»tov. Ml
Posebno izdanje.
TRST, torek 29. novembra I9IO
Tedaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
M ik HMJih lo praznik Hi rt 5., ife paaafeljfclfc afe 9. sjatraj. PMttliie šter. m prodajajo po S nvfi. (6 stot.) t maogik
tobakaraah t Trste in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Fostojni, SeSaci, Nabrcžini. St. Luciji, Tolmin«, AjdoT-•ttal, Dornber^a itd. Zastarele fiter. po 5 nrft. (10 stok.). MLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Krokosti 1 Mm. GENE: Trg«vinski in obrtni oglasi p* S et, smo, •saurtnice, zakralft, poslanic«, oglasi denarmk zaTodov po M st. mm. Za ogla o ▼ tekstu Usta do 5 Trst 30 K, run aadaijna Trata K 2. Mali oglasi po 4 sfaot. bmidi, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Lase ratni oddelek uprare »Sdinosti". — Plačuje 3e izključne le upravi „Edinoeti*. u	a= Pli(ijlv« in utoBjivo Trsta.
CPIN05T
OlaeUe političnega druMva „Itee xa Primorska.
NAROČNINA ZNAŠA
r
m
za orio loto 94 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; aa aa-
nfti bron do poslan« naročnine, se uprava no ozira. tualslH aa M4«l]ato taftaaj* „KSISOSTI" atut: n •ole lole Kron MS, aa lata Kron a-tO.
Tei dopisi uy m pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko
Taaa pisma n aa aprajeaajo i« rekepisl »e os vraSaje Karo dnino, oglase ia reklamacije je pošiljati na upraro lista
UREDNldTVO i ulio« Oiergle fialattt it (Narrtal tfaa) Iadaj atoli ia odgororniurednikiTETAN GODINI. LasUik baaaorag bata .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost-aadruga a omejenim poroštvom v Trstu, ulio« GKorgio Gala tU štev. 18.	»—
Paltaa-hranNnltnl ralun Si 841-652. TCLEPOfl It. 11-57.
Razbijale! in vandali iz dne 4. septembra pred sodiščem.
Razprava odgodjena vsled bolezni ene priče.
Gotovo so še vsem živo v spominu dogodki iz dne 4. septembra t. 1., o priliki prihoda pulske „N. R. O." v Trst. Naši predragi sosedje so bili onega dne vprizorili pravo gonjo proti nam. Junaki so popolnoma razdejali kavarno „Minerva" in poškodovali skoraj vse slovanske banke, ter napadali posamezne Slovence.
A te dogodke dovolj opisuje obtožnica, ki jo prinašamo niže v doslovnem prevodu.
Iz imen obtožencev je jasno, da so ti junaki pravi „puro sangue". Mej njimi so: Dukić, Madritz, Tomč, Leiler, Mttller in celo Juriša.
Dva teh junakov imata komaj 15 let Najstarejša dva imala vsaki 36 let, dočim so ostali vsi 17, 18, 19, «0, si in k večjemu 22 letni mladeči.
Mej njimi je šest regnikolov, a eden je analfabet.
No, ti junaki so danes prišli pred sodišče, na odgovor radi dogodkov iz dne 4. septembra.
Predseduje razpravi deželno-sodni svet. Clarici; votantje so deželnosodna svetnika Parisini in baron Farfoglia ter preiskovalni sodnik dr. Atberti. Obtožbo vzdržuje sam državni pravdnik dr. Zencovich. Branitelje v je šest, in sicer odvetniki ,dr. Pe-tronio, dr. Baseggio, dr. Mussafia, dr. Rossi, dr. Pangrazi in dr. Lomas.
Potem, ko je konstatoval generalije vseh 16 tožencev, je predsednik prečital sledečo
Obtožnico.
Št. 3059/10 Gospodu preiskovalnemu sodniku, sekcija XIU.
Tu.
