ŠivCjenje in svet
!><?«>. OS.	HjubJfatta 20. dmcmvnbva *<P2<?. £ešo
1, Justin: Betlehemsko dete (lesorez)
Ali je na zemlji dovolj prostora za vse ljudi?
Trije razlogi, ki vzbujajo skrbi
Pred kakšnimi dvajsetimi leti so se oglasili prvi prestrašeni glasovi, ki so pozivali »evropski kontinent«, naj bi se postavil na stražo za svoje svetinje pred »rumeno nevarnostjo«, pied nevarnostjo preobljudettih mongolskih predelov Azije, ki preti preplaviti evropsko celino in jo uničiti z vso njeno prastaro državno in kulturno organizacijo vred.
Kakor da bi bilo te grozote še premalo, 90 se dvignili pozneje novi preroki, ki so ooozorili Evro-po pred drugo, nič manj usodno nevarnostjo, pred nevarnostjo, ki ji preti z nasprotne strani sveta, preko Atlantskega oceana — iz Amerike.
In da bo mera polna, je nastopil neposredno po vojni prerok vseh prerokov, nemški filozof Osvald Spengler, s svojo senzacionalno knjigo o »Propadu zapadnega sveta«, v kateri je obširno obrazložil kopico, na videz neoporečnih razlogov, ki so ga bili pripravili do Istega naziranja o neizmerni nevarnosti, ki poje Evropi pogrebno pesem, a naj id-ločilnejši razlog mu ni bila ne rumena ne ameriška nevarnost, temveč »nero-dovitnost civiliziranega (t. j. zapadnega, evropskega) človeštva«, ki se kaže v neprestanem padanju števila rojstev, v odporu evropskega človeka proti spc-čemanju novih ljudi.
To je tisti razlog, ki ga je stisnil ev-gemik Hnrman Muokermann v stavelk: »Strašnega nego smrtna žetev vame je smrtna žetev m;ru« in ki .ie dvignil v zadnjih letih tol:ko državnikov in med njimi diktatorja Mnssolinija v prvi vrsti, da so šli nad svoja ljudstva in jih poskusili tu 7. dobro besedo in z darovi, tam s prptniami in kaznimi pripraviti do te<ra. da bi se boli blodila. Tisti na, ki so videli naibalj daleč, so nastopili z ideio o obrambni in orerodilni zvezi evropskih držav, t ideio o »Vseevroni«, ki je dohilfl bnš v zadn"b čiwh nekaj »ovega poleta, ko sta se izjavila takšna
moža, kakršna sta Briand itn Herriot. za pristaša njenega ustanovitelja, avstrij-sko-japomskega grofa Coudenhove- Ka-lergija, in jo spravila v debato pred forum mednarodne diplomacije.
V teh okoliščinah ne bo odveč, če se rudi mi podrobneje pobavimo s temi zadevami. Najprvo:
O vprašanju nazadovanja porodov
Nazadovanje porodov v evropskih kulturnih državah je taiko dokaizano. in očitno dejstvo, da bi bila vsaka beseda o tem tako rekoč odveč. Gre pa za to, v čem je iskati vzrokov za ta pojav. Monakovski narodni gospodar Lujo Bnentano jih vidi v naraščajoči blaginji In želji po uživanju — otroci so temu uživanju v napoto — tako med posamezniki. kakor med celimi ljudstvi. Drugi. in med njimi predvsem nemški profesor dr. Julij Wolf. pa ugovarjajo, rn menda upravičeno, da to ne more biti res. ker drugače ne bi bili prišli do tega, da se uveljavlja sedaj proces »raz-otročemja« že v proletarskih slojih družbe. potem ko je zavzel že vse srednje in premožne sloje. Gre enostavno za novo seksualno moralo, za novo naziranje o potrebi otrok. Dočim so jih nekdanji časi snočen.iali narool v omotici, naravi in boguvdano, brez vsakega pomisleka, da-li je to dobro ali slabo, družini ta družibi v korist ali šlkodo. je postal danes tudi otroški b1 a gosi o v zadeva razumnega pretehtanja. »račun« svoje vrste. In to ne velia samo za evropske dežele, temveč tudi za iz v on evropske evropskega postanka Pri tem na ie treba pripomniti, da števHo živih otrok v družinah danes v splošnem nikakor ni rnaniš? neso pre' temveč samo število roienrh otrok. Če vzamemo n. rir. za primer in pojasnilo Nemč:io tedai se pokaže, da se ie rod;lo 1. 1001. na 1000 prebivalcev 35 7 ntroik. 1. 1926 res samo 19.s odmik. istočasno na ie padla iiirrrrM-vo«t	od ?0 7 na 10 2 (n100
rojenih otrok). Nazadovanje umrljivosti
dojenčkov Je torej odločno večje nego nazadovanje porodov in če bi bili vsi otroci dojenčki, bi imele nemške družine danes celo več otrok nego ob začetku stoletja. Samo to. da ni umrljivost po dovršenem prvem letu nazadovala v isti meri kakor umrljivost do prvega leta, povzroča, da ni tako in da je znašal presežek letne pomnožitve 1. 1928. 433 000 duš. dočim ie znašal L 1901. 858.000 duš (pri čemer pa moramo upoštevati tudi to. da je bila Nemčija takrat po teritoriju večja).
Izredno poučno je primerjati število rojstev in umrljivost v posameznih državah. Dočim so si bile lanskega leta n. pr. Nemčija. Francija in Anglija po porodnem številu precej enake (namreč 18.6. 18. 2. 17.1 na 1000 prebivalcev), je dosegla umrljivost na Francoskem 16.5 na 1000 prebivalcev, na Angleškem 11.8. v Nemčiji 11.6. Nemčija je imela tako presežek 7 duš na 1000 prebivalcev. Angleška 5.3. Francoska komaj 1.7 (70.000). dasi se po porodnem številu približuje Nemčiji. Francosko ne ubija torej toliko nazadovanje porodov ali kakšna z nerodovitnostio zvezana de-generacija njenega ljudstva, kakor to običajno menijo, temveč samo izredno visoka umrljivost njenih otrok. Med ostalimi državami v Evropi so prilike boljše nego v teh treh glavnih državan.
Češkoslovaška ima n. pr. porodno število 23.2 (letni presežek rojstev nad smrtmi 117.000 duš). Italija 27.2 pri umrljivosti 15.7 (ietni »resežek 468.000 — večji nego nemški). Španska 29.9 pri umrljivosti 18.6 (presežek 252 000) nad vse veliko porodno število pa ima Poljska, namreč 32.6 z letnim presežkom 479.000, ki je večji nego nemški in italijanski. čeprav ima komaj polovico toliko prebivalstva kakor Nemčija Seveda pa se tudi v tej deželi kaže počasno nazadovanje porodov, isto tako kakor v Italiji in to navzlic vsem poskusom kakšnega Mussolinija ali Pilsudskega. da bi ga zajezila. Iz vseh gorenjih številk pa je razvidno, da bomo lahko še dolgo čakali na to da bi začelo Evropi ljudi primanjkovati. Ta nevarnost preti kvečjemu samo delčku Fvrope in sicer Francoski, a tudi tam skrbi neprestano priseljevanje inostranih evropskih elementov za to. da še ne bo kmalu kaj praznih prostorov, na katere bi lahko stopila osvajajoča noga rumenega ali kakršnegakoli drugega plemena. Sicer pa je treba pomisliti to-le: Vse evropske države trpijo, nekatere bolj. nekatere manj. zaradi brezposelnosti. Dokler je en sam človek brez dela na našem kontinentu, toliko časa ne moremo trditi, da bi bilo na tem kontinentu ljudi — premalo...
Najtežja snov
Kdor še danes uporablja primerjavo »težak ko svinec«, kaže. da ne koraka s tokom časa. »Težak ko osmij«. mora reči, kdor hoče biti moderen. Osmij je namreč — kolikor doslej vemo — najtežja snov na svetu. Dvakrat težji je od svinca in trlkrat težji od železa, skoro desetkrat težji od aluminija in več ko 22 krat od vode.
Ta svojevrstna snov spada po svojih feikaličnih svojstvih med kovine, po kemičnih lastnostih pa ne. Na oko se vidi modrikasta in tvori kristale, ki so trši od stekla.
Osmij je odkril Smithson Temant leta 1904. O njem in indiju je poročal v dveh razpravah, ki jih ie napisal za kr. akademijo znanosti Osmij je posebno zammiv zaradi tega, ker .ie za tamtalom n^tefiie tajiva	Ime je dobi po
silno ostrem in prodirnem duhu. ki ga rasšksa, kadar se se&rerva. Osmij se
najde skoro vedno v zvezi s platino, s katero daje tudi zlitine.
Preie s^ nentji ur>n<rabl;a1i za izdelovanje žarilnih locniev v električnih žarnicah. Ker pa so bile te žarnice predrage in ker tudi materiinla ni bilo dovolj, so to opust'1i. Ta dragocena snov se pridobiva v Uralu in v Braziliji.
