveza mogla vojaško obvladati Evropo in zlasti Anglijo, če upoštevamo vlogo letalstva v sedanji vojni. Tudi bi baltiško morje postalo izključno sovjetsko morje. NAD BALKAN NA JUGU Postopoma se pozornost boljševi-kov obrača na Balkan. Neposredno po finski vojni so boljševiki v zasedeni Poljski začeli s propagando za »sovjetsko Besarabijo«. Objavili so zemljevide Sovjetske zveze, v katerih so deli Finske in Besarabije priključeni Sovjetski zvezi. V istem smislu so popravili šolske učbenike. Priredili zborovanja v ta namen; n. pr. v Pinsku dne 13. aprila 1940. so v proglasu za »osvoboditev« Besarabije dostavili: »Dosedaj so delavci za svoje delo prejemali plačo, kmalu pa bodo dobivali samo obleko In hrano, ker se nam je treba oborožiti. Sovjetska zveza se bo morala boriti z vsem buržujskim svetom, sovražnikom socialistične države.« NAD INDIJO Jasno je, da je zasedba Besarabi- §j je samo prvi korak Sovjetske zveze 5 proti jugu. Domnevati moremo, da 1 ima v načrtu Dardanele, Sredozem- g sko morje, celo Suez in angleško In- g dijo. Po poročilih, ki prihajajo iz s Indije, je tam sovjetska propagan- g da zelo močna. Indijski agitatorji, H ki so bili izšolani v Moskvi, deluje- M jo zlasti med revnejšimi sloji, pred- I vsem med parijci. Zborovanja in- S dijake kongresne stranke se vrše S pod rdečo zastavo s srpom in kla- J divom. PODAIJSANJE VOJNE Sovjetski imperializem je v zad- 1 nji dobi menjal metodo. Prej je ko- B mintema pripravljala zasedbo ozem- B lja z ideološko propagando. Zdaj pa S z gospodarsko pomočjo olajšuje |g Nemčiji vojno, zato da jo podadj- g šuje. Njen glavni namen je, da ob- jf drži kolikor mogoče dolgo ravnotež- g je med sovražnimi armadami, da se 8 bosta oba sovražnika čim bolj izčr- gj pala in, da bo končno splošno izčr- p panje ustvarilo ugodne pogoje za j zmago komunizma. MANJVREDNOST BOLJŠE VISKK -J VOJSKE Skušnja s finsko vojno je sovjet- 1 sko zvezo izmodrila, da se zdaj boji g zadeti na odločen odpor. Po poro- J čilih iz zasedene Poljske je ta pre- j vidnost nujno potrebna, ker so sov- p jetske motorizirane čete in letal- j stvo tehnično nezadostno priprav- § ljene. Bojna morala čet je zelo niz- g ka. Mnogo je primerov ubežništva §f med častniki. Zato je bilo n. pr. v g Lwowu prepovedano prodajati vo- 1 jakom civilno obleko. Sovjetski vojaki so telesno zelo g slabo razviti, ker so imeli od mla- g dosti slabo hrano. Če bi sovjetsld 1 vojski enkrat zmanjkalo sredstev g za premikanje, bi v premikalni voj- 1 ni bila malo vredna. Pohod na dekanate alt pariuriunt monles_________________ Kakor je znano, je letos univerzitetna oblast vzela v svojo upravo »Dom vlsokošolk«, v katerem stanuje okrog trideset akademlčark. Univerzitetna oblast je podvzela nekatere strožje mere, da se preprečijo vse akcije, narediti iz Doma komunistično gnezdo. Prejšnje uprave niso bile glede tega dovolj pazljive. Rdeče kolegice, ki jim nova uprava ne gre v račun, so pretekli teden skušale organizirati masovni pohod na dekanate, kjer bi bil njihov protest proti krivicam nove uprave učinkovito podkrepljen s prisotnostjo množice enodušno protestirajočih akademlčark. Dekanom bi potem ne preostalu drugega, kot da bi pritisnili na rektorja, da glede Doma visokošolk vzpostavi