C. kr. deželno sodišče, kakor sodišče prve instance!
C. kr. državno pravdništvo v Trstu, videvši §§ 13, 51, 56, 112 kaz. p. r. to ti: I.
1.	21-letnega Alojzija Dukića, pok. Iv. in Marije r. Grumulato, doma iz Trsta katolika, samskega stanu, dimnikarja, nekaznovanega ;
2.	19 letnega Silvija Tagliapietra od Feliksa in Marije r. Marković, doma iz Buj, brez veroizpovedanja, samskega stanu, mehanikarja, že kaznovanega;
3.	21-letnega Teodora Madritz od Lovrenca in Marije r. Peperle, doma iz Trsta, brez veroizpovedanja, samskega stanu, privatnega uradnika, nekaznovanega;
4.	30-letnega Ivana Tome od Jakoba in Viktorije r. Dorigo, doma iz Trsta, katolika, samskega stanu^ težaka nekaznovanega ;
5.	20-letnega Josipa Vidali od Josipa in Katarine r. Mignorini, doma iz JPule, brez veroizpovedanja, samskega stanu, privatnega uradnika, že kaznovanega;
6.	21-letnega Alberta Leiler od Al berta in Ane, doma iz Trsta, katolika, samskega stanu, občinskega uradnika, nekaznovanega ;
7.	36-letnega Kozma Nuzzi pok. Mihaela in Nunziate r. Pudignan, doma iz Massafre (provincije Lecce v Italiji) katolika, oženjenega, že kaznovanega ;
8.	15-letnega Cezarja Ancona od Feliksa in Elizabete r. Vita, rojenega v Trstu a pristojnega v Padovo, židovskega veroizpovedanja, samskega stanu, agenta, nekaznovanega;
9.	17-letnega Marija Valle od Avrelija in Antonije Gregorutti, doma iz Trsta, katolika, samskega stanu, privatnega uradnika, že kaznovanega ;
10.	15-letnega Viktorja Bevilacqua od Leopolda Weiss in Marije Bevilacqua, doma iz Vidma v Italiji, katolika, samskega stanu, elektrotekničnega vajenca, že kaznovanega ;
11.	18-letnega Henrika Mtiller od Iv. in Avrelije r. Delgrassi, doma iz Poreča, katolika, samskega stanu, slikarja, že kaznovanega ;
12.	18 letnega Alojzija Morossi od Hijacinta in Viktorije, doma iz Maniago v Italiji, katolika, samskega stanu, sladole-j darja, nekaznovanega ;
13.	17-letnega Gennaro Russo od Josipa in Ane r. Garganesse, doma iz Pa-regnana (provincija Bari v Italiji) katolika, samskega stanu, elektrotehnika, ne kaznovanega ;
14.	19-letnega Henrika Fabris pok. Petra in Ane r. Simšič, doma iz Trsta, katolika, samskega stanu, čevljarja, analfabeta, nekaznovanega;
15.	36-letnega Alberta De Santi, nezakonskega sinu Marie De Santi, rojenega v Trstu a pristojnega v Benetke, katolika, samskega stanu, terasirja, nekaznovanega;
16.	17-letnega Marija Juriša od Pom-peja in Ivanke r. Ciprioto, doma iz Trsta, katolika, samskega stanu, mesarja, nekaznovanega ;
da so dne 4. septembra 1910, tu, skupaj in dogovorjeno med seboj in z drugimi, ki so še ostali nepoznani,
a)	zlohotno poškodovali tujo lastnino za znesek preko K 200.— in sicer
1.	razbili šipe, zrcala, posodo, stolice, mize in druge predmete kavarne „Minerva* v hiši št. 22 ulice deli' Acquedotto, prov-zročivši lastnikoma zakonskima Josipu in Josipini Kranjc škodo v znesku K 1968.90,
2.	razbili nekaj šip knjigarne Josipa Gorenjec v ul. Valdirivo št. 40, provzro-čivši za 140 kron škode,
3.^	razbili nekoliko velikih šip prostorov „Živnostenske Banke" v hiši št 30. ulice S. Nicolo in ul. Cassa di Risparmio, provzročivši za K 80 50 skupne škode,
5.	razbili napisno tablo in eno šipo „Ljubljansse kreditne Banke" na Korzu, provzročivši za K 177 Škode,
6.	razbili napisno tablo „Tržaške Trgovsko-obrtne Zadruge" nad vrati hiše št. 2 v ulici S. Francesco d' Assisi, in nekoliko šip istih hišnih vrat, provzročivši za 60 K skupne škode,
7.	poškodovali napisno tablo babice Margarite Rogelj v ulici S. Francesco št. 6, provzočivši za 10 K škode,
8.	razbili nekoliko šip v vratih, hiše št. 22 v ulici deli' Acquedotto in eno šipo vrataijeve lože v veži iste hiše, provzročivši za 20 K škode;
b)	da so poleg tega o priliki dogodkov ad a) izvrševaje navedena zlohotna poškodovanja z lučanjem kamenja in drugih predmetov provzročili nevarnost za življenje in za osebno varnost drugih ljudi
—	torej zločina javnega nasilstva, pred-vidjenega v § 85 a, b, kaz. zak., kaznji-vega v smislu § 86 kaz. zak., kazenska mera od enega leta do pet let.
n.
1.	Teodora Madritz, ad I.
2.	Henrika Mttller, ad I.
3.	Alberta De Santi, ad I.
da so dne 4. septembra 1910, tu, v družbi z druzimi individuvi, ki so ostali nepoznani
a)	toženca Mttller in De Santi napadla in zlostavila v ulici Carducci nekoliko Slovencev;
b)	toženec napadel in zlostavil na trgu della Barriera vechia nekega Mihaela Žgonc, ob kateri priliki je ta poslednji zadobil lahke lelesne poškodbe —
in da so s tem, ne da bi imeli rečeni toženci nad napadenimi osebami nikako oblast, ne vzroka smatrati jih krivim zločina, škodljivimi ali nevarnimi, zabranili istim osebam rabo njih osebne svobode
—	torej zločina javnega nasilstva, pred-vidjenega v § 93 kaz zak. in kaznjivega v smislu § 94 kaz. zak. II. kazenska mera.
ni.