BALZAC, IZUMITELJ PARIŠKIH ČOLNOV
1^'sec »Očka Goriota* je ime! siiaierc ymU sol za poslovne stvari. Niecove globoVp zamisli SO pa drugi udeistvili. Tako je 1837 pisni Rot^sehildu, naj hi osnoval gondole za 200 do 300 oseb. z sodbo, umetalnim ognjem itd. >Ves načrt je že dozorel v glavi, manjka mi samo drobiža ...« Drobiž se ie našel šele 1867 ob ra^tavi. 7adevn se je imenitno obnesla. Uxia BaJaat je bil io 17 iai poa rušo.
Ini. J. Birkham
Piramide, nevenijive priče človeškega stavbarstva
Pač vsakdo, Id je potoval po Egipta, Je strme obstal pred ogromnimi piramidami pri Gizeh, ki napravljajo baš zaradi svoje velikosti veličasten vtis na Človeka. To so menda čutili tudi naši davni predniki, sicer ne bi bili prišteva-
zidali v časih barbarstva. Celo danda: našnji, v dobi vseobvladajoče tehnike, bi bila gradnja takšnih kolosov zelo težka ki bi veljala nepopisno visoke vsote.
Pomudimo se malce pri največji izmed velikank, pri Keopsovi piramidi,
Velika pirat
li piramid k sedmerim čude som sveta. Čeprav imamo dandanes druga tehnična čuda. ki obvladujejo naš razum in srce. vendar le ne moremo odoleti ogromnim stavbam davnine. Nihče si ne more predstavljati ogromnosti piramid, dokler ne vzame svinčnika v roko in ne začne računati. Šele števila govore predstavotvoren jezik in nas preverijo, kakšno delo leži v piramidah, ki so jih
a s Sfingo
Ime je dobila po možu. ki jo je gradil Sicer pa je samo osem metrov višja od svoje sosede. Kefrenove piramide. Ta piramida, ki nanjo spleza vsak potnik s pomočjo domačih vodičev, je pomnik iz najstarejše dobe egiptske dežele.Pri njeni gradnji je bilo zaposlenih 100.000 ljudi nepretrgoma skozi dvajset let. Strmeli pa bomo šele potem kadar bomo izvedeli, koliko materiala tiči v njenih zi-
dovih In kolikšna je njena prostornina.
Keopsova piramida je visoka 147 metrov. Zidana je v četverokotniku. čigar Stranica meri v dolžini 232 m. zavzema površino 53.824 četvornih m. kar je či-
bomo la2]e predstavili, če premislim© tole:
Ce bi naložili kamenje, potrebno za zidavo pdramide. na železniške vozove. z nosilno težo 15 ton na voz. bi rabili
0»
3
s
n C sa
SJ
O! 2
•o
41 M.
e.
« ta
o »u
«3
Ot —..
K
91
C
03
«8 O
•8
s <0
sto lep košček zemlje. Da jo obhodiš, rabiš približno četrt ure. Sezidana je piramida iz apnenčevega kamna in njena prostornina znaša približno 2,637.000 kubičnih metrov. Težka pa je 6,329.700 te® ali 6J29.700.000 kjs. 2fl_keaulke s&
za naložitev vsega kamenja v piramidi 421.980 vagonov. In če vzamemo, da je vsak vagon dolg 9 m. bi bil ta vlak v celota dolg 3798 km. kar pomeni toliko kolikor zračna črta od Kaira do Londo-(asu Ke bi zadnji voz vlaka zapuščal do-
stajo v Kairu, bi prvi baš pdvozdl na londonski koiodvor.
Ce Di pa poraoili kamenje, ki je zazidano v Keopsovi piramidi, za tlakovanje in ga sežagali na 4 cm debele ploščice, bi dooili iz njega 65,925.000 ce-tvornili metrov ali okroglo 66 štirjaških kilometrov tlaka. Pokrili bi z njim lahko cesto v širini 5 m in v dolžini 13.000 krn Marsikatera deželica na svetu bi torej popravila vse svoje ceste s kamenjam iz Keopsove piramide.
Iz tega materiiaJa bi pa lahko tudi postavili zid, ki bi bil debel 50 cm, visok pa 3 m. Takšen zid bi tneril v dolžini 2637 km. Vsekakor lep pas!
Zdaj pa k prostornini! Normalen človek meri v višino 165 ciri, v globino 40 cm in v širino 50 cm. Toliko prostora rabi normalen človek, da se lahko vzdrži na prostoru, ne da bi se moral prerivati. V votli piramidi, ki obsega 2,637.000 kubičnih metrov, bi torej lahko namestili 7,911.000 ljudi. Tisti, ki bi ležali čisto na dnu. bi seveda nosili nekaj teže, zakaj na vsakemu bi ležalo 366 teles.
Ce bi vzel vsak človek, bodisi belo-kožec ali član drugopoltnega plemena kateregakoli spola in starosti del piramide. bi odpadlo na vsakega 37 kg gradbenega materijala. In na zemlji živi vendar 1715 milijonov duš! Vsak bi torej lahko naložil po 37 kg gradiva in ga odnese! za spomin na mogočnost faraonov in na neminljiv ost starih Egipčanov!
Še bolje bi pa bilo. če bi piramido spremenili v opeko in i.z nienih delov začeli graditi hiše. Iz 2.637.000 kubičnih metrov vsebine bi lahko napravili 3300 trinadstroonih stanovanjskih hiš Pročelje vsake hiše bi merilo v dolžino 20 m V vsaki hiši bi bilo prostora za 16 stanovanj. če vzamemo, da živi v vsakem stanovanju po troje oseb. bi se dalo zgraditi iz materijala Keopsove pirami-
de mesto za 165.000 prebivalcev. V tistem sieouem mestu oi oila stanovanjska kriza pač odpravljena.
Vsekakor pa bi bno v tem primeru potrebno, da se že vnaprej pieskroimu z zadostnimi transportnimi sredstvi, zakaj s prevozom bi imeli mnogo skrbi. Ce bi naložili gradivo na 421.9o0 vagonov, bi smeli vsakemu tovornemu viaku priklopiti največ 50 polnih voz. Da bi ves materijal spravili z mesta, pa bi potrebovali rtič manj ko 8440 tovornih vlakov.
Transport bi kajpada ne bil poceni. Ker se porabi za vsako tono teže na kilometer daljave 4 kg premoga, bi porabili za prevoz 6,329.700 ton kamenja, ki je zazidano v piramidi, 253,188 ton goriva.
Tudi troški za odnašanje materijala ne bi bili skromni. Ce bi s piramide lomili kamenje kakor v kamnolomu in odvažali materija! 50 m daleč, bi to deio zahtevalo okolu 25,300.000 delovnih ur.
Iz teh številk je menda dovolj razvidno. kolikšna je ta stavba. Kolikšen pa je moral biti šele trud. s katerim so jo postavili! To si danes lahko jedva predočimo. zakaj tiste čase. ko so zidaii piramido, niso imeli ne škripcev ne drugih pripomočkov. Delo se je vršilo od začetka do kraja z rokami. Vendar pa so morali imeti že stari Egipčani nekaj tehniškega znanja, da so to ogromno delo izvedli do kraja in to v časih, ko niso v naših deželah imeli niti pojma o kovinah in njih uporabi ter so naši predniki živeli še po gozdovih, se ogrinjali z živalskimi kožami ter lovili z najpri-mitivne.išimi sredstvi medvede. Na Vzhodu pa so se takrat narodi ponašali že z visoko stopnjo kulture in so ustvarili spomenike, katerim se še danes di-vitmo.
Božič v slovenski narodni pesmi
Za vse prilike, vesele in žalostne, poskočne in obupne, junaške in malo« dušne si je spletlo naše ljudstvo venec pesmi, iz katerih jasno odseva njego« va duša in odmeva njegovo razmerje do vsakega dogodka. Junaške pesmi pojejo o kralju Matjažu in kraljeviču Marku, o Lambergarju, Ravbarju in Turkih; druge zopet pripovedujejo o poljski in španski kraljici, o mrliču in ljubici, o godcu pred peklom, o mor« narju, povodnem možu, mladi Zori in mladi Bredi. Splošno znana je tista, ki sočustvuje s siroto Jerico. In tudi v humor je posegla ljudska fantazija, ko je zapela o živalih, zlasti o svatbah lisice, petelina, kosa, polža, obada in sove.
Mimo vseh teh ravnobarvnih tonov naidemo v naši narodni poeziji še po« sebno nijanso, uglašeno na versko čust« vovanje. Mnogovrstni so motivi, ki si jih je izbrala slovenska narodna duša za izživljanje v tem pravcu. Že med pripovednimi motivi najdemo pesem o ozcleneTh palicah, o nuni, puščavniku ter menihu in raiski ptici; ena govori tudi o »vagani duši«, druge pojejo o Mariji in sv. Petru materi, o svetnikih in svetnicah, nešteto pa jih je, ki obravnavajo Jezusa, kako je bil rojen, ziban in na koncu izdan.
Med obrednimi pesmimi se Je ohra« nilo mnoštvo božičnih kolednic, za či* jih nastanek je dalo povod Jezusovo roistvo. Zanimivo je vedeti, da se na« našata dva najstarejša zapisa naše nau rodne pesmi na obredne zadeve Prva je znana kranjska v dveh stihih:
Mi sm-o rvrišH pred virata, de bila božja zilata!
Ta zap's izvira od Primoža Trubar« ja in je objavljen v »Katekizmu z dve« ma razlagama« iz I 1575. Drudi naj« starejši zapis, ki ga čitatelj najde na koncu našega sestavka, so našli v slo« varju Fra Grcgnriia Alasia da Sr>m« marina, ki je zabeležil nesem na Pri« morskom, verjetno na Krasu.