prejšnje stanje. Zato pa morajo priti vse kolegice, ki s prizadetimi tovarišicami čutijo. Udaren skupen nastop ne bo brez uspeha. V tem smislu je potekala agitacija. Kljub vsemu besedičenju o »vne-bovpljočih krivicah« in neutrudnem agitiranju nekaterih komunistk se je v sredo 12. t. m. okrog 11 dopoldne zbralo le kakih dvajset deklet, ki so šle potem na dekanate vlagat proteste. Ker v sredo niso vsega opravile, se je »pohod« v četrtek ob isti pičli udeležbi nadaljeval. Iz prerekanj z užaljenimi levičarkami smo izvedeli, kakšne so »vne-bovpijoče krivice«, ki jih dela nova uprava. Nadzorstvo je baje tako ostro, da ni mogoče razmnožiti niti najnavadnejšega letaka. Nekaj pre-gorečlh agitatorlc, ki so zai Dom največ »naredile«, letos celo ni bilo sprejetih. Obiski in shajanja nesta-novalk in nestanovalcev v Domu so omejeni. Stanovalke morajo biti ob devetih zvečer dama, Ce pridejo do enajstih, morajo plačati dinar. Po enajstih pa morajo ostati zunaj. Zlasti ta zadnja določba se jim zdi nadvse nekulturna, ovira namreč »izvenšolsko izobraževanje«. Tako vsaj je zatrjevala znana komsomolka, spirltus agens et movens pohoda na dekanate. ^>^xsxsxsxsxsxsxsxs>^s>^xsxs>^><^^sxssxsxsxs>^!xs>^sxs> g V Bodočnost bo boljša kot preteklost samo, ako smo že od g danes, ne da bi čakali na jutri, boljši kot včeraj, Lissourgečf | Saudski ,,Citku5** v Unionu Pravkar je kino »Union« zaključil predvajanje sovjetskega filma »Cirkusa«, če je uprava kina »Uniona« smatrala za veliko reklamo, ko je film oglašala po mestu kot »največji ruski šlager sezone«, potem ji pa moramo povedati, da ta njen film po svoji umetniški kvaliteti res ni bil drugega kot šlager. Pri tem pa ne smemo misliti, da so bili drugi sovjetski filmi, ki smo jih videli doslej, kaj več vredni. Boljševizem etičnih vrednot ne prizna. Toda on maliči tudi estetske; sovjetska propaganda zapadni okus razkraja. OTIPLJIVEJSA TENDENCA KOT V DRUGIH FILMIH Z grobo tendenco in pa z veliko nesramnostjo, s katero se kar igra s čustvi gledalcev, zlasti mater in očetov, misleč, da jih bo tako pripeljal do sovjetofilskih zaključkov, pa »Cirkus« vse druge daleč prekaša. Oglejmo si v kratkem to nesramno agitacijo. SSSR — PRIBEŽALIŠČE NESREČNIH MATER! Ves film »Cirkus« je zgodba ameriške varietejske plesačice Marion Dicksonove, ki jo v Ameriki množica preganja, ker se je izvedelo za 1 njeno škandalozno razmerje z nekim zamorcem. Zato mora bežati z malim mulatom, ki ji je ostal, ln ko jo hočejo ljudje že zgrabiti in jo morda linčati, pa se ujame na bežeči vlak. Kako in kod je potovala, tega ne izvemo, povedo nam pa, da je končno pristala — v Sovjetiji! -— To ponazarja ogromen globus, vrteč se proti vzhodu, ki se nenadoma ustavi in pokaže lice in napis — SSSR! To je prikazano od sile sentimentalno — verjetnost kajpak minimalna — rdeča propaganda pa že računa, da je vsaj interes gledalcev osvojila! USPEH V RDEČI DEVETI DEŽELI Nato pa ta Dicksonova, ki jo igra sovjetska igralka Ljuba Orlova (nje ovenčana slika visi že daljši čas v — gradbeni risalnici ljubljanske tehnike!) nastopa v velikem cirkusu na Rdečem trgu v Moskvi, skupaj z nekim (seveda zlobnim) tujcem, Nemcem, ki jo je najbrž bil spoznal na potovanju, in žanje naenkrat ogromne uspehe, ko se da vsak večer iz topa izstreliti na Luno. Cirkus je prikazen orgomnih dimenzij, bogat in razkošen, uspeh bajeslovne Marion Dicksonove pa naj bi lahkoverno publiko prepričal, kako lahka in kratka je v SSSR pot do slave in uspeha za sposobne ljudi. »JAZ LJUBIM MOSKVO!