1.	Marijo Valle, ad I.
2.	Gennaro Russo, ad I.
3.	Henrika Fabris, ad I.
4.	Alberta De Santi, ad I.
da so dne 4. septembra 1910, tu,
a)	toženci Valle, Russo in Fabris v družbi in z druzimi osebami, [ki so ostale nepoznane, ko je več c. kr. redarjev interveniralo v ulici Nuova, da store konec ekscesom več oseb, ki so lučale kamenje proti neki slovanski banki, zalučali kamenje proti rečenim redarjem,
b)	toženec De Santi, ko ga je c. kr redar Vincencij Bronzin aretoval radi dogodka navedenega pod II. a), suval istega
redarja in se mu trgal iz rok skušavši se na ta način rešiti — in da so se s tem, De Santi potom dejanskega zlostavljenja, a toženci Valle, Russo in Fabris tudi potom nevarnih groženj in oboroženo roko, uprli osebam, ki so navedene v § 68 kaz. zak., in to v hipu, ko so rečene osebe vršile svojo službo, in v svrho, da bi na ta način preprečili izvršitev te službe, — torej zločina javnega nasilstva predvidje-nega v § 81 kaz. zak. in kaznjivega v smislu § 82 kaz. zak.; druga kazenska mera za tožence Valle, Russo in Fabris, a prva kazenska mera za toženca De Santi. IV.
Marija Juriša, ad I.
da se dne 4. septembra i$io, ko so nekteri c. kr. redarji v ulici Giosue Carducci, kjer se je bila nabrala veča gruča ljudi, veleli istim naj se razidejo. ni hotel pokoriti temu vkazu, — torej delikta pred-vidjenega in kaznjivega po § 283 kaz. zak.
Razlogi.
Dne 4. septembra t. 1. okolu 11. ure predpoludne je bila puljska »Narodna delavska Organizacija« priredila s parni kom izlet v naše mesto, da obišče tukajšnjo „Narodno delavsko Organizacijo".
Treba tu povedati, da so se z italijanske strani že nekoliko dni prej dvigali protesti in obdržavali tudi protestni sestanki proti nameravanemu izletu, ki se ga je smatralo kakor izzivanje narodnega čuta in kršenje italijanskega značaja mesta, vsled česar je morala policijska oblast vkreniti najširše odredbe za ohranitev javnega reda.
A dogodki, ki so se odigrali onega jutra in ki so močno motili javni red na veliko škodo tuje lastnine in v nevarnost življenja in osebne varnosti druzih ljudi, služijo v dokaz, da so bili nasilni čini — ki jih je izvršila množica ljudi takoj po prihodu izletnikov — sad že prej določe nega načrta v svrho, da se da duška strankarskemu sovraštvu.
In res, kakor je o tem tudi pisal neki tukajšnji dnevnik, takoj ko so se je v pristanišču prikazal parnik z izletniki, se je bila zbrala množica ljudi na koncu pomola j sv. Karola, in ko je parnik plul mimo pomola, gaje množica (tu citira obtožnica I doslovno »Piccolove« besede : »fu salutato con fisehi tanto sonori...«) „pozdravila s tako sonornim žvižganjem, da bi moglo osramotiti mogočni žvižg sirene, ki daja znamenja za delavni urnik v svobodni luki". — .
Kmalu po izkrcanju izletnikov se je množica demonstrantov podala po raznih ulicah mesta in ob ponovnem vsklikanju: „Evviva Trieste italiana! Abbasso i sciavi!" je tej množici demonstrantov vspelo izvršiti določeni načrt.
Ko so šli demonstrantje po ulici Valdirivo in ko so prišli pred knjigarno nekega Josipa Gorenjec, slovanske narodnosti, je bilo nenadoma zalučano kamenje proti rečeni knjigarni in s tem razbite nektere velike šipe, provzročivši na ta način lastniku škodo v znesku 140*— K.
Tekom lučanja kamenja se je slišalo mej demonstranti ponovno vpitje: „Fora el sciavo porco, deghe al sciavo, abbasso i sciavi, fora i sciavi, butte le tabejle z6, daghe dentro, daghe dentro!" (Čitatelj naj si te vsklike prevede sam. Op. ur.), a na to je množica ob vskliku „Andemo avanti! šla naprej in se podala v ulico S. Francesco d'Assisi, kjer je začela lučati kamenje proti hiši št. 2, v kateri ima svoj sedež „Trgovsko obrtna zadruga". Tu so demonstrantje sneli nadpisno tablo rečene Zadruge in pobili šipe hišnih vrat.