V Frnmu je sl!ša1 Orns'av C^f pe« sem, kako sveti Jožef dobi Marijo:
Bog je zbral dvanajst moži, no vsi so noter v tempel šli. Vsak no šibo v roko vzeme no jo v pravo roko dene, no poslušamo ta glas: kteremu šiba raze vet la bo, tisti bo dobil Marija
Sveti Jožef — veli dalje pesem —■ šibo v roko vzame, šiba cvet spusti. Strah ga je prevzel, da je kar hotel zapustiti Marijo, a Bog mu je poslal angela, ki ga je poučil:
Sveti Jožef, nič ne maraj tega sina si gor zredi, ta je od svetega Duha.
V	vipavskem Sv. Križu je ljudstvo pelo drugače:
Marija rožce brala, Ijepe rožce, nagelne, je pušelc napravlala svojimu moži Jožefi. K nji je peršu angel, o j angel Gabri cd, ji pernesu grozdič, oj groz>d'ič vinarski Marija ga podušala, znosila Jezusa.
V	Devinu na Krasu. tam. kjer je pri« zorišče pesmi o »Lepi Vidi«, poje na* rod, da je Marija »poduhala rože lili« je« in od njih »občutila Jezusa«.
V	Čedadu na Benečanskem najdemo sPčno verzijo. Angel prinese rože Mariji:
Nate. nate, Marija, rožico, ki tak lepo diši Mariia d'hnila rožico, znosila Jezusa.
Potem vidimo svetega Jožefa kako dela zibelko:
Svet Jožef in Marija se skupaj snideta in se prav lepo menita, in sta se na pot podala proti gojzdu zelenimu.
V 5?ojz<lu nc *aste druziga kakor sama hoiica, zdolaj sta počivala, prav lepo se menila.
Iz hojice se dtruzega ne stori kakor kakšna žaganč'ca, iz žagance se drnz<fla ne stori kakor kakšna zibelka.
Marija in Jožef gresta na pot — pet sem iz Ccrkelj opeva ta dogodek ta«
knle:
Marija ta Jožef sta rajžala. rajžala ta v strgano štalico. Mariia je rodila Jezusa, Je?usa, oblublenga Mcsijasa.
Mariia pa ni imela pleničice — sve« ti Jožef dal je srajčico: Marija ni ime« la kovterčka — sveti Jožef dal je su« keneo; Marija ni imela zibelke — sve® ti Jožef je odšel v zeleno gmajnico, posekal jelčico, naredil zibelko.
Zibika j« !cpo vmalana, vmakfla,
de je Mariji dopadala.
Na jednej namal-ano, namalano
preskdko ime Jezusovo,
na drugi strani je namalaaa, aamalana
njegova britka martra vsa.
V svetopisemskem slogu se bere na« slednja napoved Jezusovega rojstva iz begunjske okolice:
Ana zapovd je venkaj Sva od cesarja Avgustusa, de se cev svet podpisat taa, tud sveti Jožef z Mairijo. Oh reven ta čas, Marij' je mrazl
Sveti Jožef išče prenočišča in ga ne ftajde niti pri sorodnikih. Ves žalosten se vrne k Mariji. Slednjič se ponudi rešitev sama od sebe:
Pred mestom stoji Stalica, nad1 njo zapoje grlica. MaTija pravi: Jožef moj, pova v to štalico nocoj I Oh srečna ta noč, Bog bo da v pomoč. Svet Jožef gre v štalico, moči, motiva sta za ponoči. Marija tam zasipi sladko, zamaknjena je biva gor v nebo, in sina rodi, Rešnika ljudi.
Zapis Matije Majarja*ZiIjskega sik ka vso radost pobožnega ljudstva nad rojstvom Izveličarja:
Se svjeti, svjeti bjeli dan, k nam bo pršu Jezus sam s svojo presveto materjo, 7. rožo Mariio carfano. Tičice po ltiftu letajo, doli na vejice sedajo, ribice v morji plavajo, glavice na suh' pokladajot
Odrešenik je rojen! In zdaj se mu pridejo poklonit trije kralji iz Jutrove dežele. Transkripcija zapisa fra Gre» gorija Alasia da Sommaripa slove:
Ta svetla zvezda, ta je vzešli za ono stran črnč gorfe. Ona nam sveti širo>k6, široko itw visoki.
V	zvezdi stoji dete mlad6, v rokah drži en kTiž zlati,
V	križu so zlatni puštobi, da je to dete pravi Bog, da je to dete rojeno
notri v tem mestu Betlemu, v eni piriprosti štalici, v enib vakmkih jaselcih.
Spozna! ga je oslič, volčk, da je to dete pravi Bog, ker je stvanl zemij6. nebo, krščeniku dal dušo. telo. Potle so prišli kralji trije Gašpair, Melihor. Boltežar0 in oni so k ofru prinesli voroh, miro, čisto zlato Ino darujejo Jezusa, toga kralja nebeškega. Veseli se Jeruzalem, Jeruzalem, mesto lepo! V tebi nam se eden je rodil, ker bode kralj čez kralje vse, o hvala tebi. Marija, ker si nam dala sina tvojgA!
S to zahvalo Mariji se narodni mo* tiv o Jezusovem rojstvu izčrpa.
ODKRITJE AMERIKE
Prof. Romulo Carbia, poroča Razčn v Buenos Airesu, je na vseučilišču v La Plati predaval o sleparstvu v podatkih glede od" kritja Novega sveta Tako glede pisma ia L 1498.. ki začenja pripoved o tretjem Kolumbovem potovanju. Enako glede besedila nt »Knjigi prerokovanj« iz 1. 1501 Tu j« potvorjen uvod v ladijski dnevnik o prvem potovanju ter admiralov životopis. ki sa pripisuje njegovemu sinu. kakor tudi vse dotične listine. R. Carbia je iziavil, da je prišel do tega prepričanja po 17 letih raziskav, pri katerih je uporabljal najstrožji nraičin nadziranja. Po njegovem mnenju jo te prevare zagrešil fra Bartolnmeo de Laa Casas, hoteč ugovarjati svoiemu protivnl-ku. Oonzalu Ferm>ndezu Oviedu. Ta je 1. 1535 odrekel Kolumbu prvenstvo v od' kritju. Hkrati je postavil Las Časa sov sloves v slabo luč.
VINSKA BARVA
Črnina ni mogoče izdelovati h samega bele;<a grozdja, pač p.a se belo vino pri* ptavlja iz grozdja z rožasto, rdečo ali črno kožo. Sredica namreč daje brezbarven sok, a mošt se mora hitro ločiti od tropin.
Lesorezi v današnji številki so de!o slikarja graiika E, Justina.
Ervln Rieger
V afriškem
Leži v najskrajnejšem, najvziiodnej-šem koncu i»ua>er-5aiiela, tega uajiodo-vitnejsega pasu tuniškega pnmorja, in ga na treh straneh obdaja Sredozemsko morje, ki lomi svoje valove ob vznožju pečin. Te pečine, ki spreminjajo svoje barve po visim solnca iin so' opoldne oikrasto rumene, zvečer pa vuoučaste, objemajo s svojimi klečmi in jaimaiini naplavine najbolj zlatega peska. Na pečinah se dvigajo rumeni, robati zidovi malega mesta s svojimi lepimi. preprostimi vrati. Nad zidove pa sega beli, četverooglati stolp džamije in masivna, rumena, isto tako s stolpom ovenčana zidina kasbe. Ta stolp, ki ga imenujejo Nador, ima obliko na vrta splošč.nega stožca in v trdnjavi so namestili samo bataljon arabskih strelcev. Trdnjava stoji na kraju nekdanjega krščanskega samostana, ki je dal temu afriškemu obrežnemu mestu ime. Monastir: enako kakor večje, makedonsko, nekoč turško mesto v kotlini Črne nad Solunom (Bitolj), Tu kakor tam zveni iz imena stari Monasterium.
Med obzidjem poteka muslimansko, arabsko malomestno življenje na dve pravokotno sekajoči se ulioi bistveno omejeno, kakor . spokojna sanja. Tu gospodarijo v neznatnih butikali brivec, čevljar, tkafcc, javni pisar in kovač. Nekoliko kavarn je tu. v katerih srebajo postopači čaj iz mete ali limonado od jutra do večera in ne dado kartam trenutka miru. Majhen trg se senči pod nekoliko palmami... Toda če se šetaš skozi vijuge stranskih ulic z mnogimi džamijami, tedai se ti pokaže na vsak korak kakor skoraj nikjer v tej s pestrim življenjem prepojeni deželi turobno orientalsko propadanje. Ruspima, kakor se je imenovalo to prastaro mesto za časa Feničanov in Rimljanov, izgublja v dejanju in neha-nju današnjega dne čim dalje več na svojem pomenu. Železnica se ga izogne kakšnih 20 km od Tunisa preko Suze proti jugu: kunci, bogati Arabci, ki jih je bilo nekoč tol:ko tu. se izseiljniejo polagoma v živahnejša mesta. Hiše razna d a io M!mo Mm puste in niti razvalin ne odstranjujejo.
