Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. P« M>tl pr«|Mu: M «•!• leto uprej 26 K — h pil lata » 13» —» eatrt» > 6»50» ■••ao > 2 » 20 » Vapravalitva pre|enaa: za <•!• leto naprej 20 K — h psi leta » 10 » — » ftatrt » » 6 „ — » mit » 1 > 70» Za poSiljanjenadom 80 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinln« la Inaerati sprejema aprtvalitv« v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 9. Rokopisi se ne vračajo, nefraokovana pisma ae vsprejemajo. Urednlitva je v Beme- Diikih ulicah It. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.izvzsm« nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 296. V Ljubljani, v sredo, 28. decembra 1908. Letnik XXXI. proti ljudstvu! __m. Učiteljski shod ni bil brez učinka. Vse stranke so dajale izjave in dr. ŠuBteršič se je izjavil za regulacijo, toda proti načinu, kakor hočejo liberalci, namreč z zvišanjem deželne naklade. To je dr. Šusteršič moral storiti kot zastopnik stanov, ki najtežje zmagujejo davčno breme. Izjavil je, da naj strcške regulacije nosijo gmotno bolje situirani stanovi z vpeljavo posebnega šolskega davka. KatoliSko-narodni poslanci so zastopniki ljudstva in ti morajo vendar enkrat nastopiti proti temu, da bi za vsako stvar »plantal« kmetaki mošnjiček. a rejeni gosposki moš-njiček naj bi se ne motil. Liberalna gospoda je dobro čutila pomen dr. Šusteršičeve izjave in je takoj vstala proti temu, da bi se regulacija izvršila na njeni koži, zakaj toliko ljubezni do učiteljstva vendar nima, da bi plačala zanje. Začela je gonjo proti dr. Šusteršiču in mobilizirala iznova učiteljstvo, ki je bilo za nekaj tednov zsgreblo bojno kopje, proti dr. Šusteršiču in katoliško-narodni stranki. Učiteljem se je dovolj jasno povedalo, da za ta način regulacije, kakor misli in obeta Hribar — s povišanjem deželne naklade — ne pojde, ker za to se v zbornici ne dobi večine, da bo treba drugih virov in da je pravično, da tudi tisti stanovi za šolo prispevajo, ki imajo največ koristi od nje, a naklad ne plačujejo. Toda, kateri učitelj pa sme drugače misliti, kakor zapovedujeta »Narod« in »Tovariš« 1 Potem je bil deželni zbor preko volje deželne vlade nenadoma sklican, dasi vzrok obBtrukoije še ni bil odstranjen. Vlada in večina nikakor nista mislili s koncesijami obstrukcije odstraniti, in vlada in večina sta vedeli, da se bo v zbornici delovalo v znamenju obstrukcije, in da ni nobene nevarnosti, da bi se deželni zbor moral pečati z učiteljskim vprašanjem. Učiteljstvu se je pa vendar treba hli-niti kot »najboljše in edine prijatelje" v de- želi in pokazati najboljšo voljo pomsgatijim iz gmotne bede. Na naročilo patrona dežel-nozborske večine je deželni šolski svet v naglici izdelal neki načrt regulacije, katerega so imenovali provizoričnega zato, da bi učiteljem skomine zrastle. In ta načrt je bil predložen v deželnem zboru od strani vlade. V prvi zbornični seji je baron Hein s fino proračunjenim patosom vrgel v zbornico besede, da je najnujnejša potreba v deželi zboljšanje učiteljskih plač. Jasno je kot beli dan, da temu baronu bi skrb zaradi učiteljskih plač ne belila las, tudi ko bi jih imel, ampak povzročiti je hotel proti obstrukoiji katoliško-narodnih poslancev odpor med učiteljstvom, računajoč, da bodo ti porabili svoj vpliv agitatorično med ljudstvom in bi se tako polagoma sila obstrukcije zlomila. Račun ravno ni bil napačen, ko bi bila podlaga prava. Da je pa bila komedija popolnejša, je nastopil tudi stari igralec takih vlog, poslanec Hribar, in je stavil v zbornici v tistem hipu, — ko je bila vložena kopica nujnih predlogov in je najbolj najiven obiskovalec galerije vedel, da se bodo v zbornici, ako se bo sploh kaj obravnavalo, obravnavali Batno nujni predlogi, — samostalni predlog, naj se razpravlja o prošnjah za regulacijo učiteljskih plač, ko je prav dobro vedel, da ta predlog v zasedanji ne pride na vrsto. A on, častni član »Zveze«, se je vendar moral pokazati pri učiteljstvu v najugodnejši luči. Kakor se vidi, je šlo učiteljstvo, kateremu politične spletke niso tako jasne kakor formalne stopnje, na led, in je vso to komedijo sprejelo kot zaresno. Petem bo prišle še nekatero naročene izjave, kakor iz Koroške Bele, Loškega potoka itd., o katerih bo izjavljajo občine proti volivni reformi in da je najnujnejša stvar v deželnem zboru regulacija plač. Da ni bilo treba z barvo na dan, in ni bilo treba v zbornici debatirati o nujnem predlogu katoliško-narodnih poslancev, da naj vlada pove, katere dohodke bodala za regulacijo na razpolaganje, je morala liberalna večina, v katero stavi učiteljstvo vse svoje upanje in zaupanje, izjaviti, da bo glasovala proti vsakemu nujnemu predlogu in se tudi debat ne bo udeleževala. Še zadnji poskuB so naredili katoliško-narodni poslanci, da bi prisilili vlado in liberalce pokazati pravo barvo in sicer v fi nančnem odseku; kot protitežje obstrukoiji v zbornici, sc liberalci uprizorili svojo smešno obstrukcijo v odsekih. V so si porazdelili referate, poročajo niti v odseku, dokler ritrrZBornici obstrukcija. JaBno je vsakemu, da o takem načrtu, kakor je regulacija učiteljskih plač, odsek ne bo gotov v par urah in niti v par Bejah, da se je treba zjediniti za načrt regulacije in za načit pokritja tembolj, ker je bilo poznato nasprotujoče si mnenje katol.-narodne in Hribarjeve stranke in da bo zaradi tega treba dolgotrajnih raprav in obravnav. O tem bi se bilo prav lahko obravnavalo in razpravljalo, da bi bilo potem učiteljsko vprašanje hitro rešeno, ko bi prišle v zbornico normalne razmere in za to ugoden trenotek. Zato je poslanec Povše, ko je videl, da nasprotne stranke nimajo nikake prave volje, predlagal v finančnem odseku, da naj se vsaj izmed drugih prošenj izvzamejo prošnje učiteljskega shoda, slov. učiteljskega društva i. dr. in naj se razpravlja in sklepa o tem. Toda Hribar — zapomnite si Hribar! — je izjavil: »Razpravlja naj se o vsem, ali pa nič! Sedaj si pa lahko vsak ustvari trezno sodbo o postopanju liberalnega Izraela, in »divjih Amonitov«. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 22. deo. V ponedeljek je bil med drugimi predlogi izročen od bana vnovič zakon o po-daljšavi financijelne nagodbe med Ogrsko in Hrvatsko, Ista postava je bila tudi že izročena ogrsko hrvatskemu saboru. Pc stava bi imela veljati že za leto 1904. Bržkone nimajo državniki (') nade, da bi se mogla nagedba skleniti pred koncem bodočega leta. Zares slabi izgledi za Hrvatsko ! Ko so sa zvršile neke osebne zadeve med govorniki zadnje seje, je zahteval dr. Frank, da predsednik pusti občinstvo na drugo galerijo, katero je dal zadnjič izprazniti. Toda predsednik je to zahtevo predrzno odbil, na kar mu je dr. Frank dobro odvrnil, da je ponašanje njegovo predrzno in tiransko, kar more biti ie v hrvatskem saboru; a dr. Brezstyensky mu je odgovoril, ko mu ni dal besede, da govori o saborskem poslovniku, da je njegovo predsedništvo .lasilno. In ta predsednik za vse to ne mara, nego pašuje dalje, ker je tako mažaronski večini prav. Potem se je nadaljevala razprava o indemniteti, katero je zagovarjal maiaron Georgiievic. Govoril pa je tako, kakor da se na Hrvatskem to leto ni nič zgodilo in da sedi na banski stolici še zdaj Khuen He-dervary. Njegov govor je bila sama hvala in proslavljanje khuenovščine, kar je povzročilo večkrat velik smeh med samimi poslanci, a posebno še na galeriji, katero je predsednik često opominjal. Ko je nehal, so ga z galerije pozdravili z burnim »eljen«, kajti lepše ne bi mogel govoriti o Khuenu pred samimi Mažari Če to ni sramota za hrvatski sabor, potem ne vemo, kaj je še. Da je predsednik mož na svojem mestu, bi mu bil moral zabraniti dalje govoriti, ker s takimi govori se narod le draži. Ves hrvatski narod \6, kakšen je bil ban Kbuen in da je bil prognan iz Hrvatske, a njegov poprejšnji oproda ga proslavlja. Nato je prenehala razprava o indemniteti ter je dr. Brezstyensky zagovarjal svoj predlog, da se pomiloste vsi, ki so zbog političnih prestopkov za letošnjih izgredov obsojeni na zapor. Zdaj je na Hrvaškem mir in sedanja vlada bi se s takim delom prikupila narodu, kar poprejšnja ni hotela nikdar storiti, zakaj na Hrvaškem ni bil celih 20 let noben človek pomiločšen. Tudi to je karakteristika poprejšnje tiranske vlade. Tudi poslanec dr. Mažuranic je hotel interpelirati radi dr. Potočnjaka, LISTEK. Pisma s pota. Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z. Posl. Podravski. (Dalje.) Iroi pa imajo tudi svojo slabo stran. Leni so, zlaBti v prvem pokelenju, da z Američani niti tekmovati ne morejo, pri tem pa so nagle jeze, sposobni za politične prevrate, zato so zlasti Ijudovladi jako nevaren živelj. Ker so brez izjeme v rokah duhovščine, vtegnejo tvoriti sčasoma mogočno klerikalno stranko. V Zedinjenih državah more pa to v teku let pokvariti ono soglasje, v kakršnem žive doslej različne verske ločine. Toda vrnimo se še enkrat v New York. Dasiravno napravi mesto vsled pomanjkanja vsakršnih zgodovinskih spomenikov, veličastnih cerkva, galerij, muzejev, končno b svojim neredom v vsem na človeka kaj neprijeten vtis, ima vendar tudi svoje svetle strani, zlasti velikanski razvoj obrtnijske omike, podjetnost in energija prebivalcev, ki izpričuje o nezaslišani životni moči tega mladega društva. Nenavadnega naraščaja mesta, kakor tudi njegovega Bvetovnega pomena v trgovini ne pojasnuje samo njegova zemljepisna lega. Rio Janeiro in Buenos Ayres imata v trgovinskem oziru ravno takšno, če ne še boljšo lego, vendar nimata niti desetine tolikega pomena, in sicer vsled tega ne, ker se njuni prebivalci glede podjetnosti in eneržije ne morejo kosati z Jankesi. New York šteje danes skupno z Brooklinom in Jersey City že nad milijon prebivalcev, in ako ne bo imel v svojem razvoju kakih ovir, bo čez petdeset let večji nego London in Pariz oba Bkupaj. Dvodnevno bivanje mi nikakor ni zado ščalo, da bi si temeljito pregledal to velikansko mesto, ki se imenuje samo empire city. Seznanil pa sem Be z najvažnejšimi deli, kar mi v tem Blučaju lehko zadošča, zlasti ker bo mi zagotavljali, da se drugi mestni oddelki od njih ne razlikujejo, k večjemu še z večjo zanemarjenostjo in večjim neredom, ki naraste časih tako, da leže na ulicah crknjene živali, na katere oelo prilep-ljajo cbrtniki svoja naznanila. To je zelo značilna posebnost, katere v resnici sam nisem videl, toda čifcal in ališal verodostojne priča. Od javnih mestnih naprav zasluži še omembo Central Park, ležeč na Brcadway u, ki je za Ntw York to, kar jo Bulonski gozdič za Pariz. Ta park sicer ni ne grši, ne lepši, nego so drugi mestni parki, vsekakor pa se, po mojem mnenju, ne more meriti z londonskim Hyde-Parkom, ter celo ne z berolinskim Thiergartenom. Sicer pa tudi nima toliko obiskovalcev, kakor prejšnja dva, kajti prebivalci se ukvarjajo v delavnik z businessom, v nedeljo pa sede po ameri-čanski šegi doma. Med cerkvami, ne vštevajoč cerkva v Broklinu, ki se imenuje itak cerkveno mesto, ni nobene, ki bi zaslužila posebno pozornost. Najznamenitejša je Trinity Church, ki so jo sezidali še Angleži. Precej obširna stavba je z visokimi koničastimi stolpi, v slogu ne povsem gotiškem. Okrog je malo pokopališče, na katerem sedaj ne pokopujejo ljudi, na katerem se pa nahajajo grobovi mnogih znamenitih Američanov. Ameriianskega narodnega gledališča v ožjem pomenu besede nimajo niti v New Yorku, niti v vsej Ameriki, kolikor vem. Gledališč se sicer ne manjka ter so celo sijajno prirejena, toda v njih igrajo in pope-vajo večinoma umetniki iz tujine, evropski umetniki, ki jih plačujejo z zlatom. Tudi na oder prihajajo le umotvori evropskih pisateljev ; in če se vprizori izviren američanski umotvor, no zadošča nikakor zahtevam kri- tike ter se more smatrati samo za okoren početek, ki pa tudi v prihodnjosti ne obeta nič posebnega. Ako torej sledi iz tega, kar sem doslej povedal, da napravi New York kot mesto preje slab, nego dober vtis, treba mi je še omeniti, da so njegovi prebivalci še manj simpatični. Imajo sieer dokaj dobrih lastnosti, toda to je mogoče spoznati šele v bližnjem občevanju ; na prvi pogled ti udari v oči pred VBem njih pomanjkanje uglajenosti, njih osornost in nekatere divje navade, ki zbadajo v oči vsakega prišleca izza oceana. Višji stanovi, bogati ljudje, ki so že potovali ali prebivali nekaj časa v Evropi, se sicer dosti ne razlikujejo od Evropejcev, toda večina občinstva, kakor ga namreč sreča opazovalec, se odlikuje s takšnim pomanjkanjem omike in uglajenosti v običajih, da morajo priznati oelo najbolj vneti častilci Američanov sami, da stoji američansko občinstvo v tem obziru dokaj nižje, kakor vsako drugo v Evropi. Teh običajev in navad, o katerih hočem pisati, nisem spoznal samo ta dva dni, ko som bival v New Yorku, marveč tudi na svojem daljšem bivanju v Ameriki. zakaj sa tako dogj ne začne proti njemu sodnijska razprava. Medtem je zvedel, da je razprava določena preti dr. Potočnjaku in Koraou za 16. januarja 1904. Ij te razprave bomo zvedeli de marsikatero zanimivost ii glaaovite ere khuenovščine. V popoldanski seji se je razpravljalo dalje o indemniteti ter je govoril proti dr. Mile Starčevid Oa sploh nima zaupanja v vlado, ker ne pripozna tudi nagodbe. Bije hudo po večini in po bivšem banu Khuenu ter se je po pravici izjavil, da je napisano njegovo vladanje na HrvaŠkem s krvjo. Drugi del njegovega govora pa ne moremo odobriti, ker je grdo napadel stranko prava, češ, da ao to še zdaj stari »Obzoraši« in da delajo v narodu le zmešnjavo. Kot opozici-onalec to ni smel storiti, da iznaša take stvari pred večino, ki se temu prepiru le raduje. Privrženci stranke prava so bili v svojih govorih mnogo previdnejši, ker niso noben-krat kaj oponesli privrioncam čiste stranke. In to je pošteno, da se nepotreben boj ne prenaša v sabor. Za Starčevičim se je oglasil pa Piiverič, ki je branil poprejšnjega bana in posebno še mažaronsko večino. On sa nadeja, da bode večina s svojim delovanjem pomirila hrvatski narod z Mažari, pa še caio samostalne finanea je obljubil hrvaškemu narodu, toda to se zgodi šele tedaj, ko bodo Hrvati in Mažari prijatelji. Brez dvoma bomo potem na to še dolgo čakali. Ta govornik si mnogo domišlja, toda realna politika mažarska prehaja če« take ljudi na dnevni red. Hvala Bogu, da so tudi Hrvatje spregledali, ter začeli tudi oni računati z realno politiko. Ker ie dr. Frank želel govoriti šele drugi dan, je spregovoril še zastopnik vlade dr. Suma-novič in poročevalec dr. Egersdorfar, ki sta oba še enkrat zagovarjala indemniteto, na kar je bila tuli od večine enoglasno sprejeta, ker je opozicija že poprej odšla iz sabora. V današnji seji se je glasovalo najprej o predlogu dr. Brezstyenszkega glede amnestije radi političnih prestopkov. Predlog je bil enoglasno sprejet ter izročen justič-nemu odseku. Potem je dal posl. Kumičič prav neslano izjavo glede sklepov stranke prava, katere on zove še vedno »Obzoraše«. Če je Kumičič prišel zato v sabor, da dela tudi tukaj zdražbe, potem bi zares bolje bilo, da ga niso izvolili. V saboru je dosti drugega posla, nego se baviti s strankarskimi zadevami. Vsi trezni politiki obsojajo tako ponašanje. Potem se prebere postava o indemniteti v tretjič ter je tako sprejeta. V tej seji pa se je zgodilo še nekaj važnega. Poslanec Barčič je iznese! pred hrvatski sabor najnovejšo metodo ogrske vlada, da z vknjiževanjem hrvatske zemlje Madjari mnoie svoje posestvo na Hrvatskem. Med drugimi takimi »štikleci« je tudi vknjižba enega dela UBtja Rečine, ki pa nedvojbeno spada pod Hrvatsko. Madjari bo to zemljišče kar vzeli in vknjižili kot posestvo mesta Reke, katero že tako smatrajo kot madjarske posestvo. Nujnost predloga je bila enoglasno sprejeta, a ko je spregovoril sam zastopnik hrvatske vlade, da se je že glede tega dogodka zavzela na pravem mestu in da se bode morala vknjižba izbrisati, je bil ■prejet tudi predlog enoglasno. To je vesel dogodek, da se vendar enkrat sprejemajo tudi predlogi opozicije. Zdaj je treba pa vsa taka vprašanja, ki se tičajo posestva in narodne časti, spraviti na dnevni red. Dnevni red je bil s tem dovršen, in predsednik je napovedal prihodnjo sejo za 11. januarija. V tej seji pride na dnevni red postava o podaljšanju fiaancijelne nagodbe še do konca leta 1904. Danes se je ban Pejačevič odpeljal v Csnnes na južno Francosko, kjer ostane bržkone mesec dni. Iz Ogrske. Na dnevnem redu je bila včeraj v državni zbornici rekrutna predloga. Poslanec R a t h govoril proti, po njegovem govoru se je zaključila generalna debata. Honved-minister N y i r i je odgovarjal na želje in pritožbe, podane tekom razprave. Rekel je, da se te pritožbe nanašajo na minule čase; s°d*nja vojska je pre-šinjena prepričanja, d* j« t vsem prebivalstvom zvezana z vezmi ljubezni in zaupanja. Vodstvo stori vse mogoče, da dobro razmerje vojske z narodom ostane neskaljeno. Potem je govoril o varokih, zakaj so bili tretjeletniki de pridržani v vojski. Glede nadomestne rezerve ie izjavil, da bo mogoče spomladi tr.b<* dob' izurjenih čet, ako pride do kake homatij* in zato je bilo treba zagotoviti dobro arruado. Politični položaj na Balkanu je negotov in nas lahko preseneti, zato bi bil greh, ako bi iz vojske odpustili del moštva, ne da bi ga z drugim nadomestili. Moštvu, ki je dalj časa služilo, bodo tri predpisane orožne vaje odpuščene. — Potem so sledili zaključni predlogi. Prvi je govoril Hellebroutb; ker ni hotel končati, ga je predsednik opomnil, naj se drli predmeta, ker