Za tem so demonstrantje sneli slovensko (obtožnica pravi prav za prav: slovansko) nadpisno tablo, ki je visela na zidu hiše št. 6 v isti ulici in je bila last babice Josipine Rogelj, na kar se je ob vskliku: „Andemo al caffe Minerva, andemo dal sciavo !" množica podala proti ulici dell'Acquedotto.
Prišedši pred kavarno Minerva, ki se nahaja v hiši št. 22 rečene ulice in je last nekega Josipa Kranjc, so demonstrantje, ob vskliku „abbasso i sciavi!" s
kamenjem ražbili velike šipe in zrcala in in obenem vdrli v kavarno in tam razbili posodo, stolice in mize.
Mej lučanjem kamenja, ki je merilo tudi proti veži iste hiše, tako, da so bile razbite nektere šipe hišnih vrat in portir-jeve lože v veži, je pa bilo tudi večkrat vstreljeno z revolverjem, povečavši na ta način^ osebno nevarnost.
Škoda, ki je bila o tej priliki pro-vzročena lastniku kavarne „Minerva", je bila ocenjena približno na 2000 kron.
V nadaljnem obhodu demonstrantov, so se ti vstavili v ulicah, kjer imajo svoj sedež slovanske banke in so se silnim lučanjem kamenja razbili velike šipe „Živnostenske Banke" v ulici S. Nicolč in v ulici Nuova, „Jadranske Banke" v ulici S. Nicolo in ulici Cassa di Risparmio in nadpisno tablo in eno veliko šipo „Ljubljanske kreditne Banke" na Korzu.
Lučali so kamenje tudi na trgu pri Rdečem mostu proti „Ustredni Banki Českych Sporitelen", ne da bi tu provzročili kako škodo, pač pa provzročivši resno nevarnost za osebe, ki so se nahajale na javni ulici, o čemer priča dejstvo, da je bila neka branjevka lahko ranjena od kamna, ki jo je bil zadel.
Posebne okolnosti, pod katerimi so bile vprizorjene demonstracije ob dohodu izletnikov in veliki gori navedeni izgredi, dokazujejo, da je bilo zločinsko dejanje, ki pripada kaznjivosti predvidjeni po § 85 a, b, kaz. zak., sad že prej sklenjenega dogovora, vsled česar mora z ozirom na določilo § 5 kaz. zak. vsaki vdeleženec tega dogovorjenega zločinskega podjetja odgovarjati za skupni rezultat činov vseh oseb, ki so se vdeležile tega kazenskemu zakonu nasprotujočega dejanja.
Rezultati uvedene kazenske preiskave so dokazali, da so se današnji toženci, skupaj z drugimi osebami, ki so pa ostale nepoznane, vdeležili gori navedenih na-silstev.
In v resnici priča Anton Demarco trdi, da je mej gručo razgrajalcev brez-dvomno spoznal tožence Mttllerja, Bevi-lacqua, Madritza, Dukića, Tagliapietra, Vidali, Tomč in Leilerja. Ta priča trdi, da je videl toženca Bevilacqua lučati kamenje proti knjigarni Gorenjec v ulici Valdirivo. Dalje trdi ta priča, da je videl, ko so demonstrantje prišli v ulico San Francesco d'Assisi, da sta toženca Dukić in Tagliapetra snela nadpisno tablo babice Rogelj, a ko so prišli demonstrantje pred kavarno „Minerva", da je videl tožence Mttllerja, Bevilacqua, Dukića, Tagliapietra, Tome in Leilerja lučati kamenje in druge predmete proti kavarni in vdeležiti se poškodovanj v notranjem delu iste kavarne.
Priča Demarco trdi tudi, da je bil toženec Vidali provzročitelj onih ekscesov, ker da je on vodil množico z enega na drugi kraj, in celo, da je potem, ko so bili ekscesi v ulici Valdirivo in v ulici S. Francesco d'Assisi izvršeni, z vsklikom „Avanti, andemo al Caffe Minerva!" (Naprej, idimo h kavarni Minerva!) po-vedel množico k rečenej kavarni.
Dalje trdi priča Demarco, da je videl, da so bili toženci Tagliapietra, Dukić in Madritz o priliki napada na kavarno „Minerva" oboroženi z revolverji.
Demarco je tudi videl toženca Mttlleja in Bevilaqua, ko sta lučala kamenje proti slovanskim bankam v ulici S. Nicold in v ulici Nuova.
Priča Matej Lovretić je videl toženca Dukića, a on in priča Zorko Drufovka sta videla toženca Morassi, dočim je priča Luka Durante videl toženca Nuzzi, — v gruči onih, ki so v ulici Valdirivo kri-čaje „Eviva Trieste italijana, abasso i schiavi!" lučali kamenje proti knjigarni Gorenjec, in se tako vdeležili silnega napada na to knjigarno.
Toženca Kusso, ki obdolžuje soobto-ženca Valle, da se je vdeležil lučanja kamenja v ulici Nuova proti redarjem, ko so bili ti prihiteli, da bi razpodili razgra-jalce, ki so napadali tam nahajajoče se slovanske banke, obdolžuje pa redar Vincencij Cesar, da se je i on, Russo, vde
Btran II
»EDINOSTc št. 331.