Zunaj obzidja živi nekoliko stotin Evroncev v raztresenih v:!nh. Nekoliko brezbarvnih upravnih poslopij je tu,
Monastirju
pošta, bolnišnica, francoska šola.. » tudj nekodjko džamij mi marabujfv trnu-slimamskiih kaipelic-grobuic) z belimi okroglimi kupolami. Kakor da bi grabile te stavbe iz pobožnega mesta za venniki daleč v notranjost blagoslovljene dežele. Severno od Mmna&tirja, na skainati planoti nad morjem, pa se razprostirajo med vodnjaki muslimanska pokopališča s svojima pobeljenimi, preprostimi nagrobniki.
Kakšna čudna usoda, da je zagnalo Nestorja Aleksandroviča Monastareva iz Moslkve baš v ta afriški Monastir,
isitega Monasttereva, ki je kot ruski fregatni kapetan med vojno tako drzno vodil svojo podmornico in se pozneje, po polomu Wranglove mornarice iin vojske v 1. 1920. v Bizertskem pristanu iz carskega častnika sprelevil v »belega emigranta«! Monasterev je opisal to fantastično rusko odisejo od Seba-stopola do tunešlke obale v posebni kniigi z naslovom «Propad carske mornarice*. Neizrekljivo trpljenje vseh teh ljudi, ki so izgubili svojo dom o* vino. se znašli v tujini hipoma pred ničem in morajo začeti svoie življenje v drugič, čisto znova. V skupinah po več tisočev se vlečejo skozi neznano jim de?elo brez sredstev in dela Rešili so si komaj več nego golo življenje. Toda njih vztrajnost. njih žilavost. njih zmo^ost do vživetja v tuje razmere .iih nikakor ne zamisti. Hrabro pocra-b;io za vsako priliko, ki se iim ponudi. Možje se preživljajo kot dninarji žen-
ske se oprimejo vsakega gospodinjskega posla: noben pokat se ne zdi tem izobčencem premajhen. Svoje solze so udusiia, svoje zobe so stisnili skupaj. Polagoma si pomagajo socialno višje do mesta, ki jim gre. Danes naietiš v Tuneziji vsepovsod na Ruse; skoraj vsi so sj utrb svojo pot.
Monastereva pogumna in zmožna žena je zdravnica in priljubljena celo med arabskimi bolniki. On pa piše svoje knjige v mičm hiši ob cesti, ki vodi iz mesta v malo luko, kjer leži njegova motorka «Rurik».. privezana ob bojo. To hišo si je zgradil bogat Anglež, ki živi sedaj ob francoski obali, v Bretonski. Pred okni visijo granatna jabolka, še nezrela in cinobrasto rdeča, v temnozelenem vejevju A tudi smok-ve dobiš tu. čijih slastni zeleni in vijoličasti sadeži so že dozoreli, oleandre in pelargoni.ie, ki rdečijo kakor za stavo. Oranže, da. celo banane uspavajo v tem južnem vrtu. Če pa stopiš na ploščato streho hiše. se ti odpre najkras-nejši razgled na utrjeno mesto, na prostrani lok morja, ki obdaja mona-stirski polotok zdaj modro, zdaj smaragdno. zdaj srebrno; a proti notranjosti dežele se razprostirajo sahelski oljčni nasadi, čijih krošnje se gubijo kakor drugo sivo zeleno morje proti zapadu v daljavo in jih tu pa tam presega kakšna palma.
Ruska gostoljubnost v afriški deželi! čutiš se prostega, kolikor hočeš; dan je razde!'an harmonično v delo in od-počitek. Proti poldnevu privabi seveda neodoljivo vse hišne prebivalce skupna kopel. Nikjer in celo kjerkoli ob tuneški obali ni enako leno obrežje razdeljeno s kamenjem tako skrbno v dobro zavarovane bazene, nikjer ne nudi morje tako čistega pogleda na peščeno dno. To je širokogrudnejše. brezskrb-nejše življenje v kolonijah. Opoldne so skorai dnevno gosfe pri mizi: stari alzaSki žnmmlk iz Monastiria. ki živi že preko štirideset M v deželi in ki je bil prei rmsnonar v Kongu: bleda brezkrvna ruska bolničarka 'z bn>!n:šnice. razumni arabski tiradmilk. ki sro-vori tako izborim francoščino ;u ki si postne v koranu razlaga no svoie...
Po običajem onoldanckern snanhi, ko se je vročina malo polegla, izvleče
Nestor Aleksandrovič mali. brzi voz iz garaže. Ln poteim gre vožnja med visokimi kaktusmmi mejami skozi občne nasade do Džemaia, ki :eži s svojimi čokoladno rjavimi hišami iz blata okoli trga Kakor veiika žival v večernem solncu, proti Bahnanu ž njegovimi belimi kupolami in stopničastim vrtovi nad morjem, ali celo do Suze, čije evropski predel nalikuje v kontrastu kakor predel velikomestnih cest. Ob povratku se prebarvajo zemlja m hiše že bledo rožnato pod svetlosinjim nebom.
Nočnega življenja v tem podeželskem Monastirju seveda ni. Niti naj-skrommejše evropske kavarne z mu-ziko, kaj šele kinematogi :ifa. Todj ko vstaja mesec v poletnih nočeh iz morja in ga razžari. med tem ko prekrižujejo afriško nebo nešteti zvezdni utrinki kakor bele, skrivnostne ptice, te vabi celo hlad na vrtu zaman: kajti to je čas komarjev, škorpijonov in kač. Tudi v stanovanjski sobi v pritličju vile «Java» je sedaj hladno. In če hočeš v tej sobi priklicati duhove, ti res ni treba zloglasne, staromodne mizice.
Nestor Aleksandrovič ljubi moderne, tehnične metode. Če baš ne piše svojih knjig, se bavi z motorko ali avtom ali fabricira elektriko za hišno razsvetljavo. Tako je postavil tudi v to sobo skrivnostno, temno omaro, ob kateri prižiga svetiljke kakor čarovnik, ki previdno vrti tajinstvene plošče. Šele tedaj popusti, ko je ukrotil čudne zvoke, ki spominjajo včasi na drdranje slabih gramofonov, včasi vreščavemu živžavu vrabcev. Potem pa ima duhove hipoma v svoji oblasti. In šele tedaj se zadovolji, ko jih je priklical vse, te glasove najrazličnejših mest: Barcelone. Rima, Toulrma, Kassla, Moravske Ostra ve...
Zvoki tz Evrope, preko dežel preko moria in te male hiše pri monastirju... Gotovo še ni doživel noben nevarnejši čas večjega čudeža!
— 683 —
Kar je preveč, še s kruhom nI flofiro
Neld vladar na vzhodu, slaven po Irvoji modrosti, je dobival dan za dnem pritožbe zoper svojega sorodnika, namestnika v obsežni deželi njegovega Carstva. zvanega Iran. To je bi' mož iz visokega rodu. dober po srcu, toda izprijen po domišljavosti in mehkužnosti. Redko je trpel, da si govoril pred njim.
a nikdar, da bi mu ugovarjal. Pavi niso aičemurnejši, želve so manj lene. Dihal je samo slavo in krive naslade. Cujte«, kaj je napravil monarh, da bi ga poboljšal.
Poslal mu je kapeln:ka z dvanajstimi pevci in dvajsetštirimi godbeniki, kuharskega načelnika s šestimi kuharji, pa štiri komornike, ki ga niso smeli nikdar ostaviti. Kraljevo povelje se je glasilo, da se mora naslednja dvorska šega brez izjeme izvajati, stvari pa so se vršile tako:
Prvi dan. kakor h'tro se je Iran prebudil. je nastonil elasbeni mojster s pevci in svirači ZakrožiH so popevko, ki je trajala dve uri. vsake tri minute pa se je ponavljal pripevek:
Zarfiužen, velik sinje okoli vsepovsod. Ej, ej, kako blaguje naš milostni Gospodi
Po kantati mu je komornik napravil tri četrti ure dolg govor, v katerem ga je natanko in iizrečno povzdigoval za vse vrline — ki so mu manjkale. Po končanem nagovoru so ga z godbo spremili za mizo. Obed je trajal tri ure. Cim je zinil, da bi kaj rekel, se je oglasil prvi komornik: »Prav bo povedaL« Komaj je izustil štiri besede, je že drugi komornik kliknil: »Dobro je povedal.« Oba druga komornika sta se glasno krohotala dovtipom, ki jih je Iran izrekel ali ki naj bi jih bil. Po obedu so mu popevko ponovili.