mu sicer mora odvzeti besedo. Slednjič je končal, rekoč, naj se liberalna stranka sramuje. Danes st je nadaljevala razprava o rekrutnem kontingentu. V zbornici pridejo zdaj Bklepni govori giedo vloženih sklepnih predlogov na vrsto. Govorilo bo še najbrže 15 obstrukcijonistov, kar bo napolnilo par sej. Danes je šel drž. zbor na počitnice, ki pa trajajo le do pon deljka. Tedaj je zopet seja. Finančni dogovori. Zasedanje regnikolarnih deputaoij za obnovitev financijelno nagodbe ni trajalo dolgo. Tudi ni prišlo do nikakega sklepa. Mažari si mislijo, da Hrvatje itak še lahko čakajo, ker so čakali že pet let, a mažaroni popuščajo Mažarom, kakor la ti zahtevajo. Pravijo, da se začno nove razprave zopet meseca prosinca, ko prenehajo zasedanja delegacij in hrvatskega sabora, čeB, da poslanci ne morejo delati na dveh Btraneh. Bi že, ko bi jih bila volja. Tako bi mogla hrvatska deputacija prav lahko zborovat', tudi dokler je sabor zbran. da čimprej izreče svoje mnenje o predlogih mažarske deputacije. Znano je, da je mažarski deputaciji skupni financijelni minister pred nedavnim razložil, pod kakšnimi pogoji bi sa dala skleniti fi-nancijelna nagodba u Hrvati Obenem se je pri tej priložnosti izvolil posebni pododbor, ki je imel te predloge tudi posebnemu odboru hrvatske deputacije priobčiti ter se z njim po mogočnosti sporazumeti. Hrvatska deputacija je na to privolila, dasi se je temu odločno uprl član dr. Frank ter izročil radi tega tudi ugovor. Po njegovi čisto opravičeni trditvi je moral skupni minister tudi hrvatski deputaciji razjasniti stališče vlade, kakor je to storil v mažarski deputaciji, ker sta obe delegaciji vendarle ravnopravni. S tem ponašanjem je razžalil minister hrvatski narod ter dal mažarski deputiciji že naprej orožje v roke proti hrvatski deputaciji. Zato je dr. Frank zahteval, da se zavrže predlog mažarski in da Hrvatje ne volijo odbora. Toda dr. Frank je ostal osamljen, ker je tudi dr. Vrbanid potegnil z večino. Na to sta se oba pododbora zbrala na dogovor, a ne k seji ter se o teh pogovorih še zapisnik ni pisal, češ, da so to le prijateljski (!) dogovori. Kaj se je na tam sestanku govorilo, se seveda ne ve, le toliko se pripoveduje, da se Hrvatje z izjavami mažarskih članov po polnoma zadovoljni, a »Pester Lloyd«, or gan dr. Falka, poročevalec« madjarske deputacije, javlja, da se že zdaj ne nahajajo med Madjari in Hrvati nobene principijelne težave za obnovitev financijelne nagodbe. Med madjaronBkimi Hrvati in Madjari seveda ni nobenih težav, ker madjaroni v vsem popuščajo, toda med narodom hrvatskim in madjarskimi šovinisti pa bodo ostale zapreke tako dolgo, dokler ne dobi Hrvat ska samostalnih financ. Madjari dobro ved6, kaj se zdaj godi na Hrvatskem, da namreč madjaroni izgubljajo tla, pa bi radi sklenili financijelno nagodbo vsaj še enkrat po svoji volji. Ker pa so zdaj madjaroni prisiljeni, da zahtevajo več dohodkov, drugače bi morala prenehati v deželi vsa uprava, so se izjavili baje Madjari, da so pripravljeni nekaj žrtvovati (!) za Hrvatsko. Hrvatski regnikolarci zahtevajo vao užitnino, ki S9 pobira na Hrvatskem, kot hrvatski dohodek, a od vseh drugih dohodkov brez izjeme po nagodbi določeni odstotek. Toda Madjari ne dado užitnine, ker bi s tem priznali, da je Hrvatska posebni davčni teritorij, kakor je tudi politični; ali bolje rečeno, oni hočejo biti sami neomejeni pobiralci davkov na Hrvatskem. Zato so rajši obljubili, Hrvatom plačati 8 odstotkov od vse užitnine, ki se pobira na Hrvatskem in Ogrskem, kar bi iznašalo celo 2 milijona kron več, nego sama -hrvatska užitnina. Razume se, da bodo madjaroni to ponudbo sprejeli, ker za zdaj je ta ponudba zares povoljna; zajamčeno pa ne bode tudi po sklenjeni pogodbi, da Madjari ne bodo izumili kakšne nove finančne postave, s katero bodo kmalu vse te navidezne koristi odvzeli. Zato ima narod prav, ker zahteva samostalne finance, ker le na ta način bode mogel s svojim gospodariti. Položaj na Češkem. Primanjkljaj češkega deželnega proračuna znaša vkljub zvišanju davka na pivo nad 11 milijonov kron. Vrše se posvetovanja o pokritju. .Pila. Tagblatt" piše, da konec leta izgine postavna podlaga za pobiranje deželnih doklad. Nemški poslanci pravijo, da morejo svoji opoziciji podeliti strašno moč, ako zahtevajo v deželnem zboru strogo zakonitost in v ex lex stanju, ki je sedaj na Češkem, ne plačajo nikakih doklad, ki niso ustavno dovoljene. Iz Chocen-a brzojavljajo, da bo na nekem volivnem shodu od vseh čeških delegatov zahtevali, naj z vso brezobzirnostjo obstruirajo proti vsakemu delu v delegacijah, dokler sta še glavna sovražnika Čehov, ministra Goluchovrski in W e 1 s e r s h e i m b, na svojih mestih. Cesar Viljem zopet govori. Prvi svoj politični govor, odkar je zbolel, je imel cnsar Viljem v nedeljo v Hannoveru, in kakor se od tam poroča, mu je bil glas močan in čist. Tudi običajni efekt, ki sledi njegovim govorom, ni izoBtal. Iz Londona pišejo: Ce- sarjeva napitnici v Hannoveru, kier govori, da je bila angleška vojska pri Waterloo u, s tem, da je nemški general Bltloher posegel v boj, obvarovana popolnega uničenja, vibuja tu najmučnejšo pozornost. Nemčiji sovražno časopisje je razkačeno. .Times" imenuje ta cesarjev izrek absurdno pretiravanje. Balkan. Ruski in avstrijski zastopnik sta v Carigradu na odločen način zihtev*la od porte, da generalnemu nadzorniku, Hilmi paši, d& takoj potrebna navodila glede reformne akcije v Makedoniji. Sultan je takoj sklical ministre na posvetovanje; seja je trajala pozno v noč, a ostala je brez vspeha, ker je fanatična dvorna stranka nasprotovala reformnim zahtevam. Porta se je pritožila pri avstrijskem in ruskem poslaniku, da makedonski odbor v Ruščuku dela velike priprave za pomladnjo vstajo. Iz brzojavk. Washington. Zastopniki raznih evropskih vlasti so naznanili kolumbijskemu komisarju Reyewu, da vlasii žele zgradbo panamskega prekopa iz z Kolumbijo, ki se temu upira, ne simpatizirajo. Zagreb. Včeraj je sabor sprejel nujni predlog poslanca Brezatyenskega o pomiloščenju vseh pri zadnjih nemirih prizadetih oseb. Sprejel je tudi indemnitetno predlogo. Prihodnja seja bo 11. jan. 1904. Dnevni red: podaljšanje finančnega provi-zorija. Praga. Proračun Češke za 1. 1904 izkazuje, kljub povišanju davka na pivo, ne-dostatka lll/» mil. kron. Budimpešta. V Keckemetu se je ustanovila ogrska kršč. scc stranka. Predsednik ji je tamošnji advokat M a r -h o v s k y. Prvi dan je pridobila v Kecke-metu 2000 članov. Pariz. Predsednik Loubet je sporočil nemškemu ceaarju na ozdravljenju (?) svoje čestitke. Carigrad. Turškega komisarja v Z fiji Ali Ferruh Baia je turška vlada nenadoma poklicala sem, da poroča o položaju v Bolgariji. Turčija je pisala vlastem, da Bolgarija noče mirovati in da hoče preprečevati reforme. Ta izjava turške vlade zopet napravlja vtis, da Turčija išče izgovor, da ne izvede reform. London. Ie Švedije se poroča, da se Šredija oboročuje in da povečuje tudi svojo moč na morju. Stroške za armado je podvojila. Tukajšnji listi pišejo, da je na s>ved skem mej narodom veliko razburjenje proti Rusiji. Brno. Češko politično društvo okraja Znojim je naznanilo češkim poslancem, da je sklenilo, naj se odpošljejo odposlanci vseh čeških mest k cesarju, da mu izroče spomenico o stanju Č hov. Zofija. Poroča se, da so se postavili na čelo reformam sovražne stranke turški duhovniki. Na večih krajih zbirajo turško prebivalstvo ter je ščuvajo, naj se z orožjem v roki bojujejo proti reformam. Dunaj. Vlade na Dunaju, v Petrogradu, Barolinu in Carigradu so srbski vladi zaupno naznanile, da se njihovi poslaniki ne povrnejo v Srbijo, dokler ne bodo morilci kralja Aleksandra odstranjeni raz svojih mest pri dvoru in v armadi. Praga. Deželni odbor je odobril pod predsedstvom kneza Lobkovica v izvenredni seji deželni proračun. Odbornik Z. m. Or-lovee pripoveduje, kakor poroča »Z it«, da je prišel v Ljubljano, kjer je hotel predavati o makedonski vstaji. Da d bi dovoljenje, se je poklonil deželnemu predsedniku. O tem sprejemu pide Orlovec: »Baron Hein me je sprejel z jezuiško prijaznostjo. Naj-prvo me je vprašal, kaj bodem govoril, v kateri namen in pod katerimi pogoji. Jai odgovorim, da hočem predavati brezplačno, da ne govorim proti vladi, ampak hočem le sočutje vzbuditi za makedonsko prebivalstvo. Baron Hein mi ni odrekel dovoljenja, ' izjavil pa mi je s cinično odkritostjo: .Prazno delo! Sočutje ljudstva vzbujati, to je brezvspedno! Čisi so minuli, koso ljudje delali nesebično. S9daj nihče ne pomaga, da ne bi mislil na-se. Nekoč nam je Rusija nesebično pomagala proti Madjarom. Prepričan sem, da se to več ne zgodi. Ako bi mi Avstrijci pomagali Makedoncem, bi tega ne Btorili brez dobička. Zt svoj trud hočemo in moramo kaj doseči. Mislim, da Rusija ravno tako presoja to vprašanje." — „D?o-mim, gospod baron, da bi bilo tako. Ko bi mi Rusi ne imeli opraviti na daljnem vzhodu, bila bi Makedonija že davno prosta.' _ — „Najbolje bi bilo" — pripomni gospod baron — »ko bi se Makedonija razdelila. Makedonijo hoče imeti Bolgarija, Srbija in Italija. Torej ni čudno, ako tudi mi prežimo na to deželo. Ponavljam: Vade predavanje ne bode imelo vspeha « — Dalje piše Orlovec, da je tu izvedel iz ust uradne avstrijske osebe, kar je trdil že iz Makedonije. Avstrija, za katere hrbtom stoji Nemčija, je sklenila, da si osvoji Balkan ter tako Rusom zapre pot do južnih morij. Končno pa mi je bilo prepovedano v Ljubljani predavati „iz javnih ozirov". Orlovec konča svojo poročilo: »Nemci so brezozirni do Slovanov, dočim Rusi ravnajo z Nemci previdno kakor z zajcem. Čas je že, da Rusi pokažejo Nemcem svojo pest, ker močni so dovolj. Prva stvar pa je, da slovanske države na Balkanu ustanove trdno zvezo.