V Tratu, 29. novembra 1910
ležil istih napadov. Imenovani redar trdi namreč, da je videl tudi toženca Russo lučati kamenje proti ,.Jadranski Banki" in proti redarjem.
Redar Anton Zoff pa trdi, da je vi del toženca Fabrisa v družbi onih, ki so lučali kamenje proti »Živnostenski banki« in da je on, Fabris, lučal kamenje tudi proti njemu, Antonu Zoffu; a iz izpo-vedbe priče Antona Matešič izhaja, da je bil toženec Juriša mej onimi, ki so bili izvršili napad na kavarne „Minerva" in da je celo on, Juriša, z nekim kolom razbijal šipe te kavarne.
Priča Marko Anzulović je videl toženca Ancona lučati kamenje proti »Jadranski banki<. Ta priča trdi celo, da je videl, kako je toženec Ancona, v hipu, ko je bil s kamnom razbil eno veliko šipo, začel vpiti proti tovarišem : »Avanti senza paura!«
Okolnosti, pod katerimi se je izvršila aretacija toženca De Santi, dokazujejo, da se je bil i on pridružil množici razbijal-cev v gori povedano zločinsko svrho.
Dokazalo se je namreč, da je bil napad — na podlagi prej dogovorjenega načrta — namenjen ne le proti tuji lastnini, temveč tudi proti osebam se slovanske strani, kajti na več točkah mesta tekom obhoda množice demonstrantov je bilo napadenih, zlostavljenih in izpostavljenih resni nevarnosti več oseb slovanske narodnosti, ktere so na ta način, poleg telesne poškodbe, trpele tudi kršenje njih osebne svobode.
A mej onimi, ki so zakrivili taka dejanja, ki se označajo zločinom predvidje-nim po § 93 kaz. zak., so bili prepoznani toženci Henrik Muller, Albert De Santi in Teodor Madritz, kar je dokazano potom izpovedb prič Štefana Spazzapan, Frana Gržina, Vincenca Bronzin in Josipa Kobau.
Priči Štefan Spazzapan in Fran Gržina trdita, da sta videla toženca Mullerja v družbi množice demonstrantov, ki so v ulici Giosue Carducci napadali in zlostavljali vsacega človeka, o kterem so po zunanjosti sodili, da je Slovenec, in Mtiller je bil aretovan ravno v hipu, ko je bil napadel nekega Slovenca in ga bfl s pestmi.
In pod ravno takimi okolnostmi je redar Vincenc Bronzin aretoval toženca Alberta De Santi, ki je bil tudi v ulici G. Carducci v družbi z drugimi demonstranti, nenadoma napadel nekega Slovenca, vdarivši ga s tako silo, da ga je podrl na tla. Ko je bil De Santi na to proglašen aretovanim, se je skušal se silo iztrgati iz rok redarja Bronzina, in šele s pomočjo drugih redarjev je bilo možno odvesti toženca v zapore. Ko so mu na policiji preiskali žepe, so našli pri njem kamen, kar dokazuje, da se je on udeležil zločinskega načrta, ki je bil izveden na škodo tuje lastnine; in te okolnosti postavljajo na laž toženčevo opravičevanje, češ, da je bil vzel oni kamen v svrho, da bi se v slučaju branil.
Enak napad je bil izvršen zvečer dne 4. septembra na trgu della Barriera vec-chia, kjer je bil neki Mihael Žgonc nenadoma napaden od več oseb, ki so ga bile s palicami in s pestmi na način, da je zadobil več telesnih poškodb.
Mej onimi, ki so se udeležili tega napada, je bil prepoznan toženec Madritz,
kar izhaja iz izpovedbe redarja Josipa slednjič je on privolil v to, da jo spremi Baduliča.	doma. Med potjo ji je pa zopet začel
Povedano je že, da so razgrajalci o priliki, ko so napadali slovanske banke v ulici S. Nicolo in v ulici Nuova, dali duška svojemu besu tudi proti redaijem, ki so bili prihiteli tja, da store konec onim ekscesom, in da so lučali kamenje proti policijskim funkcijonaijem, in da sta bila redarja Vincenc Česar in Anton Zoff celo zadeta od kamnov.
Za to dejanje, ki tvori zločin javnega nasilstva predvidjenega po § 81 kaz. zak., morajo odgovarjati toženci Russo, Fabris in Valle, in sicer na podlagi izpovedb imenovanih redarjev in na podlagi obdol-žitve toženca Russo na rovaš soobtoženca Valle.
In v smislu § 81 kaz. zak. se je moralo pozvati na odgovor tudi toženca De Santi, ker se je o že omenjeni priliki skušal- nasilno izviti iz rok redarja Vin cencija Bronzin.