« No, seveda, posel v rdečem raju osrečene Marion Dicksonove pa je vseeno naporen in naenkrat ji začne nagajati tudi zlobni partner, Nemec, ki ji strašno zavida krasni uspeh in ji z intrigami razdere raz-I merje z ljubimcem, strašno zavida j krasni uspeh in ji z intrigami raz-j dere razmerje z ljubimcem, ki si ga ' je vrla Američanka dobila v Moskvi j zopet novega. Ko je radi tega že čisto odločena, da zapusti Sovjeti-I jo, pa se nenadoma, menda zaradi | svojega otroka ali kaj, premisli in | se da znova angažirati. Ta scena je i slabo utemeljena, a zahteva jo vsi-j ljiva reklama tendence. Bilo bi tu-i di kočljivo preveč utemeljevati, zakaj človek hoče bežati iz raja, a bežati mora zato, da se potem lahko premisli. Dicksonova v ganljivem govoru lahko pove, d*ai je v Sovjetiji tako lepo, da je neumnost zapuščati jo zaradi takih malenkosti: »Ne bom zapustila Moskve, ljubim Moskvo in hočem v Moskvi zmerom ostati!« Tu tendenca ni več skrita, ampak je že direktna in brutalna. PABOLA; PBI NAS LJUBIMO VSAKEGA OTROKA.. . Dicksonova znova slavno nastopa in tedaj se pripeti, da služkinja (!) Dicksonove pripelje k neki predstavi njenega malega mulata, ki si ga pa sovjetsko občinstvo takoj izposodi in mulatek začne krožiti po sedežih. Drug drugemu si ga podajajo in vsak ga poujčka, mu malo zapoje, ga poljubi in odda naprej. Zanimanje za predstavo med občinstvom kar izgine. Sovjeti začno točiti solze ganotja nad mulatom, zato da jih izvabijo tudi morda iz oči naših mater in očetov, za trenutek, ko »ravnatelj« rdečega cirkusa, pestujoč črno dete, pojoč oznani unionski dvorani: »Pri nas ljubimo vsakega otroka!« Takoj nato se film konča. S to parolo upajo zagotovo, da so vrgli med obiskovalce kina misel, da utegne Sovjetija vzpostaviti enakopravnost vseh človeških otrok, brez ozira, na raso in domovino in jim zagotoviti pravo in srečno življenje. Resnica je pa seveda popolnoma drugačna! Pravi dokaz sovjetske ljubezni do otrok so »brezprizorni-ki«, tisti starši nesrečnih ruskih otrok, ki jih je komunizem z oznanjevanjem nemorale in svobodne ljubezni spravil ob starše in dom, ob poštenje in vest, potem pa jih pusti poginjati kot propalice in zločince, in jih končno osrečuje v svojem zemeljskem raju s smrtno kaznijo za otroke, z grozoto, ki je ne pozna nobena buržujska zakonadaja, samo Sovjeti ne morejo prebiti brez nje. Proti tej laži in sreči sovjetskih otrok pričajo pokojni brezprizornilti, ki v stotisočih počivajo pod ledom sibirskih tunder, in spet stotisoči mater, ki jih nečloveški sovjetski državni aparat zaposluje pri najhujših težaških delih. Ta film so ostro kritizirali v Zagrebu zaradi njegove skrajno nesramne tendence, v Beogradu ga je policijska oblast, kakor čujemo, sploh prepovedala, no in sedaj smo ga lahko uživali in prebavljali v — Ljubljani! LETAK LEVIČARSKIH TEHNIKOV »Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete« je po zadnjem občnem zboru še vedno ostala v levičarskih rokah. Po občnem