« — Dvomimo, da bi bil gospod baron Hain tako govoril, kakor gori navedeno. Ako pa je, potem se pa prav nič ne čudimo, da Slovani na Balkanu niti slišati nočejo o avstrijskih »švabih« in da tudi rusko časopisje od časa do časa ostro napada avstrijsko dvo-jezičnost. Kar pa se tiče »sočutja in hvaležnosti«, prav radi verjamemo, da nemško srco ne čuti za trpečo slovansko rajo in da Nemec v politiki celo ne pozna hvaležnosti. Leta 1849 so Rusi pri Vilagošu pohodili Madjare, ki so se vzdignili proti Avstriji in habsburški dinastiji. Kako je bila Avstrija Rusom »hvaležna« v krimski vojski, o tem že govori zgodovina. Leta 1864 je Avstrija pokazala svoje »sočutje« do nemških bratov na Danskem, a Prusi so se dve leti pozneje zahvalili pri Sadovi. Sicer tu ni zmagal »pruski učitelj«, kakor trdi »Narod«, marveč je podlegla avstrijska vrtoglavost vsled — no, tega ne smemo zapisati. Gospodu baronu pa je gotovo znano, da je sam presvetli naš vladar leta 1897 v Peterburgu zopet zvezal žico prijateljstva z Dunajem ter daroval letos iz plemenitega sočutja, a ne iz političnih nagibov, o katerih govori kranjski deželni predsednik, 10000 kron za stradajoče Makedonce. Sicer pa ponavljamo svoj dvom, da bi bil pretkani baron Hoin tako nerodno govoril časnikarju, ki gorko nese v javnost. Umesten posiv. Mestni magistrat ljubljanski razpošilja uredništvom slovenskih listov naslednji poziv: Na ljubljanskem mestnem magistratu se je ustanovila pred dvema letoma mestna knjižnica. Ker je Ljubljana duševno in kulturno središče slovenskega naroda, zato želi mestni magistrat, da bi se v njeni mestni knjižnici nabirali in shranjevali sploh vsi slovenski časniki vseh slovenskih pokra-j i n. Statistiki in zgodovinarji naj bi n a jednem mestu — t j. v Ljubljani na magistratu — nahajali gradivo, is katerega bi mogli črpati podatke za svoje študije. To dosedaj, žal, ni bilo mogoče, ker nai časniški materijal ni bil nikjer osredotočen. Tudi se je dogajalo, da so se celo pri posameznih uredništvih časopisi porazgubljali, če se niso bili dali vezat. In vendar je tudi naša slovenska žurnalistika kolikor toliko verno zrcalo duha časovega in njegove struje, je odmev in odsev našega narod- Inega življenja ter kazalo nadega napredovanja in nazadovanja .... Zato se obrača mestni magistrat do vseh Blovenskih uredništev z uljudno prodnjo, da bi mu blagovolila počenši z novim letom 1904 dopo-šiljati za mestno knjižnico svoje liBte brezplačno, saj bodo ti listi služili tukaj plemenitemu namenu: vseobči slovenski domovini. Čitalnica v Spodnji Sliki bo imela XXVI. redni občni zbor na praznik sv. Štefana, dne 26. decembra ob pol 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Poročila tajnika, blagajnika in knjižni- I. Priloga 295. štev. »Slovenca" dn6 1771. decembra 1903. čarja. 3. Volitev prvomestnika, blagajnika in 6 odbornikov. 4. Predlogi in nasveti. Naj Be častiti drudtveniki blagovo!6 cbčnega ibora v prav obilnem številu udeležiti 1 Odbor. „Katsl. Obzornika« I. številka VIII. letnika je danes izšla in bila razposlana. Slovenski obrtniški shod v Cilju bo na svečnico dne 2. svečana. Celjsko pevsko društvo bo obrtnikom na čast za ta dan pri redilo gledališko predstavo. Osrednji odbor za Vegov spomenik v Ljubljani je imel sinoči sejo, v kateri se je posvetoval, kako bi najuspešneje mogel nabirati doneske doma pa tudi izven dežele. »Bogoljub". Ker je ravno te dni v tiskarni ogromno dela in polno praznikov, zato zadnja številka tega lista ne more iziti do praznikov, kakor bi imela. Izšla pa bo do novega leta, in ž njo vred tudi prva številka prihodnjega letnika. Italijansko katoliško gibanje Liberalni listi so o priliki zadnjega katoliškega shoda v Bologni pisali, da je novi papež na strani onih, ki zahtevajo, da se naj pa-peštvo za vedno odreče posesti Rima in da se naj katoličani udeležč volitev v italijanski državni zbor. Najnovejša izjava svetega očeta je pobila ta liberalna domnevanja. Krščanska demokracija po papeževih besedah še ne sme vstopiti v italijansko državno zbornico. Tega se morajo držati katoliška društva. Krščanska demokracija bo torej še nadalje delovala na polju socialne in dru štvene organizacije v komunalni politiki. Vsem katoliškim društvom se naroča, da morajo delovati v edinosti s škofi PonemSevanje. Nemški » S c h u 1 • v e r e i n « je poslal vsem nemškim okrajnim cdborom, občinam in hranilnicam oklic, naj podpirajo z izdatnimi darovi narodni boj društva. Nemški »Schulverein« je dosedaj nabral 3,111.146 kron za občine, ležeče na jezikovni meji, ki se nahajajo v nevarnosti, v 116 obSinah je vzdrževal nemške šole, v 150 občinah je uutanovil ozir. vzdrževal otroške vrtce, v 269 občinah jo omogočil zgradbo novih šolskih poslopij, 682 v ne varnosti se nahajajočim krajem je naklonil podpore za nabavo učil, za božične darove in drugo namene. Izrazil je nado, da njegov oklio ne bo ostal brez odgovora. Častniki in polkovnl jezik. Z ozirom na odredbo vojnega ministrstva, da častniki morajo biti zmožoi polkovnega jezika, so se ob navzočnosti generalnega majorja Ffeiferja vršile v Plznu skušnje z ondotnimi častniki, v koliko razumejo polkovni jezik. Češki listi poročajo, da je bil vspeh jako žalosten. Samo par častnikov je bilo sposob nih čtšSine. V pol leta se bode skušnja ponovila. V tem času morajo biti vsi častniki pri čc-ških polkih zmožni češčine. »Slovenec« je že statistično dokaza), kako malo je čist nikov pri slovenskih polkih, ki bi razumeli slovenščino. Tudi tu bi bilo treba odločno nastopiti. — Iz celjskega okrajnega zastopa poročajo nem&ki listi, da je včeraj zastop imel viharno sejo, v kateri je bil go vor o Kosmovem poneverjenju. Po poročilu teh listov je stavil dr. Filipič predlog, naj plača nedoBtatek g. dr. Serneo. Ta predlog je bil odklonjen, nakar je, ako je verjeti poročilom nemških listov, g. dr. Filipič odložil svoj mandat. Iz nemških listov tudi posnemamo, da je znani Ambrositsch nalašč za to sejo privandral v Celje in da je hotel nekaj mešati v nemškem smislu, a g. dr. Dečko mu je pojasnil, da on radi spremembe svojega bivališča sploh več ni član okrajnega zastopa. Ker AmbrositBch tako ni imel pravice govoriti, vzel mu je predsednik besedo. Slovenci naj bodo oprezni in odločni na delu, da preprečijo z združenimi močmi nakane Nemcev, katerim sa cede sline po celjskem okrajnem zastopstvu. — Velikega divjega mrjasca je na Snežniku ustrelil Jakob B»vc. Ustrelil ga je v srce. Mrjaaeo je tehtal 88 kil. — Pomiloščen ministrski predsednik. Kakor znano, je lani v ogrski zber niči posl. Rakovszky omenil, da je bil grof Štetan Tisza, sedanji min. predsednik, načelnik ogrske industrijske in trgovske banke, ki je propadla. Grcf Tisza je zabrusil Ra kovszkemu v obraz: »To je nesramno obre kovanje!" Posledica je bila dvoboj, v katerem je bil Rakovszky ranjen. Vsled dvoboja je bil grof Tisza obsojen na dva dni, Rakovszky na 16 dni zapora. Te dni je cesar oba pomilostil, kakor tudi poslanca Gy8tffyja in Pichlerja, ki sta bila tudi zaradi dvoboja obsojena na štiri dni. — Glavni dobitek državne loterije v znesku 200000 K je zadel neki mornar na Reki. Meaeba novembra, pred svojim odhodom iz Reke je kupil srečko št. 245.667 ter jo izročil svoji ženi, ki je priprosta Hrvatica iz Istre. Srečna žena bode gotovo vesela praznovala božične praznike s svojo družino. — Orleanska devica — svetnica. Preko Pariza poročajo zopet iz Rima, da bode sv. oče Pij X dne 6. januarija pod pisal dekret, s katerim ee proglasi devica Orleanska za svetnico. Ta vest pa ni še potrjena. — Družba sv. Cirila ln Metoda je imela svojo 148. vodstveno sejo dne 17. dec. 1903 v svojih prostorih v »Narodnem domu«. Blagajnik je izkazal za dobo od 1. jan. do 17. dec. t. 1. 