Na podlagi izpovedbe redarja Ka-menjČka se je pa moralo pozvati toženca Juriša na odgovor radi dejanja, ki je navedeno in označeno v točki IV. dispozitive.
Toženci zanikajo, da bi bili krivi, česar se jih dolži, a vspričo izpovedb prič, stoje na slabih nogah dokazi, ki jih nekteri toženci navajajo, da bi vgotovili svoj alibi o priliki dogodivših se ekscesov, in to toliko bolj, ker ni bila v procesu dana nobena okolnost, ki bi bila mogla vzbuditi dvom o verodostojnosti obtoževalnih prič
Tako obtožnica, ki na zaključku predlaga zaslišanje 37 prič in prečitanje 74 spisov, poleg raznih osebnih dokumentov tožencev, kakor kazenskih listov in drugih.
Po obtožnici:
Po prečitanju obtožnice je toženec Russo izjavil, da se odpove branitelju dr. Lomasu. Na kar je odvetnik Petronio izjavil, da prevzame on obrambo toženca Russo.
Za tem je predsednik javil, da priča Anton Demarco ne more priti na razpravo, ker je bolan in se nahaja v bolnišnici.
Državni pravdnik je izjavil, da se zadovoljuje s tem, da se prečita izpovedba te priče.
Branitelj dr. Pangrazi se je temu protivil in izjavil, da absolutno zahteva, da priča Demarco pride osebno na raz pravo, ker obtožba proti njegovim bra-njencem sloni glavno na izpovedbah priče Demarco. Predlaga torej, da se razprava odgodi v to svrho. Obenem prosi, da bi se r;egovim branjencem dovolila začasna svoboda.
Dr. Petronio se je pridružil temu predlogu, dočim so se ostali branitelji izjavili nasprotnimi odgoditvi razprave.
Po več nego pol ure trajajočem posvetovanju je sodišče, zaslišavši mnenje državnega pravd ni ka glede ločitve razprave proti tožencem, ki so obtoženi na podlagi izpovedb priče Demarco od ostalih, sklenilo odgoditi razpravo v ozirih vseh 16 tožencev.
V utemeljevanju tega sklepa je rečeno, da je sodišče smatralo za absolutno potrebno, da se priča Demarco, ki je glavna obteževalna priča, zasliši osebno.
očitati, da ima ljubavno znanje z drugimi moškimi in iz tega očitanja je nastal mej njima prepir, kterega konec je bil, da je ona njega zabodla z nožem, kterega je imela — kakor je sama povedala — pripravljenega že poprej.
Ko so vzeli njeno izjavo na zapisnik, so morilko Marijo Rossi odvedli v zapore.
Na vmoijenčevem truplu so zdravniki konstatovali, da so mu bila prebodena pljuča na levi strani.
Samomor. Danes zjutraj ob 7. in pol uri je bila zdravniška postaja pozvana na pomoč v hišo št. 13 v ul. Antonio Caccia. Ko je pa zdravnik prišel tja, so mu povedali, da so dotičnika, ki je potreboval njegove pomoči, že prenesli v bolnišnico.
Šlo se je namreč za 34-letnega Emilija Reggio, vdovca s tremi otroci, stanu-jočega v gori rečeni hiši, ki je bil s samomorilnim namenom izpil neki strup.
Mej tem, ko so čakali zdravnika se zdravniške postaje, je bil nekdo pohitel
v	bolnišnico, od leoder so takoj poslali dva moža z nosilnico. A nesrečnež je umrl med potjo, ko so ga nesli v bolnišnico. Nato so mrtvo truplo prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu.
Vzroki samomora niso znani.
Se en samomor. 24-letni Jurij Eizin-ger, uradnik pri državni železnici, stanujoči v hiši št. 28 v ulici Plndemonte se je danes opoludne v svojem stanovanju obesil.
Našli so ga okolu 2. ure popoludne že mrtvega. Za vzroke samomora se ne ve. — Truplo samomorilca je bilo puščeno na stanovanju.
Nesreča na delu. 50-letni težak M. Pahor, stanujoči v Rocolu št. 66, je delal včeraj predpoludne v skladišču št. 9 v svobodni luki. Na delu je pa tako nesrečno padel, da se je težko pobil na spodnjem delu telesa, vsled česar je bil k njemu pozvan zdravnik se zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejo pomoč in ga dal potem prenesti v bolnišnico.
Hudega mačkn je imel danes zjutraj 38-letni Albert Martinuzzi, natakar v kavarni degli Specchi in stanujoči v ulici della Ferriera št. 31. Ob 11. uri in pol predpoludne ga je namreč neki redar našel ležečega na tleh v ul. Barriera.
Ker ni redar vedel, kaj da mu je, je Dozval zdravnika se zdravniške postaje,
vi	je pa takoj spoznal, da je za Martinuz-zijevo bolezen najbolje zdravilo nekoliko ur spanja, vsled česar ga je dal odvesti domov.