Prvi dan se mu je zde! imeniten. Uganil je, da ga kralj časti po njegovih zaslugah. Drugi se mu je videl manj prijeten, tretji mu je presedal, četrti bil neznosen, peti pa smrtna muka. Ogorčen. ker čuje vsevdilj isto petje:
Ej, ej. kako blaguje naš milostni Gospod!
ker sliši venomer, da ima prav, in ker
mu trobuzljajo vsak dan obtorej. je naposled pisal na dvor. proseč kralja, naj blagovoli odpoklicati svoje komornike, godbenike, kuharskega narednika. Obljubil je, da bo poslej manj ničemuren in pridnejši. Poslej mu niso več toliko kadili, imel je manj veselic in b;l blažene^. kajti, kakor vel' orientski pisec: »Venomer radost ni nobena radost.«
HIJETCE
Hijena je cetveronožec. In so sa precej obrekli, pa menda ne po krivem Vendar pa ima svoje zagovornike navzlic svojim zoprnim navadam in navzlic ostudnemu smradu. Nekateri pravijo, da jo ie možno udomačiti in da utegne biti privržna. V Lipskem je mlada krotilka velika prijateljica hijen, ki jo obdajajo in ljubkujejo, kadar stoni v njih ogrado. Priznati je. da so te životinje zelo hude med seboj. Tedaj pa tedaj se vnemo srditi boj; med njimi, pa brez vidnega vzro ka. Orizeio se v bok. noge. gnbec. a 7/)bie so jim ta'-o mofni. da naenkrat zdrobe debelo k en Mro kost Zanimivo je zlasti 'o: po bitki vr° razmrcvarjene zelo krvavijo, toda naslednji dan. so že zdrave, rane so se zacelile.
V kakšni zvezi je inteligenca z nogami ?
Ploske noge ovirajo modernega človeka. da se ne more povsapeti na najvišjo stopnjo inteligence. To ni šala. temveč najnovejša teorija zdravnikov, ki so se temeljito ukvarjali s študijem človeških nog.
Obok. ki se reže v podplat, je v posebni zavisnosti z Lntelektom. pravijo ti specialisti. Z napredujočo civilizacijo se ta obok pri človeku čedalje bolj napenja, obenem pa postaja bolj in boli šibek. Pravijo, da so temu krive kite in živčevje, ki potekajo v nogah proti hrbtnemu mozgu. Z drugimi besedami: ti živci so tisto, kar daje njih posestniku borbenost In druge lastnosti, ki so kar. rakteristione zanj.
Toda baš na višku civilizacije se za= čno slabotni oboki rušiti. Ljudje s ploskimi nogami postanejo nesposobni in leni, ne glede na poklic. Zaradi tega je nujno potrebno, da se najde to ali ono sredstvo, ki bo umetno ohranilo potrebno napetost nožnih obokov.
Vse do sedaj povedano se zmanstve-no utemeljuje s pohabljenimi nogami Kitajcev. Navada, da si Kitajci lomijo stopala, se je udomačila takrat, ko je bilo nebeško cesarstvo na vrhuncu moči in slave. Najbrže so Kitajci že takrat spoznali pomen nožnih obokov, da so začeli otrokom že v rani mladosti »povijati« noge. Ko se je narod začel civilizirati. je ta običaj bolj in bolj izginjati in je danes že domala pozabljen.
Noge pa niso le v zavisnosti z inte-1 aktom, temveč kažejo tudi njegove posebnosti, tisto, kar kdo ima ali nima.
Na stopalu so trije zinač:lni deli. Prvi se razteza od pete do sredine oodnlata, drugi zavzema srednji del. tretji del pa prsti. Ta del je najbolj značilen in ve največ povedati o značaju posameznika. Če ie n. pr. tvoi palec, ki ie ključ k hrte!;genci. čez normalno mero dolg (normalna mera ie tretjina podplata), potem je temu primerna tud: tvoja inteligentnost nravi teoriia ? tem pa seve še ni rečeno, da si genia'en mo§Vi ali nadoovorečna ženska, zakai predolge palce ima'o mnogokrat tudi z!oč!uci. — Seveda, ako svo;e pr^bne sno?obnosti pravilno uporabiš, utegneš še mnogo
doseči. — Nenormalno kratek palec kaže majhno inteligenco. Iz tega nujno sledi omejenost in z njo zvezani nedo« statki in nevarnosti. Palec, ki je vobče prevelik, tedaj predolg in preširok, pomeni pri ženskah izrazito sebičnost, pri moških pa primitivne instinkte. Skratka: bojmo se prevelikih palcev surove oblike!
Vse to je samo drobec tistega, kar vedo povedati noge. Pri natančnejšem motrenju lahko odkrijejo tudi starost posameznika in razodenejo, kako dolgo bo živel.
Nekateri zdravniki so opazili, da se na nohtih prstov na nogah tvorijo kolobarji, ki se zgnetejo tesno drug k drugemu in tvorijo bel srp pri korenu nohta. Potem so dognali, da se lega teh obročkov spreminja s starostjo, pa so si dejali, da morajo tudi ti kolobarčki nekaj pomeniti.
Do desetega leta se naredi po en ko-lobarček na leto, od tega časa naprej pa se množe hitreje, a obenem izgubljajo barvo, tako da ostanejo pozneje očitni samo obročki mladostne dobe. Po dvajsetem letu kolobarčki sicer še rastejo, viden pa ostane samo vsak tretji in pri popolnoma doraščenem človeku je moči opaz:ti med vsako vidno črto še pet mikroskopično tenkih, ki pa niso vidne s prostim očesom.
To so znanstveno dognana dejstva in nogogledu (pedologistu) iz njih ni moči samo razbrati natančne starosti paci-jenta in mu povedati, kdaj bo popolnoma dozorel, marveč tudi prerokovati bodočnost in mu povedati, kako dolgo bo živel. Zrelost — tako sklepa nogo-gled — doseže človek med 21. in 31. letom. Zrel postane človek takrat, ko se razvije zadnia izmed peterih mikroskopično tenkih črtic med vidnimi kolobarji nohtov.	___
Ta teorija pa tudi trdi da bi človek potreboval do zrelosti netkral deli časa. ako bi bil' živlienski nogo'! tak$ni. kakor iih zahteva znanost Dandanes pa je človek povsem suženj bakterij, ki opravljajo na niem svoje razdiralno delo in ga predčasno spravijo v grob.
Po teoriji bi moral človek v najneugodnejšem slučaju živeti vsaj 110 let.
Proučevanje nohtov pa ni glavna naloga peOologistov. ki prorokujejo, da bo v nekaj letih postala profilaksa obvezna za vse stroke, prav tako, kakor je bilo pri Kitajcih v starih časih povezovanje nog civilizatorična: Conditio sme qua non. O Evropi se lahko mirno trdi. da se že bliža vrhuncu svoje kulture in civilizacije. In ploskonogost — tako trdijo pedologisti — se bo jela kmalu smatrati za veliko nevarnost, v kateri s- zrcali propadanje živčevja, kar je treba za vsako ceno preprečiti.
Prav sedaj se opaža v naši civilizaciji neki retrogradni pojav: namreč jazz-band! Ta godba se je prav za prav rodila iz džungelske romantike, in tja vodi tudi plesalce. Njen učinek na noge je takšen, da sili kosti nazaj k oblikam, kakršne poznamo iz pradobe človeštva.
oblike, k! so bile ideaTne, t so s tjo-
dnševijenjem človeštva' počasi degenerirale. Prav tako, kakor odkriva noga zrelost posameznega človeka, odkriva tudi zrelost vsega plemena. Ako se bo človeštvo še naprej razvijalo v sedanji smeri, potem bodo kmalu prevladovale same šepaste noge, to se pravi živalske noge, od katerih tudi do nekakšne živalske inteligence ni več daleč.
Mogoče pa se bodo tako zvani inteligenčni oboki na nogah še bolj napeli in obenem postali še šibkejši, kar bi pomenilo nekakšno moraličmo evolucijo, ki bi prinesla velikih pridobitev na duševnem polju. Na vsak način pa pome-ni šibkost veliko nevarnost in mirno se lahko trdi, da je narod ali pleme samo tako jako. moško in odporno, kakor oni ozlki oboki v stopalih.
(Po razpravi dr. D. Cartzra)
Svobodna država Irska
»Kraljevina Velika Britanija in Tr» uradni naziv velikega britskega impe» ska« — tako se je glasil do 1. 1921. rija, ki pa je pod pritiskom razmer
spremenil svoj reprezentančni naslov samo v Great Britain, kar znači v ožjem nomenu besede ozemlje Wale« sa in Škotske. Irska je postala samo« stojna in je dobila v britski zajednici oni pomen, kot ga imajo vsi dominijo* ni britskega cesarstva.
Bili pa so časi, ko je šlo Trcem trdo za kožo. V dolgih stoletjih so sj mo« rali tudi s krvjo izvojevati svoje pri« dobitve. Veliki boji za neodvisnost, jezik in vero so razredčili njih vrste. Vzeli so Irski skoro tretjino prebival« stva, pahnili deželo v gospodarsko be« do in nesrečo^ koristi pa so imeli sa« mo priseljeni 'Angleži
Irci so potomci Škotov in Keltov, ki so se naselili na irskem ozemlju že 1. 300. po Kr. r. Sto let pozneje so bili praprebivalci Irske že keltizirani in plemena so se delila na gospodarje in sužnje. Družila pa jih je nacijonalna zavest. Vladal jim je zakon o sodnikih.
Čeprav je najstarejša zgodovina Ir« ske zavita v temo, vendar vemo, da je bila religija Ircev čaščenje pooseblje* nih prirodnih si!. Takrat, v dobi pa. ganstva, so imeli na življenje irskega ljudstva neomejen vpliv duhovni in čarovniki (druidi), sodniki in pevci (bardi).