40.282 66 K dohodkov in 38.737 19 K troškov; torej prebitka 1545'47 K, ki pa ne zadostuje v pokritje tekočih troškov. Odbornik dr. Fr. Stor je izročil blagajniku 200 K pokroviteljnine g. Fr. Kollmanna in 496 92 K dedščine po pok. Ivanu Mavriču. Ko se rešijo došle vloge, vsprejmo razni nasveti v dobavo gmotnih sredstev in se dr. Fr. Stor pooblasti osobno uravnati pravice o ribištvu in druge zadeve na družbini mutski graščini, zaključi prvo-mestnik sejo ob 6. uri zvečer. — Umrla je včeraj pepoldne ob l/s6. gospa Frančiška Vodnik, rojena Zaje, soproga posestnika in gostilničarja v Podutiku. Pogreb bo jutri ob 9. uri dopoldne. N. v m. p.! — Kranjska notarska zbornica je v seji dne 20. t. m. izvolila nov odbor. Izvoljeni so . Predsednikom Iv. P 1 a n t a n (!), v odbor A. Komot»r, N. Lenček, E Orožen, J. Rahne, L. Svetec in dr. A. Žnidarič, kot namestnika Al. Hudovernik in ». Omahen. — V Ameriko pobegnil. Pod tem naslovom smo pred nekaterimi meseci poročali, da se je bivši pomožni učitelj v Žužemberku, g. Ivan K a k e r, v avgustu poročil z nekim dekletom iz Jame p. Dvoru, pobral jej njeno doto v znesku 600 K ter pobegnil v Ameriko, ženo pa pustivši doma. Izjavljamo, da smo to notico posneli po uradni »Laib. Ztg.« Gospod Ivan Kaker pa nam piše iz Amerike: »Res je samo to, da sem bil v Žužemberku nastavljen kot pomožni učitelj, da sem se v istini poročil 20. avgusta t 1. in kmalu po poroki odšel v Ameriko. Pobegnil pa nisem, ker nisem imel povoda. Odšel sem v Ameriko v sporazumu s svojo ženo, katero pa vzamem takoj k sebi, kakor hitro si tukaj uravnam razmere. Vse drugo, kar so listi pisali, je popolnoma izmišljeno.« — Konfiscirana božična drevesca. V soboto no konfiscirali na goriškem mestnem trgu 136 mladih jelk, ki so se prodajala za božična drevesca. Zgodilo se je to vsled prekršenja razglasa tolminskega okrajnega glavarstva, po katerem morajo biti taka drevesca, ako se jih hoče prodati, priskrbljena s posebnim pečatom ter mora imeti prodajalec posebno dovoljenje od zgoraj omenjene oblasti. Drevesca so bila last Antona Beli-garja iz Ravnice. — Ubila se je v Solkanu mati več nedoraslih otrok, okolo 40:etna Bensa Lucija. Sla je namreč na potok, ki se zliva med strmim skalovjem blizu pokopališča v Sočo, da bi oprala nekaj cunj. Pri ti priliki se ji je spodtaknilo in je nesrečnica padla med skalovje ter se tako hudo poškodovala, da je že po kratkem času izdahnila svojo dušo. — Smrtna kosa Umrl je nagle smrti na svojem stanovanju v Gorici g. Ivo baron B e n k o p I. B o j n i k , c. in kr. morna-rični kapitan. Zadela g8 je srčna kap. Truplo so prepeljali v vojaško bolnišnico. — Umrl je pretočeni petek zvečer v Št. Petru pri Gorici po kratki a mučni bolezni (pljučnici) v 68 letu svoje starosti obče spoštovani mož, posestnik in občinski odbornik, gosp. Anton F u r 1 a n. — O razpustu tržaškega občin • skega sveta se poroča nekaterim listom, da viada čaka le še, kaj bo rekel pravni od aek obč. sveta o odloku upravnega sodišča. Odbor bo predlagal naj se dotiflna pritožba zopet zavrže, ob jednpm pa bodo odložili mandate vsi obč. svetovalci, da tako prehite vlado, — Cesarjevo potrjenje je dobil od štajarskega deželnega zbora sklenjeni zakon o spremembi obč. meje mej mestno občino ptujsko in Karčevino. — Graški občinski svetniki to ženi. Večina gra&ega obč. sveta hoče tožiti graške soc. demokratične obč. svetnike, ker so v nekem odprtem pismu povedali večini o njenem površnem gospodarstvu nekaj krepkih. Železnica Vrhnika Gorica. Trasačna dela za novo želeinico Vrhnika proti Smrečju, Godiču,) Idriji se prično prihodnin spomlad. Žileznica bo šla mimo Rovt in Žirov. — Javna zahvala. Podpisano učiteljsko osobje usoja si izrekati tem potom svojo najtoplejo zahvalo vsem onim, ki so s svojimi darovi pripomogli k tako lepemu vspehu našega »Miklavževega večera« in napravili na ta način toliko radost naši, v varstvo nam izročeni šolski mladini. ■— Učiteljsko osobje ljudske šole v Borovnic i. — Hrvatske novice. Ljudskega shoda v Generalskem stolu se je udeležilo skoraj 1000 oseb, Na shodu je bilo tudi okrog 150srbskih kmetov. — Tiskovna svoboda. V ponedeljek se je vršila druga končna razprava zoper odgovornega urednika »Hrvatskega Prava«, J. Zočeka, radi razžaljenja časti. Kot privatni tožnik je nastopil župan in občinski sveto valci iz Kraljeviče. Obtoženec je bil spo znan krivim in obsojen na zapor šestih tednov, ki so pa bili spremenjeni v denarno globo. — Novo industrijsko že 1 e z n i c o , dolgo 18 km., zgradi neka družba cd Gjurgjenovca do Gjrenje Moti-čine. Izvažala bo les iz tistih krajev. — — Časnikarstvo. Tednik »Crvena Hrvatska« v Dubrovniku, bode izhajala z novim letom dvakrat na teden. — Izvoz vina iz Italije. Z ozirom na predstojeSo odpravo vinske klavzule se poroča iz Rima, da je bilo leta 1903 vpeljanega vina več kot milijon meterskih stoto v v Avstrijo samo iz Apulije, leta 1902 pa je bilo vpeljanega vina 700.000 meterskih sto-tov. Istotoliko vina se je izvozilo iz Sicilije. Vsled zvišanega izvoza ee je vino v Italiji močno podražilo. Iz Avstrije se dan na dan še vedno izvaža silno mnogo lesa. — Col nad Vipavo Tukaj se snuje katoliško izcbraževalno društvo. Ker so taka društva zelo koristna in Bilno potrebna zlasti za našo Vipavsko dolino, obračam se na vae preč. gg. sobrate, naj bi mi naklonili kaj lepih, podučnih slovenskih knjig, ker naŠ8 siromašno ljudstvo si istih s svoiimi skromnimi sredstvi ne more naročiti. Vsako knjigo sprejeli bodemo z največjo hvaležnostjo. Ker naše zelo berilaželjno ljudstvo kaža veliko zanimanje za društvo, obeta isto mnogo blagoslova. Knjige naj se pošiljajo na žup-nišče. Poštnino hočemo poravnati sami. — Pri zgradbi železniškega pre dora skozi Karavanke ovire, kakor danes javlja poročilo železn. ravnateljstva, nikakor niso take, da bi ne mogle biti pre m3gane, ali da bi celo otvoritev predora za-poznile za par let. Otvoritev bo 1. oktobra 1 1905. — Odlikoval je cesar posestnika tovarne piva, g. Antona Dreherja, z redom železne krone II. reda. — Izseljevanje Francoske prekomor-ske družba brzoparnik „L» Bretagne" ie dne 12. dec iz Havra odplul in dne 20. dec. srečno v New York dospel. Vozil je preko morja 8 dni 3 ure. — Pobegli kaznjenci. Od dela na Savi pri Jesenicah sta pobegnila prisiljenca 24letoi Franc Ejkmeic-r 8 Štajarskega in I81etni Rihard Grainer iz Linca. — Drago meso. Ker se je čulo, da bo v Pulju podraženo meso na 80 kr. klg., je obč. svet sklenil določiti maksimalni tarif za prodaio mesa. — Umrl jo v Radovljioi hišni posestnik in stekle r g. Franc Pretnar. Pogreb bo jutri ob pol 4. uri popoldne. Ljubljanske novice. Nemške zmage v Ljubljani. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi v komisijo za osebno dohodnino bi bili skoro Nemci zmagali na vsej črti. Zmagali so vsled slovenske brezbrižnosti v I. in II. razredu. V I. razredu je bilo voliti enega namestnika. Izvoljen je g. JoBip Suppan star. Od slovenskih volivcev sta oddala glasovnici samo dva volivca. V II. razredu je izvoljen za člana Nemec Josip Luckmann. V II razredu je došlo na volišče 16 Nemcev in 7 Slovencev. V III. razredu sta izvoljena za člana č. g. kanonik S u š n i k s 63 glasovi in g. Josip Turk z 62 glasovi. G. Maček je ostal v manjšini s 47 glasovi, g. Franchetti pa s 46 glasovi. Nemec Eger jo dobil 18 glasov. Za namestnika sta izvoljena g. B e 1 i č s 104 glasovi in notar Plantan s 55 glasovi. G. Zajec je dobil 45 glasov, Nemec Am-brossbitsch pa 8 glasov. Ban Pejačevič se je včeraj popoludne na poti v Švico s salonskim vozom peljal po železnici mimo Ljubljane. V Ljubljani je izstopil. Kosil je v restavraciji gosp. Jos:pa Schreya na juž. kolodvoru, opremljala sta ga njegov sin in neka usmiljenka. Po kosilu, pri katerem mu je fino kosilo iz izborne kuhinje g. Schreya jako dobro teknilo, je naprosil g. restavraterja, da bi mu preskrbel voz, da ei ogleda Ljubljano. Ker ni bilo v hipu mogoče dobiti dvouprežne kočije, vozil se je ban z navadnim izvoščkom po Ljubljani. Ob 4. uri popoludne se je odpeljal dalje z gorenjskim vlakom preko Niče, Francoske v Cannes. Ban je jako slaboten, na upognjeni njegovi postavi se vidi, da je jako bolan. Pri kosilu mu je morala UBmi-Ijenka razrezati vse jedi. Ban je na vse, ki so ga videli, napravil vtis, da se ne povrne več na Hrvatsko, ako južno podnebje ne zboljša njegove nevarne bolezni. Shod podpornega društva delavcev In delavk c. kr. tobačne tovarne Be je vršil sinoči pri Weiser|u. Shod je otvoril namestu zadržanega predsednika blagajnik O g r i č. Besedo je dobil Gostinčar, ki v kratkem pove, kako se je to zgodilo, da ee niso vsem delavcem zvišale plače, ko je vendar generalna direkcija na Dunaju priznala, da je prošnja utemeljena. Ta direkcija se je obrnila