GEOGRAFSKI OBZORNIK KRAJEVNA IMENA 3 Anton Sore UDK 801.311 KRAJEVNA IMENA 3 Anton Sore, dr., Kajuhova 7, 61000 Ljub- ljana, Slovenija Krajevna imena na ozemlju Republike Slove- nije smo glede na njihov izvorni pomen raz- vrstili po geografskih panogah in pri tem upoštevali njihovo pogostost in razširjenost. Tretji del predstavlja imena glede na prebi- valstvo in njegove dejavnosti. UDC 801.311 LOCAL NAMES 3 Anton Sore, Dr., Kajuhova 7, 61000 Ljub- ljana, Slovenia According to the original meaning the local names of the Slovene teritory have been classified into geographical branches con- sidering their frequency and common occu- rance. The third part represents the local names with reference to population and man activities. V prejšnji številki smo predstavili krajevna imena, ki se navezujejo na podnebje, vode, rastje in živalstvo, tokrat pa predstavljamo tista, ki so povezana s prebivalstvom in njegovimi aktivnostmi. Ponovimo naj, da smo pogostnost toponi- mov razdelili na osem stopenj, ki j ih v tekstu označujemo z r imskimi števi lkami: I. (1 do 10 pojavljanj), II. (11 do 30), III. (31 do 50), IV. (51 do 70), V. (71 do 100), VI. (101 do 150), VII. (151 do 300) in VIII. (nad 300). Prebivalstvo. Mnoga krajevna imena so nastala iz osebnih. Pr i imki lahko označujejo človekove osebne značilnosti, psihične lastnosti in telesne posebnosti, njegovo dejavnost in poklic. Razkrivajo lahko njegov odnos do živalskega in rast- linskega sveta, odsevajo razgibanost po- vršja, vodnatost tal, nekdanje živahne selitve in deželno pripadnost. Na tej osno- vi je nastala v Sloveniji dobra polovica pri imkov, malo manj jih izhaja iz rojst- nih imen (9). Posebno mesto pripada ko- lektivnim krajevnim imenom na -ci in -ovci, ki j ih poznamo v Prlekiji, med Muro in Rabo, posamezno (tudi na -ec ) pa še v Halozah in na Zgornjem Drav- skem polju. Iz krščanskih koledarjev so prevzeta osebna imena, npr.: Ivanci, Ivanj- ševci, Jurovci, Mihalovci, Markišavci, Lukačevci itd. Na drugih osnovah, npr. rastju, so oblikovana krajevna imena: Borovci, Bre- zovci, Bukovci, Topolovci, Orehovci, Čreš- njevci itd. Po položaju so imenovana nase- lja: Dolenjci, Dravci, Podgorci, Podvinci, Polanci itd. Obrti so razvidne iz topo- nimov: Kovačevci, Lončarovci, Sodinci itd. Krajevna imena te vrste so nastajala severno in južno od Mure v 12. in 13. stoletju, v času kolonizacije, ki je z večjo ali manjšo intenzivnostjo segala tudi v 14. in 15. stoletje. V tej dobi se je obli- kovala in utrjevala meja med Štajersko in Ogrsko (14). Množinska stanovniška krajevna imena imamo tudi na Primor- skem, na robu Bloške planote in v Beli krajini, so pa, razen morda belokrajn- skih, drugačnega nastanka (16). Mnoga krajevna imena so se razv i la v posesivni obliki, npr.: Janezova vas, Pavlova vas, Janškovo selo, Kregarjevo, Žvabovo, Jur- jev Hrib, Marijin Dol itd. V posebno sku- pino sodijo krajevna imena, ki kažejo svoj izvor s svetniškim določilom. Pred drugo svetovno vojno je bilo takih topo- nimov precej več kot sedaj. Po zakonu o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš iz leta 1948 "naselja ne smejo imeti imen, ki niso v skladu z današnjo druž- beno in narodnostno stvarnostjo. . . Manj- še skupine hiš, ki nimajo lastne numera- cije ter čisto na samem stoječe kmetije in poslopja se ne štejejo za naselje. . . pripadati morajo enemu izmed naselij" (26). Leta 1980 je zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb pooblastil občinske skupščine in za geo- detske zadeve pristojne občinske upravne organe, da na podlagi posebnih republiš- kih predpisov določajo in označujejo ime- na naselij, ulic in stavb ter da evidenti- rajo območja teritorialnih enot in hišnih številk (28). Z združitvi jo naselij so marsik je nadomestili krščansko koledarsko ime kraja z drugim. Tako se npr. naselji Sv. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Rok ob Sotli in Dobovec združita v Do- bovec, Št. Vid nad Valdckom in Završe v Završe, Št. Janž nad Dravčami se pridru- ži Vuzenici itd. (27). Preimenovali so tudi naselja Sv. Peter pod Svetimi gorami v Bistrico ob Sotli, Sv. Štefan v Vinski Vrh pri Slivnici, Sv. Pavel pri Preboldu v Prebold itd. Sedaj so ponekod spet vrni l i naseljem stara imena. Krščanska koledar- ska imena so v nekaterih krajevnih imenih še obdržala svetniški predznak, drugod so ga izgubila, ali pa se je zdru- žil z imenom. Pogostnejša imena te vrste so: Sv. Martin, Šmartno (II.), Sv. Janez, Šentjanž (II.), Sv. Vid, Šentvid (I.), Sv. Miklavž, Šmiklavž (I.), Šmarje, Šmarčna (I.) itd. Naselja, imenovana po svetem Miklavžu, so pogostna zlasti na Štajer- skem. V srednjem veku sta bih imeni Johannes in Nikolaj zelo popularni in najbolj razširjeni. Sveti Nikolaj je bil čaš- čen kot veliki dobrotnik in zavetnik bro- darjev, mornarjev in zavetnik zoper po- vodnji (10). Številne cerkve svetega Vida in po njem imenovana naselja so med najstarejšimi, saj segajo na začetek pokri- stjanjevanja. Svetega Vida so verniki pro- sili za zdravje oči, za pomoč zoper bož- jast, kačji pik idr. (10). K tej skupini krajevnih imen lahko dodamo tudi Sveti Križ, precej krajevnih imen tega tipa je brez svetniškega določila, npr. Križe, Kri- ževec, Križevje, Kriška vas, Križevska vas itd. (III.). Ta imena srečujemo po vsej Sloveniji. Tipi naselij, stanovanjska in gos- podarska poslopja. V glavnem delimo naselja na podeželska in mestna. V slo- venskih krajevnih imenih je obče ime mesto zelo redko. Edino urbano naselje tega tipa je Novo mesto na Dolenjskem. Številna podeželska naselja so oblikovana s pridevnikom vas ali selo. Sestavljena krajevna imena z vas na Koroškem pri- padajo starejši kolonizaciji, do 12. stoletja (13). Na Štajerskem se držijo krajevna imena, oblikovana v vas, pretežno južno od Drave. Precej j ih je v Celjski kotlini med spodnjo Savinjo, Savo in Sotlo, na jugovzhodnih straneh zgodaj poseljenega Pohorja, v Halozah in nekaj tudi na Dravskem polju. Na levem bregu Drave in onkraj Mure je takih krajevnih imen malo, pa še ta kažejo povečini na mlajšo kolonizacijo. Enako velja za nekatere dele Pohorja, Koz jaka in gorski svet Gornje Savinjske doline. Na Kranjskem so krajev- na imena, sestavljena z vas, najbolj pogos- tna na Dolenjskem, na območju Krke in zgornje Mirne, ob Temenici ter južno od Ljubljanskega Barja, pa tudi na severu Bele krajine. V Slovenskem Primorju, v Julijskih Alpah in na Kočevskem tak ih imen ni, ali pa so redka (13). Vasi s pridevki stara, nova, velika, mala kažejo na naselitveni razvoj in vzročne odnose starejših, pomembnejših naselij z mlajši- mi. Pri krajevnih imenih, sestavljenih iz vas in selo, je več izvedenk iz antroponi- mov kakor iz geografskih pojmov tipa Nova vas, Mala vas, Dolenja vas: vas v sestavi z antroponimi je tudi starejša (3). Vseh naselbinskih imen, sestavljenih s pridevkom vas ali samo z enobesednim občim imenom vas, je v Sloveniji okrog 320. Enobesedna krajevna imena: Vas, Vašca, Ves, Vesca (II.) so povečini manjša naselja, zaselki. Med vasjo in selom ni bilo bistvene razlike, niti po izvoru in značaju naselja niti po času nastajanja. Prvotno je bilo selo "ena sama naselitve- na in gospodarska enota, kmetija, dvor ali podobno" (13). Selo ali selce ni vedno manjše od vasi, kajti "z večanjem svojih sel ali selc lahko dobi večkrat označbo in značaj vasi" (13). Enobesednih krajev- nih imen: Selo, Sela, Sele, Selce, Selca je mnogo več kot enobesednih kra jevnih imen Vas ipd. Toponimi tipa Selo so po- gostejši v sredogorskem svetu med Kam- niško Bistrico, Savinjo, Sotlo in Krko, pa še v Beli krajini in v srednjem Posočju. ' Posebno skupino krajevnih imen pred- stavljajo tista, ki opozarjajo na obrambno funkcijo, npr. Gradišče. Ime pomeni utrje- no naselbino na vzpetini, zlasti iz pra- zgodovinskih časov, ali prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razval ine (25). Dodajmo še podrobnejšo Pleteršniko- vo razlago: "Eine mit Pfählen eingefriede- te Stätte" (22). Krajevna imena: Gradišče, Gradišča, Gradišnica, Gradiščar, Gradiški Dol itd. (III.) so znana domala v vseh delih Slovenije, razen na severovzhodu in jugu. Po številu krajevnih imen so Gradi- šču zelo blizu: Grad, Gradič, Gradec, Gradac, Gračnica, Gradnik, Gradenšak, Gradež, Graška Gora itd. (III.). Glede po- gostnosti ni večjih razlik med pokrajina- mi. O obrambi pred Ogri pričajo krajev- 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK na imena na stiku Slovenskih in Medji- murskih goric: Preseka, Veliki in Mali Kog (sečnja gozda), Železne Dveri, Straž- na Gora, v Prekmurju Strelci, Straža idr. (16). Sestavni del obrambe pred Turki so bili stražni ognji, grmade. Toponimi: Stra- ža, Straže, Stražišče, Stražica, Stražnik, Straški hrib itd. (III.) so pogostnejši na prostoru med vzhodnimi podaljški Kara- vank, Gorjanci in Sotlo. Ena izmed po- menskih razlag za tabor je "utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turk i od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini" (25). Razširjenost teh krajevnih imen (II.) je dokaj neenakomerna. "Pri besedi dvor ni nujno misliti samo na dvore fevdalcev, marveč tudi svobodnih posestnikov, kmečke domove, kmetije in podobno" (13). Krajevna imena: Dvor, Dvorec, Dvorce, Dvorje, Dvorišče, Preddvor, Dvorjane, Dvorska vas itd (II.) srečujemo po vsej Sloveiji. Pristava je bila "nekdaj hiša, manjši grad z gospodarski- mi poslopji in zemljiščem pripadajočim graščini" (25). "V neposredni bližini gra- dov in graščin pa nahajamo pristave, kjer je bila nastanjena grajska služinčad in živinski hlevi" (1). Krajevna imena tega tipa najdemo po vsej Sloveniji (II.). Marof je niž ja pogovorna označba za pris- tavo (25). Večjih naselij s tem imenom pri nas ni, so pa kar pogostna (II.), zlas- ti na Dolenjskem in Štajerskem. Malo krajev je imenovanih po kozolcu, hlevu in po drugih gospodarskih poslopjih. Socialnoposestni odnosi. V krajev- nih imenih se često omenja cerkev ali škofija, vendar to še ne pomeni vedno cerkvene posesti, včasih gre le za vasi, kjer je bila cerkev (3). Toponimi: Cerkni- ca, Cerkvišče, Cerklje, Cerkno, Cirkovec, Cirkovce, Cerkvenjak, Cerkovska vas itd. (II.) so razširjeni po vsej Sloveniji. Enako velja za krajevna imena: Škofija, Škofije, Škofje, Škoflica, Škof ja Loka itd. (II.). Videm pomeni cerkvi podarjeno zemljišče (25), večina imen tega tipa je na Dolenj- skem in Štajerskem. S pridržkom smo v to skupino uvrsti