zboru so levičarji raztrosili po univerzi letake, v katerih je poleg demagoškega besedičenja v menzi ter kritiziranja državnih in samoupravnih oblasti tudi poziv na akademike, profesorje in vso javnost na borbo, da bi se izpustili komunisti, ki so bili prejšnji mesec internirani. OTROŠKI RAJ V SSSR »Videl sem, kako osiroteli otroci v Leningradu kakor v Moskvi živijo po odtočnih kanalih, po pokopaliških brlogih in kako potujejo na strehah železniških vagonov in pod njimi. Spomladi so se iz večjih mest peš po velikih cestah odpravljali proti toplejšim krajem; smrdljiva, topla slama jim je bila postelja. Niti Dickens niti Jack London nista ničesar napisala, kar bi bilo negotovemu tavanju takega potepuškega življenja podobno. Otroški domovi jih ne marajo sprejeti, niti hrane jim ne dajejo. Otroci sami rajši umrejo v svobodi. Večina od njih dozoreva seveda v zločince.« Victor Serge v knjigi »Usoda revolucije«, 1937, str. 39. NOVA UREDBA O AKADEMSKIH DRUŠTVIH »Službene novinec so 14. januarja t. 1. prineslo izpremembe in dopol-la k dosedanji uredbi o društvih slušateljev univerze. Uredba določa med drugim, da morajo člane v društva vpisovati poleg društvenih odborov tudi dekanati pristojnik fakultet in da se morejo občni zbori vršiti veljavno le v prisotnosti uradnega odposlanca univerze (§ 13 in § 43). Uredba je bila izzvana po neprestanih napadih komunistov na uni-verzno avtonomijo, ki jo je bilo treba na nek način zaščititi. Pripomniti pa je treba, da je proti uredbi tudi med našim dijaštvom nekaj pomislekov. Ni pa razloga misliti, da se morebitne priprave ne bi dale doseči na zakonit način. Komunisti pa hočejo na vsak način prikazati dijaštvu uredbo v najstrahotnejših barvah in vzbuditi razburjenje proti njej. To sc je pokazalo zlasti na nekaterih sestankih, sklicanih vprav zaradi te uredbe. Razburjenje naj bi se stopnjevalo v demonstracije in štrajke. Vse pa naj služi čim intenzivnejšemu uvajanju revolucionarnega razpoloženja med študente in pripra vi za rdeči komunistični prevrat. »NAS PUT« O STANOVSTVU Glasilo hrvatskih katoliških dijakov »Naš put« prinaša v svoji 2. številki sledečo notico. Staleško uredjenje katoliških akademskih društava u Ljubljani provodi se poslednjih godina. Za pravnike je preuredeno društvo »Danica« i osnovano novo »Pravda«, jer je pravnika bilo previše za jed-no društvo. Filozofi imaju društvo »Veda« (znanost), medlcinari »Vir« (Izvor), a tehničari »Kladivo*. Osim toga postoje društva Straža« i »Zarja«, koja okupljaju članove sa svih fakulteta i ne pristaju na specializaciju po fakutetima, jer misle, da je tako bolje raditi. Jed-ni i drugi su se dugo borili i iznosih svoje razloge. Borbu je konačno odlučio sam ljubljanski biskup pre-vzvišeni g. dr. Rožman, koji je izja-vio, da je najbolje, 8 ko se akademi-čari organizira ju po staleškem načelu. Nešto slično bi i kod nas u Zagrebu trebalo. Ko so mi tiskali prvo pesem: »Kdo sem, kaj sem«, me je oštel moj dobrotnik: »Kaj si? Nemaren in zanikam dijak, sicer pa navaden človek. Le nič si ne domišljaj!« To mu je narekoval moj dobri angel. Čez teden dni pa je pisal: »Zadnjič sem rekel preveč. Tvoja pesem kaže izredno darovitost.« To mu je prišepnil — hudič . .. Ivan Pregelj. G. A. Luiterbeok, 8.