na vodstvo tovarne in kaj je na to odgovorilo, se ne ve. Generalna direkcija mora pri večjih izdatkih dobiti dovoljenje od fin. ministrstva, ki pa so navadno ustavlja. Treba bo torej še naprej trkati, kar je dolžnost vseh delavcev, tudi onih, ki so kaj dobili, in ne odjenjati poprej, dokler ne dobe, kar zahtevajo. Zato je pa pomoč le v društvu, v katerem je treba edinosti. Odbor je storil napako, da ni prebral pred zborom dotične prošnje. Sicer se pa krivda ne more oflitati ninomur. Nato je prebral resolucijo, ki naj jo delavci sklenejo in pošljejo na glavno direkcijo na Dunaj. Svetuje še delavcem, naj se posvelujejo, predno oddajo kako izjavo tovarniškemu vodstvu. Po kratkem presledku poprime zopet za besedo Gostinčar, ki povdarja nujnost potrebe strokovnega lista. Antonija Janka r se pritožuje, da so plače v tovarni silno neenako razdeljene. Gostinčar povdarja še enkrat, kako je delavcem potrebno društvo, ki bo skrbelo, da se odpravijo ne« rednosti v tovarni, ki jih je še mnogo. — Nato nastopi sodrug Rozman, ki napada dr. Kreka in Gostinčarja ter pozivlje delavce, naj si pomagajo sami. Gostinčar odgovarja, da, Če kdo, potrebujejo delavci zveze z državnimi poslanci, ki naravnost zastopajo njihove interese. Vsled raznih očitanj je medtem na zborovanje došli predsednik odstopil. Moškrc govori za slogo in pravi, da krščanski socijalisti niao nikdar uganjali politike v društvu. Udje so sami krivi slabih razmer, ker se za društvo premalo brigajo in premalo odbor podpirajo. Sramota je za državo, da so delavci tako slabo plačani, in dokaže na podlagi številk vso krivičnost plač. Delavcem je treba sloge, tako si pa nihče ne upa, ker niso drug z drugim. Ako bi bili bolj složni, bi lahko nastopili s stavko, tako pa ni mogoče. Tudi razmere v tovarniški bolniški blagajni so krivične. Gavor-nik trdi, da bi bil ravnatelj tovarne lahko več storil, kakor je storil. Delavci naj bodo vztrajni, in tudi drugo delavstvo jih ho pod piralo. Dno 3. januarija se bo vršil v Ljubljani delavski shod, ki se bo zavzemal za delavce v tobačni tovarni. Nato povdarjata še delavec dturm in neka delavka, da odbor je treba podpirati; ako odbor nima članov za seboj, si ne more nič upati. — Nato ae sprejme z velikim navdušenjem od Gostinčarja predlagana resolucija, ki se glasi: »Shod delavcev in delavk tobačne tvornice v Ljubljani izjavlja: Veseli smo tega, da je visoka generalna direkcija priznala neznosno draginjo v Ljubljani, ki nujno zahteva, da se delavstvu zvišajo plače. Draginja je pa za vse enaka. Zato nam je neumljiva in z obžalovanjem jemljemo na znanje, da se velik del delavstva za letos tolaži samo z ob ljubo. Trdno pričakujemo, da se tudi temu delu delavstva čim najprej olajša njegovo stanje,« Mojškrc predlaga še, naj odbor skrbi, da se bodo pod resolucijo podpisali vsi delavci. Ostro in brezobzirno naj se nastopi proti onim, ki niao solidarni in ki delavstvo tožijo. — Nato je predsednik shod zaključil. Natakarica tatica. Policija je prijela včeraj brezposelno natakarico M. V., katera je na sumu, da je pokradla natakaricam pri Rasbergerju v Wollovih ulicah št. 12 več obleke in nekai denarja. Ogenj pri Wagenpfeilu. Danes dopoludne vžgal se je v Wagenpfeilovi prodajalnici na Jurčičevem trgu papir, v kateri se pri prodaji ovijajo reči. Vžgal se je ob gorečo Bvečo, katera se je preblizo papirja postavila. Ogenj so takoj pogasili. Na lice mesta je prišla tudi požarna bramba, ki pa ni stopila v akcijo. Odlikovanje Jutri ob 11. uri dopoludne bodo slovesno pripeli v magistratni dvorani g. nadkomisarju T o m c u zaslužni križec, b katerim ga je odlikoval ceear. Za praznike se Je oblekel. Včeraj zvečer je neznan uzmovič izmaknil izpred prodajal-niče trgovke Marije Auerhamerjeve črno obleko, vredno 24 K in z njo pobegnil. Izgubljena denarnica. Pavla Orossy, trgovskega agenta žena, je izgubila včeraj na Mestnem trgu denarnico, v kateri je bilo 20 kron. Izseljevanje Danes zjutraj pripeljalo se je iz Amerike v Ljubljano 35 oseb, v Ameriko pa bo se odpeljali včeraj z južnega kolodvora 4 izseljenci. Dohod delavcev. Včeraj je došlo v Ljubljano 100 delavcev, ki ao zapustili delo pri zgradbi železnice v Hrušici. Usodepolna pomota. Dunajski listi poročajo : Gostilničar Anton Zaje v Ljubljani je kupil pol litra jesihovega ekstrakta ter steklenioo postavil na mizo v svoji sobi. Pestunja, ki je bila mnenja, da je v steklenici voda, je iz te steklenice natočila koza rec in dala vsebino piti dveletnemu otroku. V strašnih bole&mh je tekom ene ure otrok umrl. Deželnobrambnl minister grof VVelsers-heimb je včeraj zvečer došel v Ljubliano. Prenočil je v hotelu »pri Maliču«. Danes zjutraj je odpotoval proti Trstu. Za izvrševanje mestne vožnje je razpisana javna pismena dražba na dan 28. de cetnbra t I., ob 10. uri dopoldne. Z lugorn polita. Marija Vari, stanujoča na Domcbranski cesti št. 5, je nesla včeraj zvečer posodo, napolnjeno z vročim lugom iz kuhinje v sobo in je pri tem padla. Vroči lug jej je pljusknil v obraz in jo jako opekel, da so jo morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Ogenj v smeteh. Na dvorišču v Kolodvorskih ulicah štev. 5 so se danes ponoči vnele smeti. Ogenj so dcmači pogasili. Na stal je bil, ker je bila hišnica vrgla med smeti živ pepel. Odbor društvene godbe naznanja vsem si. društvom, gg. gostilničarjem in kavar-narjem, da pravico godbo oddajati ima le odbornik, g. Oskar Terglav, upravitelj tiskarne Karol Till, Kongresni trg. ter naj se pismeno ali ustmeno obrnejo do njega. Isto velja ludi za zunanja društvo. .Pevsko društvo »Ljubljana" priredi na sv. Štefana dan v soboto 26. t. m. »Božič-nico" v dvorani Puntigamske pivnice na Turjaškem trgu št. 1. Na to opozarja društvo slavno občinstvo, poaebno pa cenj. starše, da pripeljejo s seboj svoje otročiče, kateri so bodo vesalili cb krasnem božičnem dre vescu. Zičetek je ob pol 8 uri zvečer. Vstopnina znaša 30 novč. za osebe. Č}. gg. podporni člani in ctroci pod 10. leti so vstop nine prosti. Pri in po Ebiičnici igra vojaška godba. Zahvala Povodom božičnice I. in II. mest. slov. otr. vrtca dne 17 t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma« blagovolil je s av. obč. svet podariti znatno svoto 600 kron v napravo oblačil revnim otrokom teh dveh zavodov. Obdirovanih bilo je 120 ctrok. Ker pa gori navedena vsota ne zadostuje, morali so sa ostali stroški pokriti potom nabiranja. Voditeljici I. rceat. slov. otr. vitca zročili so s edeči dobrotniki znatne zneske in sicer: Veleč g. pref J. Grtjezda 10 K, g. J. Knez, veletržec 10 K, gospa Vera dr. Slajmerjeva 10 K, gospa Lucija Pire 6 K, gospa Adela Skaberne 6 K, gspdč. Marija Wessner 4 K, gospa J. Velkavrh 4 K, gspdč. Ana Gnjezda 3 K, g. Marija Čcrne 2 K, slavna ženska podzužnica sv. C r;la in Mi toda pri sv. Petru 38 K, nabranih med č. č. odbornicami po gespej Terček ovi. oba vrtca skupaj darovali so: Nj. prevzvi šenost dr. Anton Bon. Jeglič 5 K, gospa Dolenc o K, učiteljsko osobje mest. slov. dekl. 8razredn. 7 K. Voditeljici II. mest slov. otr. vrtca pa je bilo vročeno: OJ veleč. g. J. Verhovnika, župnika trnovskega 5 K, od slavne »Sentklavško-Frančiškinske« podružnice po gespej Franji dr. Tavčarjevi 20 K in od »Šsntjakobsko-Trnovske« po gespej Ivani Supančič evi 18 K. Slavnemu občinskemu svetu, kakor tudi vsem tu navedenim blagohotnim darovataljem, nadalje gospodični Mariji Marout ■ o vi, t. č. voditeljici mest. slov. dekl. 8:azredn. za nje trud, ker je radovoljno prevzeta nakup dsril, in sled njič g. Dt;x u, vežbalcu ognjegascev, kateri nama je s pes bno pozornostjo okmČal bo žično drevesce in s pomočjo 2 drugih ognje gasc&v vzdržaval red pri božičnici — sploh nama mn go truda prihranil — vsem skupaj torej so v imenu obdarovanih otrok naj-prisrčaeje zahvaljujeta Zofija Zupan, vodit. I. mest. slov. ctr. vrtca. Marija Jerina, vodit. II. mest. slov. ctr. vrtca. Obsojena Ljubljančana. Krojaški pomočnik Franc Reisner in delavec Franc Tavčar sta bila obsojena prvi na 8, drugi na 7 me-secov težke ječe, ker sta okradla izAuerike došlega Jožefa Krašovca. Štefanija Rotar je bil obsojena na 4 mesece ječe. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gleda lišfia. Na sv. dan, 25. t. m. sa poje tretjič velika in krasna ruska opera „0 n j e g i n". — V soboto, na prainim sv. Štefana, dre 26. t. m. popoldne ob '/»3. uri je pred stava za otroke »Sneguljčica in škratje", zvečer pa gostuje tretjič v ulogi Katarine gdč Vela Nigrinova iz Belgreda v veseloigri »Madame a a n s gene«. Oiboru se je posrečilo pridobiti odličnega gosta še za en večer. Ker jo moralo pri drugem nastopu gdč. N i g r i -nove oditi par sto oseb brez vstopnic, opozarja se si. občinstvo da si tudi za to pred stavo preskrbi vstopnice pravočasno. To III. gostovanje se vrši izven a b o n n e - menta, torej abonirani sedeži ne veljajo. IIazue stvari. Najnovejie od raznih strani. Samomor milijonarja. V Odesi se je ustrelil milijonar Jožef M e n -d e 1 e v i c z. Zapušča tri milijone rubljev premoženja. — Kardinal Rampolla je bolehen. Poleg tega je te dni padel v svoji sobi in si zvinil roko. — Naučni minister Hartel bo te dni odpotoval na jug, da si okrepi sdravje. — Koči-jaži stavkajo v Berolinu. Stavkujočih je 3000. — VSimplon-tunelu jo toliko vode, da bodo morali mdalnja dela pri predoru št. 1 skoro popolnoma opustiti. — Ukradena poštna vreča. Na kolodvoru v Acs mej Budimpešto in Gra-nom je bila nekemu poštnemu selu ukradena poštna vreča v ksteri je bilo 275.000 K. — Nesreča na železnioi. Na železniški progi St. Ljuis - San Franzisko je skočil 21. t. m. pri Godfcey brzovlak raz tir. Devet oseb je mrtvih, dvanajst ranjenih. — Mesto se pogreza. Mesto Motbervell na Skodskam sa od četrtka pogreza. Pogre zati be je pričelo b tako hitrostjo, da so ljudje komaj rešili golo življenje. Južni del mesta je že ves razrušen. Mestna hiša in mestna cerkev ste v razvalinah.— Strogo preiskavo imajo ria gimnaziji v Iglavi. Ravnateljstvo je zasledilo, da je mnogo dijakov članov tajne revoluc jske zveze. — Don KiSot na odru. Pri siavnosti radi dvestoletnice izdanja Cervatesevega dela Don Kišot, ki se vrši v maju 1905, nameravajo to delo tudi dramatizovano predstavljati. Preteča vojna med Rusi in Japonci. Iz vzhodnje Azije prihajajo zadnje dni resne vesti. Rusi so s svojimi zahtevami postavili Japoncem nož na vrat vkljub temu, da so jim priznali pokroviteljstvo nad Korejo. Zahtevali pa so zato v nadomestilo popolno poroštvo v trgovini in pravico, da si smejo postaviti dve trdnjavi, v Masampho, na južnem koncu otoka in v Mohpho, na jugozapadu. Japan teh vojnih zahtev ni hotel dovoliti, ker se boji, da bi se ruski orel ustanovil na Koreji. Na Japonskem ljudstvo sili k vojski; le vlada je oprezna in tehta natančno vse razloge, ki govore za in proti vojni, in je v ta namen tudi razpustila parlament. Sedaj je na lovu za denarjem in zavezniki, a doslej je ostal njen trud brez uspeha. Zdaj se zanaša Japan le na Anglijo, s katero je zvezan z alijančno pogodbo od 1. 1902. A Britanija si ne upa dosti, ker še ni prebolela burske vojne. Ruski list »Novosti« piše o japonskih zadevah: »Glavno zlo, na katerem trpi Jspan, je oboroženi mir. Ako potreba vzdržavanja ogromnih armad in ladijevja, vodi evropske države do bankerota, kaj naj rečemo šele glede Japonske, kateri so vojaški izdatki v dvojno breme? Zato sa ni čuditi, da se razprave o mandžurskem in korejanskem vprašanju tako počasi vlečejo in niso imele onih vspehov, na katere so računale evropske države.« Na drugem mestu pravi list: »Mi smatramo, da so-medsebojni odnošaji Rusije in Anglije zdaj mnogo zadovoljneiši, kakor so bili pred letom. I rs ne Bamo to, imamo celo vzrok mi-eliti, da more sedanja previdna in vestna politika Anglije napram rusko - japonskemu razporu pripeljati do daljnega zbližanja med Anglijo in Rusijo, kar bi tudi odkrito želeli« Iz Londona brzojavljajo, da Rusi v Port-Arthur ju grad6 nasip, ki obdaja novo mesto. Stsro mesto poruS jo. — Odgovor Ja ponske na poročilo ruske vlada je, kakor se javlja iz Petrograda, jako prijateljski in ne obsega ničesar, kar bi kazalo na prikrito grožnjo. Iz Londona na poročajo, da Japan neprestano naroča v CirdifTu premog, iz česar se sklepa, da pride kmalu do vojske med Japonci in Rusi. Kitajska vlada v Pekingu je dobila brzojav od kitajskega poslanika v Pekingu, v katerem javlja, da je vojska pred durmi in nujno priporoča, naj ae Ki tajska oboroži. Cesar je skrivaj dal sklicati Veliki svet, da se posvetuje o brzojavki. Najvišji kitajski uradniki so bili zelo vznemirjeni in se je videlo, da no znajo kaj početi. Britanski in japonski poslanik sta potrdila, da je položaj skrajno resen. Angleška križarica »Kralj A fred« je z velikansko hitrostjo odplula iz Portsmoutha proti daljnemu vztoku. Križarica „Syuus« je is Londona odplula v Weihaiwei. — Is Tokia poročajo, da so japonski rezervisti dobili ukaz, pripraviti ee za pot. Društva. (.Športno društvo Maribor") ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer, v prostorih restavracije v »Narodnem domu« po običajnem dnevnem redu. (Pevsko in tamburaško d r u š t v o »K u m« v II a d e č a b) priredi dne 2 0. grudna v dvorani »Narodnega doma« znano Jos. Ogrinea- igro »V Ljubljano jo dajmo!« Pri predstavi sodelujejo tam buijaši. Z»četek ob 7*8 uri zvečer. Vstop nina ^a sedeže I. vrste 1 K II. vrsta 60 v., stojišča 30 v. Telefonska in brzojavna poročila. Celovec, 23. dec. Pri občinskih volitvah so vkljub silnemu terorizmu nemčurjev Slovenci na celi črti zmagali v G1 o b a s n i c i in Št. Štefanu n a Z i 1 i. Le krepko naprej! Celje, 23. decembra. Včerajšnja seja okrajnega zastopa je bila silno viharna, ker je opozicija, na čelu jej Filipič, napadala večino, posebno načelnika dr. Serneca radi znanega po-neverjenja ter zahtevala določnega pojasnila kdaj in kako se povrne po-neverjeni denar. Predložen je bil proračun za leto 1904, ki izkazuje 152 tisoč 336-87 Kstroškov in89.870-82 K primanjkljaja, ki se pokrije z 29 odstotno doklado. Dr. Sernecje pozneje naznanil svoj odstop. Od Nemcev je bil navzoč le Ambro-schitsch. Dunaj, 23. dec. Naučni minister je danes odpotoval na jug. Trst, 23. decembra. Cesar je podelil finančnemu svetovalcu na finančni prokuraturi, dr. Ivanu Fabianiju, naslov višjega finančnega svetovalca, oprostivši ga od taks. Trst, 23. decembra. Občinski svet je včeraj sklenil, da zavrže še enkrat kljub razsodbi upravnega sodišča pritožbo Dompierovo. Slovenska manjšina je predlagala, naj se ji ugodi. Skoro gotovo vlada razpusti občinski svet. Praga, 23. dec. Občinski svet v No?em Kostelacu je sklenil poslati cesarju udanostno izjavo, v kateri pa izjavlja, da so bile besede poslanca Ka-ftana in Kramafa, katere sta govorila cesarju pri vsprejemu delegacije, govorjene iz srca vsega češkega naroda. Berolin, 23. dec. „Grermania" javlja iz Rima, da &o vse vesti, da bi bil papež Leon zapustil sedanjemu papežu 40 milijonov lir in da bi to svoto Pij X. te dni dobil, smešne izmišljotine. London, 23. dec. Tukajšnji krogi smatrajo množeča se naročila za premog v vzhodno Azijo kot znamenje gotove vojne. „Times" pravijo, da nevarnost na vzhodu za vojno vedno narašča in da ni skoro upanja, da bi se zadeva mirnim potom razvila. ". ■ . '.V-. Podpisana prosi prijatelje in znance, kakor tudi one, katerim je moja pokojna teta, gospa fl\arlja /IVaJdič iz Jarš v življenji dobrote delila, naj se je spominjajo v molitvi. Bog Vam plačaj! 1706 i-i J. S. roj. Majdlč. Srednja včerajšnja temperatura 1-0', norraalft — 2 3", Dunajska borza dne 22. decembra. Skupni državni dolg v notah.....100-55 Skupni državni dolg v srebru.....100-60 Avstrijska zlata renta 4%............120 66 Avstrijska kronska renta 4%.....100-70 Avstrijska inv. renta 3l/t%......93-10 Ogrska zlata renta 4 %.......118-95 Ogrska kronska renta 4%......98'95 Ogrska inv. renta ......91 — Avstro-ogrske bančne delnice.....16 08 Kreditne delnice..................686-54 London vista...........231-30 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-221/, 20 mark............ 23 45 20 frankov...........19 06 Italijanski bankovci........95-30 C kr. cekini...........11-32 Meteorologidno porodilo. ViSinn nad morj «m 303.2 n, ntednji aračai tisk 736'C mm f » 5 Cu «pa- cOTOaji Stanja barometra. T mm. Temperatur* C«ltijn VeVr.TL Sobo !!■' > c* 5 •Is! | ** 1 22| j (47 5 0-4 sr. szah obl. 0; 1 \ 9o 7. xjntr H 2. popol. 744 0 741-5 11 19 sr. svzh * : Medicinalni 1393 50 -7 konjak garantirano pristni vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija Camls & Sfock Trst-Barkovlje. Vi steklenice K 5-— 7. » „ 2 60. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Kateri duhovnik-penzijonisl bi se hotel nastaniti v jako pripravni cerkveni hiši v prijaznem, mirnem Framu pri Mariboru? Hiša leži nekaj korakov od cerkve, okolu je krasen sadunosnik, ki se lahko odda v najem. Tudi ima naslednje ugodnosti: pekarijo, mesarijo, pošto, brzojavni urad in le pol ure hoda do železniške postaje Rače, od koder se lahko pelje sedemkrat na dan proti Mariboru in sedemkrat proti Trstu in nazaj. i698 i_i Natančnejša pojasnila v podaja župni urad v v Framu, Stajarsko. Zgubil se je (prepeličar) srednje velikosti, Črno in belo progast. Sliši na ime „Fley". Kdor ga je našel, naj blagohotno naznani v pisarno »Puntigamske zaloge" Marija Terezije cesta št. 16. 1703 2—1 prodajalnica z magacinom in kletjo se daje z ugodnimi pogoji v Bajhenburgu na Spodnjem Stajarskem takej i> najem. Pojasnila daje Agneza Kacjan, vele-posestnica v Rajhenburgu. 