l i tudi krajevni imeni Britof (I.) in Fara (I.). Prvo je osredotoče- no predvsem na Primorsko, drugo pa ima širši obseg. Kosezi, kasazi ali kasezi so slovenski plemeniti ljudje v zgodnji fevdalni dobi (12), spadajo v "srednjeveški družbeni sloj, ki se je že v starokaran- tanski dobi povzpel med svobodnjake" (8). Toponimi: Kneža, Knežak, Knežina, Knez- dol itd. (I.) ter Koseze, Kasaze itd. (I.) so manj pogostni, ni j ih v subpanonski Slo- veniji. Gmajna je "neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaš- čanov" (25). Toponimi: Gmajna, Gmajnica, Gmajnar itd. (III.) so pri nas pogostni in enakomerno razširjeni. Iz apelativa lastni- na izhajajo krajevna imena: Lastnina, Lastine, Lastinja vas, Lastnine itd. (I.). Bezlaj meni, da gre pri teh imenih verjet- no za star pravni pojem, ki ga ljudje ponekod še dandanes uporabljajo za majh- no posestvo, od tod vzdevki lastninar, kočar, bajtar (3). Poljedelstvo. Poljščine so v krajevnih imenih redko prisotne, prav tako tudi obdelovanje zemlje, npr. oranje. Kaže, da so največ pozornosti posvetili poljem, nji- vam. Navedimo nekaj primerov: Polje, Vrhpolje, Kompolje, Varpolje, Poljče, Pusto Polje, Zlato Polje itd. (II.), Dolge Njive, Lepa Njiva itd. (1.), Poljana, Poljane, Male Poljane itd. (II.). Poljana je ali obdelan kultiviran svet ali "obdelan kult iviran svet, ali obsežnejši, razmeroma raven svet, polje" (25). Badjura sodi, da ednin- ska oblika poljana povečini označuje trav- nike, pašnike in gorske senožeti (1). Kra- jevna imena tipa Njiva so manj pogostna in enakomerneje zastopana kakor Polje in Poljana: slednji sta najbolj znani na Dolenjskem. Sadjarstvo. Sadje je imelo v življenju ljudi vedno pomembno vlogo. Posebno čis- lana je bila češnja, ki je prisotna v mnogih krajevnih imenih: Češnjevec, Češnjica, Češnjcvek, Češnjice, Črešnjice itd (III.). Po številu jo presegajo le toponimi: Orehek, Orehovec, Orehovče, Orehovica, Orehovlje, Orešje, Orehovski Vrh itd. (III.). Oba tipa imen sta razširjena po vsej Sloveniji. Krajev, imenovanih po jablanah in hruškah, je nekoliko manj, zlasti velja to za severovzhodno Slovenijo. Značilna so imena: Jablan, Jablana, Jablanca, Jablaniške Laze itd. (II.), Hrušica, Hruše- vec, Hruševica, Hruševka, Hrušovje, Hruš- karje itd. (II.). Omenimo še krajevna imena, povezana s slivo: Slivna, Slivno, Slivje, Slivnica itd. (II.), razšir jena pred- vsem na Štajerskem. Vinogradništvo. V preteklosti so goji- 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK li vinsko trto tudi v zanjo manj primer- nih krajih, zato nas ne presenečajo nasel- binska imena: Podvin na Gorenjskem, Vino in Vinje na vzhodnem obrobju Ljub- ljanske kotline. Vinec, Vine, Vinje, Vinare, Vinica, Vinska Gora, Vinski Vrh itd. (III.) so med pogostnejšimi toponimi na Slo- venskem. Po nizu takih imen lahko skle- pamo na mejo sklenjenih vinorodnih povr- šin, npr. na severozahodnem obrobju Celj- ske kotline. Obrt. Obrt zastopajo v krajevnih imenih predvsem kovači in mlinarj i . Topo- nime: Kovači, Kovača vas, Kovače, Kova- čerje, Kovačke itd. (II.) najdemo povsod, mnogim je osnova osebno ime. Krajevna imena: Mlin, Mlini, Mlinsko, Mlinše, Malni itd. (II.) so doma zlasti na Primorskem, manj pogostna so naselbinska imena: Žaga, Žage, Žagarj i , Stare Žage itd. (I.), ki j ih poznamo zlasti v gorskem svetu. Z osebnimi imeni in poklicem so povezana tudi krajevna imena: Sitar, Sitarovci, Lončarevci, Lončarjev Dol itd. Rudarstvo in industrija. Slovenija