Irski državnik Cosgrave
Irska ni nikoli pripadala rimskemu cesarstvu, krščanstvo pa je razmeroma rano prišlo v deželo. Da bi pridobil Irce za rimsko cerkev, je poslal papež Celestin mednje 1. 431. dijakona Pala*
njegovi uspehi dokaj pičli. Šele njego« vi nasledniki so dovršili njegovo mi» sijo. Ljudstvo pa je obdržalo Paladija v tako izvrstnem spominu, da si ga je izbralo za zaščitnika. Krščanska kuh
Univerza v Dublinu
idija (poznejšega sv. Patrika). Ta je tura je dosegla na Irskem svoj razcvit skušal pridobiti ljudi za krščanstvo in v 6. in 7. stoletju; rimska vera se je £i je priboril velik ugled, čeprav So bili dobro zakoreninila v deželi.
Slikovit viseči most pri Portrushu na severni irski obali
Roger Casemertt,
borec za irsko svobodo, ki je med svetovno vojno organiziral upore na /r« skem. Vojno Sodišče ga je zaradi ve-leizdaje obsodili na smrt. Umreti je mora/ 5. avgusta 1916
Malo pred L 800. pa so vpadli v de* želo Normani in 1. 852. je oklical An* !af v Dublinu normansko kraljevino. Dolgo je trajala vlada tega rodu in njegovih zaveznikov. Šele v 12. stolet* ju so nastopile bistvene izpremembe. Tedaj se je jela vmešavati v irske za*
deve Anglija — In to Je posfa!o za Trce usodepolno. Angleži so pregnali tuje gospodarje, da bi se sami polastili mo« či. Henrik II., ki se je bil že prej spo» razumel s papežem Hadrijanom IV., je sklenil, da si podvrže Irce. Izkrcal se je v Crooku. Grof. Strongbow, ki je bil že prej zavzel Dublin, in sveče« ništvo sta se mu prišla poklonit. Toda Irci so nekaj časa trpeli, potem pa so se skušali otresti angleškega jarma.. Ponudili so krono škotskemu kralju Robertu Bruceju. V tej dobi je padel angleški vpliv, a že Henrik VII. je sklenil, da si zopet podvrže deželo in je poslal tja svojega namestnika. Ta položaj je ustvaril razmere, da je Hon» rik VIII. privzel naslov kralja Irske. Ko pa je proglasil parlament v DublU nu 1. 1500. protestantizem za državno vero, je zadel Irce odločilni udarec. Za« čela se je dolga stoletja trajajoča do« ba nasilja, ki se je končala šele s pro» glasitvijo svobodne Irske.
Da bi lažje ustrahovali irski narod, so Angleži pričeli s politiko naseljeva« nja. Tako se je pod Jakobom I. nase« lilo med Irci mnogo Angležev in lord Strafford, podkralj Irske, si je narav« nost prizadeval, kako bi zatrl irsko ijudstvo. Zaradi strogosti njegovih ukrepov je izbruhnil velik upor v Ul« stru. Združili so se keltski Irci pod Owenom Roe O' Neillom in angleški katoličani pod Prestonom ter I. 1642. ustanovili vlado, ki je proglasila za končni cilj — svobodno državo Irsko.
Killarney$ka jezera
Diktator Oiiver CromweIl pa je to preprečil. Dosegel je baš nasprotno po čemer so stremeli Irci — to, da so po« stali Angleži pravcati gospodarji ir« ske dežele. V krvavih bojih (164J — 1652) je poginila tretjina irskega ljud« stva. S to izgubo se je začela vsestran« ska propast dežele, prebivalcev in kul« ture. Irci, globoko ponižani, so se za* čeli izseljevati v Ameriko. Angleži so jim namreč odvzemali zemljo in pu« stili domačinom komaj eno petino po» sesti. Katoličani so bili za dogleden čas sploh izključeni iz parlamenta in državnih služb. Žilavi Irci pa se ni« so vdali. Postavili so se tlačiteljem po robu in ustanavljali tajna društva s ci« Ijem, da se otresejo tuje strahovlade.
Šele zmagovita revolucija v Ameriki je zlomila angleški pritisk, a angleški vladni krogi so s podkupovanjem do« segli, da se je 1. 1800 proglasila zdru« žitev obeh dežel, Anglije in Irske. Za« kon je stopil v veljavo 1. januarja 1801. Irska je bila priklopljena k Veliki Bri« taniji, dobila je 100 poslancev in 32 zastopnikov v zbornici lordov. Vlada, uprava, pravosodje in finance so bile ločene, vse drugo je bilo skupaj. Irska cerkev se je združila z angleško.
V naslednjih letih je nastalo posebno živahno gibanje za Home«Rule«BilI. Irci so zahtevali ustanovitev lastnega parlamenta in samoupravo v vseh no« tranjih zadevah. Med vojno, 1. 1916. je izšel iz vrst irskega gibanja proglas za irsko republiko. Toda angleška vlada je nasilno zatrla gibanje, irske vodite« 1 je pa polovila in jih dala postreliti. Toda irski nacijonalizem je ostal ne« zlomljiv. Po vojni pa je irska stvar do« zorelg. V decembru 1921 je bil podpi« san člen o sporazumu med Veliko Bri« tanijo in Irsko. Pogodba je ločila juž« no Irsko od Ulstra. Prva je postala svobodna država (Freestate) in je do« bila iste pravice kakor vsi dominijoni. Priznan ji je bil lasten parlament, last« na uprava, na njeno čelo pa je bil po« stavljen podkralj. Severna Irska je ostala v okviru angleške kraljevine.
Svobodna Irska torej ne obsega ce* lega irskega ozemlja, ker vključuje od 32 grofij samo 26 južnih okrajev, do« čim se ie izreklo šest severnih okrajev a Anglijo, A čeprav ni dosegla Irska
republikanske samostojnosti, kakor jo je zahteval znani voditelj De Valera. ima vendar enakost z dominijoni in je postavljena v isto vrsto s Kanado in južno Afriko.
*
Trska je v zemljepisnem pomenu za* padni otok britske evropske posesti in meri 84.436 četvornih kilometrov. Da« nes šteje okoli štiri milijone duš. Od Anglije jo loči Irsko morje in prekop sv. Jurija. Na severozapadu in jugu jo obliva Atlantski ocean. Učinki toplega Zalivskega toka so zelo blagodejni.
Dasi ima dežela vse pogoje za pro* speh in napredek, se vendar ne more reči, da bi bilo njeno ljudstvo zado« voljno in srečno. V njegovi duši se je zasidrala poleg južnjaške razigranosti nekakšna melanholija. Pokrajina sama na sebi pa je lepa, vedra in vesela. Mehko, deževno podnebje ustvarja bujno vegetacijo in tujec, ki obišče Ir« sko, dobi vtis, da je tu večna pomlad Za klimatične razmere na Irskem je posebno značilno, da prezimujejo me« stoma na prostem celo palme in figova drevesa. V ostalem ni dežela pisan vrt, ampak pokrivajo dobri dve tretjini njene površine pašniki. Dani so torej pogoji za živinorejo in za vse panoge iz živinoreje razvijajoče se industrije.
Irska se je rodila v siromaštvu. Ze od Cronmvellovih časov je prišlo v na« vado, da je Irec le nekakšne vrste tla« čan, ne pa gospodar na svoji zemlji. Njegov svet so upravljali angleški ve« leposestniki, Irci pa so bili samo ne« kakšni obdelovalci, koloni. Angleži so jih izžemali — Irci pa so odgovarjali s tem, da so se izseljevali. V Ameriki so na ta način nastale ogromne irske kolonije, na Irskem pa ie ostalo na stotine in tisoče zapuščenih bajt in raz« nadaioč:h hiš brez stanovalcev. Se da« nes lahko vidi tujec te posledice iz« šeljevanja. Dežela je skoro do polovi« ce prazna.
Da odpomore veliki bedi, je prijela irska vlada takoj za delo. Izdala je za. kon o posebnih olajšavah in storil? vse, kar je v njeni moči. da se povzdig. ne poljedelstvo in živinoreia — dve panogi, ki lahko vrneta deželi nekda«
ttjo blaginjo. Trenutno si Trd prizadet vajo, da izkoristijo vodne sile.
Mimo vseh teh gospodarskih tegob peče Irsko št ona rana — jezikovni problem. Nasprotja med Anglosakson« ei in keltskimi Irci so silno globoka. Irci namreč še vedno govore svoj je« zik, ki je bil na Irskem splošno v rabi še do 1. 1750. Takrat so govorili irsko šc štirje milijoni ljudi, danes je teh
komaj 2 milijona 900 tiso«. Od L 1861.
je irščina silno nazadovala, največ pod vplivom cerkve, ki je vzela vso laiško vzgojo v svoje roke. Učiteljem in učen« cem je bilo zagroženo, da ne smejo govoriti irski. V svobodni Irski pa sta irščina in angleščina enakopravna jezi. ka, vsi uradniki morajo biti vešči obeh in tudi v šolah se poučuje irščina.