1693 3—1 Zahvala. »Zgodovinsko društvo za Slovensko Sfajarsko" izreka iskreno zahvalo vsem p. n. gospodom, ki so njegovemu predsedniku, konzis. svetniku M. Slekovcu, izkazali zadnjo čast pri pogrebu, kakor tudi onim, ki so ga v bolezni obiskovali. Istotako gre zahvala si. vodstvu „Leonišča" in blagorodnemu gospodu dr. Slajmerju, ki je rajnemu dajal zdravniško pomoč. Ostani vsem v trajnem in blagem spominu zaslužni slovenski zgodovinar! 1699 1—1 Odbor „Zgod. društva". JUT" V najem se daje s 1. januvarijem 1904 špecerijska prodajalna ob vogalu sv. Jakoba frg9 ter na razpotju glavne državne ceste čez St. Jakobski most V Ljubljani, na- kraju, za trgovino jako ugodnem in pripravnem. Več se poizve v isti hiši, II. nadstropje na desno. 1704 3—1 Najbolje Isfrsko vino prideluje se, kakor znano, v Tlnjanu. Kdor hoče to izborno kapljico kupiti, naj se obrne direktno na „Tinjansko društvo za štednju i zajmove" ali pa na upravitelja tega društvu g. Šime Defar v Tinjanu. 1705 2—1 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah «164 F. HITI, Pred škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno Izvršujejo. Aiigeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo z znamko 449 104—79 sta najbolj koristni tedilEki mili W za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih ftacunaht Pavel Seemann_ izdelovatelj mila in čebelno-voščenih svei v Ljubljani. © Z Xa Hožic! Za novo, moderno opremljeno slaščičarno sem sl preskrbel veliko Z&logo raznovrstnih bozicnilj daril in raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc lastnega in tovarniškega izdelka. Nadalje se priporočam slavnemu p. n. občinstvu za naročila raznih nsja finejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različne deserlne in čokoladne bonbone in postrezam tudi s finimi desertniml vini in likerji, sosebno Monte Christo, Benediktinec, Maraschino Itd. Itd. -■•M. ■■ * nmlct pelinovec. Priporočam se slavnemu p. n. občinstvu za božična naročila raznovrstnih potlo, kakor: medenih, orehovih, rozlnovlh in mandelnovih, finih plno in šarkeljnov. 1647 3—3 Tanili, Pressburger in Anis-prepečenec (Zwiebaek). 51a|čičarna in pcl^arija Jakob Kalaznik £tari trg |t. 21. I1)e5tni trg |t. 6. petre cesta $t. 26. S p i? Iloži^! ■MP*H3MMM !! potniki v Ameriko !! = CUflARP LINE prevaža potnike naravnost iz Trsta v Novi Vork 1552 9—8 z brzim parobrodom ..AURANIA" s 1200 mesti III. razreda in s 300 salonskimi mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salonskimi mesti II. razreda s kabinami. Cena potne karte za vožnjo, j7 v Nnuj Vnrlr hrano, s vinom ln vso postrežbo lL nota « iw*i iuiiv III. pazped za osebo 180 K- Odhod iz Trsta: „CARPATHIA" 15. decembra 1903 „C A R P ATHI A" 2. februvarja 1904 »AURANIA" 29. decembra 1903 „AURANIA" 16. februvarja 1904 Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novi Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike dajein preskrbljuje = Avstrijski domači glavni zastop = Schroder & Comp.-Trst Via Carlo Ghega št. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST. Potniki naj se zglasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne bilete! Nove zboUšane gramofone z giasovno-, ročno- in varBtveni om&rico, zelo priljubljauo med duhovfičino, po društvih in med zasebniki. Gramofon m *** avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. 1079 60—36 T^udclf UJeber, urar v Ljubljani, stari trg 16. Nakup raznovrstnih predmetov za božična in novoletna darila 3K3T v Novi prodajalni Sv. Petra cesta štev. 4. Fino blago za dame in gospode, moško in žensko perilo, solidno izdelani moderci, kakor: najnovejši Corset Pariš; različne podmizne preproge, predposteljnjaki, dežniki, zastori. Posebno priporoča veliko izber belih in pisanih likanih srajc in najnovejših kravat. I. KOSTEVC Sv. Petra cesta štev. 4, nasproti,Avstrijskega carja'. Cene strogo solidne! Postrežba točna! o? Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. i flajboljša in najsigurnejša «« prilika za š teden je! <*« Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet y letu 1902: čez 32 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: kongresni tt*g št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih Obrestuje po 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih u --4 K 50 h na leto. btanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 K 52 h. Denapni promet v 1. iao2 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — 1 uaiapanje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Odbopniki: Josip Šiška, knezoškofljski kancelar, podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej K»riin stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kansohegg, veleposestnik v Ljubljani! — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani — Gregor Slibar, župnik na Rudniku, — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. SfGRIčAR & JVIEJAČ, Ljubljana, Prešernove uliee št. 9, | S priporočata svojo bogato zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi najnovejših predmetov v konfekciji za dame. fjjj J^ — liolld.3n.e «•«*pOMt P«>il>H. ~ 1532 12-9 b|J 706 10i~62 iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu. 1357 79 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo == Izgotovljene obleke nosebno na haveloke v na|- večji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 149s 12 tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. Posestvo je naprodaj v lepem kraju ob novi (lržavui železnici v lložni dolini na Koroškem. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozda; v hiši je stara krčma, prodajalnioa ter prodaja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako drugo kupčije.. Cen» posestvu je 10.600 kron. Plača po dogovoru. Naslov posestnika pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 1522 )2 Lokal 1 zaprodajalnico S* .v« fc' fc n ».'i M odda se na 1 Sv. Petra cesti štev. 2. »5 fc i m Natančneje se poizve v lekarni Mayr. 1687 aispi JlHli sTtr - - Najprimernejše darilo za gospodinjstvo je slovito znani lui 9—9 Pfaff-ov šivalni stroj, ki ustreza vsem zahtevam in je zelo prikladen za umetno vezenje. Zaloga pri F Tschinklu, Sodnijske ulice 4. 3 Le stil} t / odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v čikdgi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EEKRL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11 — 4 Vinska trgovina Jeglič 1692 10-3 priporoča belega in črnega istrijana, štajarca, belega, rebulo, muškat, belo, sladko, Vino de Rosa, rudeče, sladko, kot tudi staro ogrsko vino; dalje posebno: iz sušenega grozdja, orno, sladko, ste- Vinotoč \t lastni kleti klenica '/,<, ,itr.........80 k r. staro, sladko, 7/,„ litr. 70 k:? ik™ Rogica, Refoško, n0V0) iz socja) i ijter.....64 Prosekar, Star. I liter........48 Vinn Ustnega pridelka iz Krškega, j belo . . 40 V 111U Trške gore izb. kakov.,rebljan j rudeče . 36 radi pohajajoče ieiosic še 10€ cPLnglešfio sfifadišče oBlefi. JEjuBljana, cfflesfni trg 5. Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . . fl. 10 — Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom Obleke iz angleškega ševiota v modernih barvah . 99 10- Črni in sivi cibolin=pa!etot z velikim ovratnikom Fine jaqnet=obleke........ 99 10 — Faletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali brez njega Najfinejše salonske obleke...... 99 20- Najfinejši paletot za dame v stola°fa?oni Angleški modni ulstri....... 99 10- Črni damski ovratniki, podloženi Fini double=ulstri, temnosivi...... 99 10 — Najfinejši double-ovratniki v stola=fa^oni Črne zimske suknje, mandarin..... 99 10 — Modne damske obleke Haveloki iz kameline dlake, rajavi in sivi . . . 99 5- Zimske jope, podložene Otroške obleke in ulstri....... 99 5 — Elegantai otroški plašči Otroške obleke v različnih barvah .... 99 2-50 Jopice za deklice v vseh barvah Fine modne hlače, tople, progaste .... 99 2-50 Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapnco. 149fi is-is ISnZiiU; za bivanje v mestu in potovanje, mikado v največji izberi po čudovito nizkih tovarniških ^BgSiffi S\UZUlll cenah. Naročita po meri se izvršujejo na Dunaju najelegantnejše in najhitrejše. jjpST Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „m E IS C U K I., WolIzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. £MT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnaadnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulaoljaklh vrednostnih pa,plrJov in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega oDrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 27tj Izdajatelj ..in odgovorni urednik: Dr. IflnaolJ Žitnik. Tisk .Katoliške Tiskarne" t Ljubljani.