ni bogata na rudah, industrija pa se je razvi ja la počasi, razmeroma kasno in marsikje že v obstoječih naseljih. Na rudo in rudarstvo spominjajo toponimi: Ruda, Rudnik, Rudno, Rudnica, Rudenca, Rudna vas itd. (II.), na predelavo železove rude: Fužina, Železno, Železniki itd. (II.), na steklarne: Glažuta, Glažerji itd. (I.), na opekarne: Ciglanca, Cigenca, Ciglenca, Cigonca itd. (I.). Večina rudarskih in žele- zarskih naselij je nastala v sredogorskem svetu, prav tako steklarne, ki so za obra- tovanje potrebovale poleg surovin tudi veliko lesa za kurjavo in pepeliko. Opeko so izdelovali tam, kjer je bila glina, te pa je bilo več na dnu dolin in kotlin, zlasti v subpanonskem svetu. Trgovina. Krajevni imeni Col, Čolnar- ji sta v zvezi s pobiranjem carine, ime- na: Tržišče, Tržeč, Tržič, Stari T rg pa s trgovino. Tržn ih imen je več (I.), odkrije- mo j ih v raznih delih Slovenije. M. Kos ugotavlja, da leži večina starih trgov na Slovenskem v neposredni bližini naselbin ali prometnih poti iz predslovenske dobe, predvsem ob nekdanjih rimskih cestah. Promet. Toponimov Cesta, Ceste itd. (I.) je več na Dolenjskem in v Posotelju. Dokaj enakomerno so razšir jena krajevna imena tipa Brod (II.) ter Most (I.) in Brv (I.). V skupino naselbinskih imen s pro- metnim pomenom smo uvrstili tudi Pre- val, to je "nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo" (25). Krajevna imena: Preval, Prevale, Prevalje, Prevole, Prevoje itd. (II.) so povečini v sredogorskem svetu. Sklep. Približno petine skupnega šte- vi la krajevnih imen nismo mogli razvrst i - ti, ker njihov pomen geografsko ni opre- deljiv, ali pa njihov izvorni pomen ni dovolj pojasnjen. Od preostalih toponimov smo jih 44,2 % uvrstili v okvir naravno- geografskih panog, zlasti k rastju in površju, precej manj k vodovju, še manj pa k živalstvu, kamninski zgradbi in podnebju. Družbenogeografskemu sestavu pripada 35,3 % krajevnih imen, osebna imena so daleč pred drugimi označbami. Večina toponimov je nastala pred indus- trijsko revolucijo, zato jih je relativno malo povezanih z industrijo pa tudi ru- darstvom. Bolje so zastopane kmetijske dejavnosti: poljedelstvo, živinoreja in sad- jarstvo. Obrt predstavljajo maloštevilni poklici, promet zlasti prehodi in brodovi, presenetljivo skromno pa je število topo- nimov s trgovinskim obeležjem. Primerjava krajevnih imen temelji na izbranih občinah v različnih geografskih makroregi jah Slovenije. V toponimih viso- kogorskega alpskega, predalpskega in dinarsko-kraškega sveta je na prvem mestu rastje, v subpanonskem in primor- skem prebivalstvo, rastje je tu na dru- gem oziroma tretjem mestu. Relief je na drugem mestu v visokogorskem alpskem in primorskem svetu, na tretjem pa v subpanonskem in dinarsko-kraškem. Na- selja, imenovana po vodovju, so v visokih Alpah za rastjem in površjem. Poljedel- stvo je sorazmerno bolj prisotno v pred- alpskem in subpanonskem svetu, živinore- ja v hribovitih pokrajinah, vinogradni- štvo pa zlasti na panonskem obrobju. Citirani viri: glej Geografski obzornik 93/1 ali 93/2. Ob koncu se opravičujemo za tis- karskega škrata v teh dveh. šteuilkah. V GO 93/1 mora biti na strani 20 namesto sloven- skih občin pravilno slovenskih občih, na stra- ni 21 namesto Gorice prauilno Gorice, v GO 93/2 pa na strani 30 namesto Cirina pravil- no Cerina, namesto Podjasen pravilno Podje- sen, in še na strani 31 namesto Prevoje pra- vilno Prevorje in namesto Krči pravilno Krče. 30