Slikovit sveti večer
Švedski napisal Frank Heller
Treba je opozoriti, da se morejo zgodbe, kakršna je ta, dogoditi le ka« kemu Norvežanu. Nam se zdi takšen dogodek nerazumljiv, če ga vidimo in neverjeten, če ga slišimo pripovedo« vati. Toda to ne ovira, da se ne bi go« dilo tako, kjer so skupaj dva ali trije pravi Norvežanu
Slikar Dybedraet je bil često v druž« bi slikarja Boreviga, najrajši ne daleč od mize s steklenicami in čašami. Ker sta stanovala oba v Kodanju. sta ime« la — teoretično — mnogo takih miz na izbiro. Včasi sta sedela tudi pred mizo, na kateri je bila slika. Če je bila slika Borevigova, je bila kubistična in Dybedraet je rekel: »Ideja je dobra, toda kubizem ne more biti nikdar umetnost«. Če pa je bila slika Dvbe« draetova, potem je bila ekspresioni« stična in Borevig je rekel: »Sicer si spravil vanjo trohico resničnosti, toda ekspresionizem ne more prinesti vse« ga«. Slika v nobenem primeru ni pre« šla v tujo last, kajti nihče ni kupil Dy» bedraetovih in Borevigovih slik.
Rorevic! je bil visok, suhljat kmečki fant iz Westlanda z velikimi uhlji in težkimi rokami. Dvoje prednjih zob so mu izbili nekoč v imenu umetnosti. Dvbedraet je bi! iz Frederikshalda, sličon bolj južniaškemu Francozu, s ši« rokim čelom, bliskajočimi očmi in mla« do brado. Zaničeval je Westland kot trdnjavo verskega obskurantizma, h kateremu je prišteval tudi kubizem. Uspeha nista imela ne eden ne drugi in oba sta bila enaka reveža, Revščina in njuno ločeno umetn'ško naziranje pa ju je napravilo neločljiva.
Samo nenadarjen človek se more čuditi, kako more ločeno naziranje združevati ljudi. O čem naj bi sicer govorila? Dybedraet in Borevig pa sta
imela poleg dnevnih sporov še gospo Lasson, ki ju je združevala.
Gospa Lasson je bila prijazna stara dama s sivimi lasmi. Na eno oko je škilila, sicer pa so oba skrivali naoani« ki. Po rodu Danka je bila vdova po Norvežanu, ki ji je dovolil vpogled v smotre abstinenčnega pokreta, kajti umrl je na preobilici vina. Lasson je umrl, star 65 let. Jokaje je prevzela gospa Lasson njegovo trgovino in vin» sko zalogo. Trgovino je vodila že več let, skrb za vinsko zalogo pa je pre« puščala drugim. Bila je prava materin« ska duša ter je imela rada družbo, naj« rajša mlado družbo Njena vrata so bila Dybedraetu in Borevigu zmerom odprta.
Ko sta se pobratima seznanila ž njo, se je obema rodila istočasno enaka mi« se!: ta ima denar za nakup slik. Raz« lika je bila le v tem, da je Borevig mi« slil na kubistično sliko, Dvbedraet pa v prvi vrsti na ekspresionistično. Ka« kor hitro je Dybedraet menil, da je bil v razgovoru že dovolj pripravil te» ren, se je poslovil in tekel domov. Ko se ie bil vrnil z izbranimi deli. je sre» čal Boreviga. kateremu so njegove westlandske noge pripomogle, da ga je prehitel. S svojimi velikimi rokami je nosil ce!o zbirko slik. Dvbedraetov obraz se je zmračil. Prekletstvo po« hlepnosti je obsenčilo bratsko prija* teljstvo.
»Ti si bil že tu?«
»Da.«
»Ti zares ne izgubljal časa.«
»Nasprotno. Prav kar sem storil to. In ti? Sopihaš kakor pes «
»A. tako ona ne razume paralelne pipederije. Temu se ne čudim. Videti je pametna ženska. Zbogom!«
Paralelna pipederija ali paralelni pi«
Eedizem — to sramotilno ime je dal
•ybudraet kubistični umetniški smeri Izgini«! je skozi vrata gospe Lassonove ter se je po preteku pol ure vrnil z upornimi očmi.
»Ali veš, kaj je rekla?«
»Ne.«
»Ojej,« je rekla. Rekla je, »to vendar še ni izgotovljeno. Ali si že kdaj slišal kaj takega?«
»Saj tudi ni. Ona ima popolnoma prav. Saj sem ti vedno govoril, ekspre« sionizem lahko ujame trohico .resnic« nega', toda nikdar mnogo ali celo vse.«
»Hvala. Kaj pa je rekla o tvojih stvareh?«
»To je postransko. Sicer pa se ne more zahtevati, da bi se ženska raz« umela na umetnost.«
»Haha! Umetnost! Kolikokrat sem ti že rekel, da paralelni pipedizem ne more biti umetnost?«
»Si pač ne morem zapomniti vsake tvoje budalosti. Imam drugd delo.«
»Celo mnogo dela boš imel, če boš hotel prodati, kar delaš.«
Tako se je razgovor vrnil na običa« jen tir in prokktstvo pohlepnosti je bilo topot pregnano. Toda razmerje pobratinov z gospo Lasson se s tem ni končalo. Ni kupila nobene slike, kajti bila je preprosta duša ter je vselej, ko sta ji Borevig in Dvbedraet pokazala nove slike, rekla: »Ojej, ojej, za božjo voljo!« Imela pa je rada pri sebi mla» de, vesele moške. Vedela je, da so mla« di, veseli moški običajno rajši v krč« mi nego v družini. Treba jih je udo« mačiti, da se počutijo dobro. Zato je postavila no vseh kotih steklenice z vinom, kakor postavljajo Indijci sve« te mleko kačam klopotačam. In kakor tiapravijo umni Indijci kače klopotače za svoje prijatelje in goste, tako je storila gospa Lasson z mladima umet* nikoma. Prišla sta boječa in nezaup« Ijivo. pripravljena za takojšen beg. Pila sta izpostavljeno vino, ki je urno« rilo blaženega Norvežana Lassona, in kmalu sta se ojunačila. Bolj m bolj. Morda je bil to Lassonov pogum, ki je na mističen način prešel v oba. Div« jaki pojedo srce padlega v boju, da si prilaste njegovo junaštvo. Zakaj naj bi se ne pridobilo junaštvo s pitjem
dobrega vina? Končno sta prihajala in odhajala popolnoma udomačena.
Nekega dne si je gospa Lasson že* lela družbe bolj nego navadno. To je bil dan, ko ostanejo v postelji vsi sta« ri revizorji, ko ječe gozdovi jelk, ko se na Skandinavskem vsi najedo rib. šunke in gosi, v Nemčiji karpov, na Angleškem puranov in v Franciji ni« česar, ker v Franciji ne praznujejo te« ga dne. Tega dne, ko diši po vsej Skan« dinaviji po kuhanem vinu in loščilu. je hrepenela gospa Lasson po družni bolj nego sicer. Tega dne sta šla ku« bist Borevig in ekspresionist Dybe« draet po kodanjskih ulicah proti svoje« mu domu. Njuni koraki so bili lahki, tem lažji, ker jih niso ovirale zimske suknje. Tako Borevigova kubistična. kakor Dybedraetova ekspresionistična suknja sta dosegli, česar njune slike niso mogle doseči, da sta viseli v sta« novanju privatnega lastnika zbirk. To« da steklenica za žganje, zimska suknja siromakov, jima ni manjkala in bila sta popolnoma zadovoljna. Nasprotno pa je gospa Lasson obledela, ko ju je bila zagledala v predsobi.
»Ojej, ojej, za božjo voljo,« je za« klicala. »Ob takem vremenu! Kje pa imata suknje?«
Borevig se je spomnil klasične laži. Kakor rečeno, je bil malce naiven.
»Krojač — neumljivo — je tako si» gurno obljubil —«
Dvbedraet pa je rekel: »Nikoli je nisem imel.« Bila je laž, toda imponirala je. Ze* niča gospe Lassonove je deiala pod ščipalnikom neverjetne evolucije. »Ni« koli? Ojej! Stopita noter! Pridita na toplo! Poiščita kaj za vaju, dokler se ne skuha kosilo.«
Dybedraet in Borevig sta vstopila tn pričela s hišno preiskavo, vredno Sherlocka Holmesa. Številne stekleni« ce z vinom so stale po kotih. Pila sta, dokler se ni poosebil v njima ves pot gum blaženega Norvežana Lassona ., Potem so se odprla vrata jedilnice Gospa Lasson se je prikazala z vrte> čimi očmi in dala znak za definitivno izpraznitev steklenic.
Pričelo se je kosilo Ker je bilo na Danskem, so jedli naiprej riž, potem pa gos. Tako se godi na sveti večer v vseh danskih družinah. Vsaka spre«
tnemba Jedače bi se zdela vsem podob« nim želodcem paradoksna in bi prepo» dila vse danske božične duhove. Bore« vig je v svojem govoru proslavljal go« spodinjo, Dvbcdraet pa umetnost. Pri gosi so izpili precej burgundca. Gospa Lasson je bila ginjena ter je govorila o svojem možu, čigar duh prisostvuje pojedini, kar je točno čutila. Bil je res prisoten, toda materializiran v njego« vih dveh rojakih, čijih srca je razširil njegov pogum. Prinesli so kavo, po kavi pa so bila razdeljena božična da« rila. Gospa Lasson je dobila Borevi« govo kubistično in Dvbedraetovo eks« presionistično sliko z navodilom za uporabo. Potem je razdelila ona svoja praktična božična darila: oljnate bar« ve, naramnice, nogavice in ovratnike. (Saj se lahko vedno zastavijo, sta mi« slila obdarovanca.) H koncu je prišel zavoj za Dvbedraeta in kuverta za Bo« reviga. Gospa Lasson je izjavila:
»V kuverti za gospoda Roreviga je nekaj denaria — nisem vedela, če ga ima gospod Borevig za krojača.«
Dvbedraetovo dušo ie stresal nemir. Kubist je dobil denar!