Nesreča v rudniku. - 40 oseb ubitih.
AKLAHOMA 28. Radi eksplozije pli-
nje p
nov v nekem rudokopu Asphaltne družbe v bližini Antlens a je življenje.
spr
prišlo 40 oseb ob
Ljubavna tragedija.
Minolo noč, med ponedeljkom in torkom okoli 3. ure, je bila zdravniška postaja telefoničnim potom pozvana na pomoč v ulico delle Sette Fontane. A ko je zdravnik prišel na naznačeno mesto, je našel ležečega na tieh v luži krvi, že mrtvega človeka. Pokojnik je ime! grozno rano na levi strani prsi.
Pozvana je bila takoj sodna komisija, sestavljena iz preiskovalnega sodnika ar.a Luccardi, sodnega avskultanta g. Jedlo\v-skega in — za policijo — dr.a Grassl-na.
Ves dogodek se je prikazoval ze!6 zagonetnim. Ni se vedelo ne kdo je bil umorjen, ne kdo ga je umoril. Vse, kar se je vedelo o tem dogodku, je bilo sledeče:
Okolu 2. ure in pol po polnoči je šel neki g. Peter Valasco po ulici delle Sette Fontane, in tam je videl neko žensko in nekega moškega, ki sta se pričkala. Slišal je celo, da je moški rekel besede: „Tega nisem jas rekel; to je rekel nekdo drugi!"
Na to je on šel dalje svojo pot, a ko se je kmalu zatem ozrl, je videl moškega ležati na tleh, dočim je šla ženska dalje po ulici delle Sette Fontane.
Valasco se je nato približal ženski in jo vprašal: „Je li vaš soprog oni, ki ste se ž nji in tako prepirala ?•*
— ^e", je odgovorila ona, rje neki pijanec, ki me je nadlegoval".
Nato je šla ona dalje po ulici della Tesa. Valasco je pa povedal nekemu redarju, kako da sta se moški in ženska prepirala in da je moški obležal na tleh. Redar je na to stopil bliže in videl, da je na tleh ležeči moški ranjen. Pohitel je na
stražnico, od koder je bila telefonično pozvana zdravniška postaja.
Ko je sodna komisija opravila svoj posel, je bilo truplo pokojnika preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu.
Danes ob 11 V3 predpoludne se je pa javila na policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu 25-letna Marija Rossi pok. Antona, stanujoča z materjo Marijo v ulici Rigutti št. 21.
Predstavivši se na dcomisarjatu, je Marija Rossi povedala, da je ona vmorila onega moškega, čegar truplo je bilo najdeno v ulici delle Sette Fontane. Povedala je dalje, da je bil pokojnik 33-Ietni elektrotehnik Rudolf Zadnikar, stanujoči v ul. del Rivo št. 9.
Ona da je imela ž njim že štiri leta ljubavno razmerje. Imela da je ž njim 3 otroka, kterih sta dva vmrla, a eden še živi.
Pred kaki ni 10 meseci da jo je hotel Zadnikar zap . tili. Dolžil jo je namreč, da mu ni zvesta, in da se razumeva z drugimi možkimi.
Ker ji je bil vsled tega odpovedal vsako denarno podporo, ga je ona tožila za alimentacijo otroka in z razsodbo iz dne 24. t. m. je sodišče obsodilo Zadni-karja, da jej mora plačevati po 3 krone na teden.
Sinoči sta bila ona in Zadnikar skupaj v krčmi na vogalu ulic S. Maurizio in Solitario. Iz krčme sta bila šla v neko kavarno v ulici S. Maurizio, kjer sta ostala do polnoči.
Ko sti odšla iz kavarne, je ona zahtevala, da jo spremi domov, a on ni
Književnost in umetnost
„Zvonček*1, list s podobami za slovensko mladino, 11. Številka. Ta list, ki ima zelo zanimivo vsebino, pripravno za mladino, pripročamo najtopleje vsem družinam.
Dr. V. Korun: Spake	satire,
humoreske in drugo. V Ljubljani	1910. Ig.
pl. Kleinmayr & Bamberg. O	tej knjigi spregovorimo o priliki kaj več.
Lev. N. Tolstoj: Kazaki. Prevedel Josip Knaflič. Založil dnevnik „Edinost". — Največi ruski pisatelj sedanje dobe, ki je ravnokar umrl, v tej knjigi z nedosežno realistiko opisuje življenje med kazaki. — Povest spada med najboljše Tolstojeve spise, zato jo toplo priporočamo.
Tri pripovesti grofa Tolstega. Izdal dnevnik „Edinost". Ta knjižica prinaša tri drobne povesti umrlega pisatelja, ki bodo gotovo vsakomur ugajale. Tudi to knjižnico priporočamo v nakupovanje.
Obe knjigi se dobivata v knjigarni Jos. Gorenjca v Trstu in po vseh knjigarnah na Slovenskem.
_ iM-l -J1 J
P
1.
li"
T f
3 j
TURČIJA.
Vlada ne odstopi.
CARIGRAD 28. Vest, ki so jo prinesli neki vnanji listi, da misli minister-stvo odstopiti, ne odgovarja resnici.
Turška zbornica za krščanske cerkve.
CARIGRAD 28. Zbornica je dovolila 40000 funtov za gradnjo manjšinjskih cerkev v Makedoniji.
Za bosanske izseljence.
CARIGRAD 28. Vlada je predložila zbornici predlogo za novi kredit v znesku 15.000 kron za podpiranje mohamedanov, ki se izselijo iz Bosne in naselijo v Makedoniji.
Vprašanje Krete.
CARIGRAD 28. Naznanjen odgovor krečanskih zaščitnih oblasti, ki so izjavile, da hočejo čuvati suverena prava
Revolucljonarno gibanje v Meksiki končano.
MEKSIKO 28. Vlada je sedaj popol-; noma udušila nemire. Zvezni kongres je izrekel zaupanje predsedniku Porferiu , Diazu.
Nove pristojbine za vojske.
DUNAJ 29. „Fremdenblatt" javlja, da : stopijo s 1. decembrom v veljavo po voj-; nem ministru predlagane in v delegacijah ! odobrene nove pristojbine za moštvo.
Obisk kralja Petra v Vatikanu.
BELGRAD 29. Med srbsko vlado in i Vatikanom se vrše pogajanja radi obiska kralja Petra pri Vatikanu. S tem bi bila zopet vzpostavljena zveza med Srbijo in Vatikanom, ki je bila pretrgana od smrti kralja Aleksandra.
Novi topovi za Srbijo.
BELGRAD 29. Vlada je naročila pri Kruppu v Essenu 60 gorskih toppv, ker je bila ponudba Kruppa ceneja nego ona francozke tvrdke Schneider v Creuzotu.
Potovanje kralja Petra.
BELGRAD 29. Kralj Peter bo potoval sredi januvarja v Rim, ker je nade, da bo prestolonaslednik do takrat že toliko ozdravil, da bo lahko zastopal kralja v vladnih poslih.
Nova češka delniška pivovarna družba.
PRAGA 29 Včeraj se je vršilo v zborovalni dvorani trgovinske zbornice v Plznu ustanovni občni zbor češke plzen-ske delniške pivovarne. Društvo je bilo ustanovljeno na podlagi statutov, ki jih je odobrila državna uprava. Aporte prevzame „Živnostenska banka".
Danski kralj na Dunaju.
DUNAJ 29. Danes je dospel sem v strogem inkognitu danski kralj.
Albanski ustaši.
CARIGRAD 29. Volf v Skadru (Albanija) javlja, da so se vsi albanski begunci vrnili iž Crnegore ter se podvrgli turškim oblastim.
Proti avtonomiji Irske.
BALGAST 29. (Reuter) Sinoči se je vršilo pod prostim nebom veliko zborovanje unionistov, katerega se ie udeležilo kakih 20.000 oseb. Govorniki so izjavili, da ako bo sprejeta home-rule (avtonomija za Irsko), se bodo Angleži na Severnem Irskem proti isti vpirali s tem, da ne bodo plačevali davke in se poslužili še drugih ojstrejših sredstev.
Neko notranje posvetovanje pristašev angležkega gospodstva je sklenilo nabirati denar, spraviti vse svoje pristaše v en polk, nakupiti orožje in se ustaviti s silo uvedbi home-rule. Bilo je takoj podpisanih 10.000 funtov šterlingov (24.000 K).
Širite EDIINOST
kkkkk k k
5)
MOST y Trstu
★
k
k

g
Turčiie in ki označa postopanje krečan-ske skupščine za otročje, je turško vlado zadovoljil. Na zahtevo porte, naj se vprašanje Krete definitivno reši, je odgovorila le ena zaščitna sila, da še ni prišel Čas hotel. Sprehajala sta se nekoliko časa, in za to.
Pnevnik „Cdinost" v Trstu jc založil naslednje knjige:
1)	„Vohun". Spisal J. F. Coopcr. Cena K 1-60.
2)	„Tri povesil grofa Leva Tolstega". Cena 80
3)	„Kazaki". bpisal L. K. Tolstoj. ::: Posl. Jos. Knaflič. - Cena K 160.
4)	„Prva ljubezen". Spisal Iv. Sergje-vič Turgjenjev. Poslov. Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1'—.
5)	„Poljut>". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. - Spisala Karolina Svčtla. Poslovenil F. P. Cena 80 vinar.
6)	„Beseda o slovanskem obrednem jezika pri kat Jugos ov2nih" (Malo odgovora na škofa Nagla posl ivno pastirsko pismo v pouk si. ljudstvu). Cena 30 vin. Cisti dobiček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu.
Vse to knjige se dobivajo v Tiskarni .Edinost" in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku.. Pošt. posamezne knjige 20 vin. več.