»In tu,« ie rekla, gospa Lasson. »tu je suknja, ki jo je nosil moj pokojni mož. podšita je s kožuhovino. ie zelo dobra in topla. Ali ste zadovoljni, go« spod Dvbcdraet, saj nimate nobene suknje? Vedno ie treba imeti suknjo, gospod Dvbcdraet.«
Dvbcdraet je odnrl zavoi s kar naj« lepšim obrazom Na znotraj se ie tre« sel orl razočaranih 'p ogorčenosti. Suk« nja! Nič denaria! Ko je bil prerezal zadnji trak. ie vrgel sovražen pogled na zvitega Rorevi«a.
»Hah*! Sukpia! Kaj praviš, nriiatelj Borevig? Koliko jc pa v tvoji kuver« ti?«
Kuverta je vsebovala šestdeset kron Hm — knt?ko se dobi v zastav« Ijalnici za kožuh?
»Ali ne bi pomerili suknje, gospod Dvbcdraet?«
Kožuh ie imenovala za suknio Dobra stara gospa. Toda ali se dobi sest« deset kron za kožuh? Prekletstvo last« nine, na katerem so se komun!st'čni profesor" bogato raznisili. ie zopet "bsen^f Roreviruivn in Dvbedraetovo nriiatelistvo . . Dvbedraet ie pomeril kožuh, ki mu ie izvrstno nri«to'°al V7si Norvežani imaio enako postavo Raz« korač;l se 5e nred o<dedilom. Borevig oa je bil bled od nevo*liivosti l^o ie Dvbedraet odložil kožuh je pričel Bo«
revig Šteti svoj denar. Dvbecfraetu je
zastajalo srce. Gospa Lasson je pri» nesla še vina, toda precej časa je mi« nulo, da se je zopet prikazala moč duha blaženega Lassona Končno se je vendarle zgodilo. Dvbcdraet je poza« bil na denar. Borevig pa na kožuh. Vse jima je izginilo v temni vinski mcglu Gospa Lasson je zadremala na stolu. Nenadno se je zdramila in zakričala. Ura je bila po! štirih. Tako je, če se kdo udeležuje spiritističnih scen z du« hovi pokojnih Norvežanov. Spremila je Dvbedraeta in Boreviga do vrat, kar je bilo potrebno, in pazila, da sta odšla.
Dvbedraet in Borevig sta šla skozi rjavordečo vinsko meglo proti Freds riksborgu. Tam sta imela svoje dclav« niče. Njuna jezika sta se premikala povsem avtomatično in nohen niti na« videzno ni poslušal drugega. Nenadno je padla beseda, ki je imela zmisel ter ju zbudila iz njune vinske onostrano« sti. Borevig je izgovoril:
»Fej. vraga, kako mraz bo doma v delavnici!«
Dvbedraet se je ustavi!, da asimili« ra te besede. Čez eno minuto je pri® znal njihovo pravilnost
»Da, fej. vraga —.« Potem mu je prišla tolažilna misel. »Tako je, če ima človek kožuh —.«
Borevig je vzplamtel. »Grem fti si kunim premoga. kakor hitro bodo od« prli. Če ima človek denar, potem —«
»Dvbedraet je čuti! zbodliaj. »Če ima človek denar, potem — to je tebi podobno! Ako bi bil gentleman, hi vendar vsaj nekaj dal —.«
Boreviga ie ponadla ieza. pa se je hitro premislil Ubo«i Dvbedraet. pač ni zabavno, takole brez be'iča tavati okrog! In celo na sveti večer! Treba je biti obziren in dober, ne pa sovra« žen in trd.
»Stari DvhMraet.« ie rekel, »ali sto* piš z menoj? Kaj bi rad?«
»Tu noter?«
»Mar ne vidiš, da imaio orfpr+o? Tu zunai vrnejo odpreti že ob štirih. Kaj bi rad?«
PotrepHal ie Dvbedraeta s pluto* kratsko dobrohotnostjo po hrbtu i" Pa povlekel v.maihno kavarno ki ie bila že odprta. Ponnrni natakar ie pravkar brisa! mize. Dišalo ie po kavi. na mizi pa je sta'a ogromna košara s nerivnm Borevig ie paročil kave. peciva in ko« njaka. V ma'i beznici je bilo tonlo in prijazno. Dybedraet j<* odložil kožuh
in ga obesil na klin poleg vrat —- ne« potrebno izzivanje, si je mislil Bore«
vig, pa je molčal. Božič je. Treba je biti obziren in dober, ne sovražen in hudoben — mir na zemlji in ljudem dobra volja — in natakar je prinesel kavo.
Pila sta kavo in prigrizovala kruhke ter požirala konjak. Toplota v lokalu in vino blaženega Lassona sta storila svoje. Dvbedraet je skušal govoriti o umetnosti, toda njegov glas je bil prav tako zalepljen kakoT njegovi možgani. Borevigova duša je bila v Westlandu ter je šla s starši k polnočnici. S pla* vajočimi očmi je govoril o dobroti, ki jo je deležen človek o božiču in ki se izraža v vsakovrstnih darovih, kakor v denarju in obleki. Lahno smrčanje je izdalo, da je bil Dybedraet gluh za ta premišljevanja, kar je bilo pač naj* bolje za božični mir. Borevig je govo* ril dalje, z dolgimi odmori med bese* dami, o \Vestlandu, o njegovih kubi* stičnih ljudeh in pokrajinah, toda ved* no se je vračal k božičnim praznikom in njih dobrotam. Leni danski natakar je buljil vanj z interesom, s kakršnim se opazujejo neopasni norci, razred, ki tvori večino švedskega in norveškega prebivalstva. Končno je pričel Borevig kimati. Nenadno so se odprla vrata. Natakar je vstal in zopet sedel. Zane* marjen berač je pomolil skozi vrata glavo, se plaho ozrl po natakarju i,n se približal Borevigovi mizi. Borevig je še vedno govoril in kimal.
»Gospod —a
Borevig je pogledal berača z očmr, ki so se zdele položene v olje kakor ribe v niegovi domovini. »Mir — mir na zemlji in ljudem dobre volie — z darovi, na primer — kaj hočeš?«
»Vesel bož'č, gospod, čc imate kaj za ubogega breznoselneea?«
»Brezposelnega? Seveda! Božič je in mi se moramo medsebojno obdarova* ti, kakor na primer z dcnariem ali suknjami — vzemi tole, ubogi človek«
Borevig fe iztegnil svojo dol<*o, ko* ščeno westlandsko roko in s plava io* čimi očmi snel Dybedraetov kožuh S klina Med tem je govoril: »Vzemi ga — božič ie in mir se je vrnil na zern« Ijo, liudie moramo biti dobri kakor —v
»Hvala, dobri gospod. Zbogom, do« bri gospod. Srečna praznike.«
»Srečen božič tebi, ubogi siromak!«
Berač je bliskovito izginil, Borevigo* va duša pa je romala naprej v samo* govorih po vedno bolj temnih in za* vitih potih. Nenadno se je prebudil Dybearaet in se stresel od vina in za» spanca.
»Fej, vraga, pojdiva!«
»Fej, vraga, praviš, na sveti večer, ko sva —«
»Plačaj vendar in pojdiva!«
Borevig je užaljen in nem plačal in šla sta. Dybcdraet, ki ni bil navajen nositi suknjo, je pozabil na obstoj ko« žuha. Spomnil se je še le, ko sta pre* hodila že dober kos drevoredne ulice.
»Vraga, moj kožuh!«
In planil je nazaj v kavarno. Bore* vig. čigar duša je plavala tako visoko nad zemljo, da je bila videti Ie še kot majhna točka, mu je mehanično sledil. Dybedraet se je vrnil iz kavarne s hi* trostjo izstreljene topovske krogle.
»Moj kožuh — pravi, da si ti — kaj, vraga, pa misliš? Kaj vendar misliš, capin?«
Borevigova duša je padala počasi v »vol planč«.	v
»Ali je res? Odgovori mi, capin! Ali si ti podaril moj kožuh?«
Borevigova duša je gladko pristala na zemlji. Zamišljen je gledal Dybe* draeta. »Kaj si rekel?«
»Kaj sem rekel? Ali si pijan, ti pro* kleti paralelni pipedist? Ali si znorel? Ti si podari! moj kožuh!«
Borevigov duševni mehanizem se je ustavljal. Kaj je storil? Seveda, se je spomm'1 »Bog — res je, neki berač ga je dobil.«
Proden je mogel nadaljevati, ga je že obdelovala Dvbedraetova pest. Dv* bedraetu so se solzile oči od ogorče* nia in morilne naslade. Od jeze je po* skakoval in kričal: »Prokleti paralelni pinedist« — bum — »Kje je moj ko* žuh?« — bum — Njegove pesti so div* jale kakor vihar.
Borevigova lena west!andska kri ni mogla zavreti. Skušal je raz'ožiti, saj je vedel, da ie storil z niibo!iš;rr) na* menom. Saj je vendar božič in m'r na zemlji in *- »\'id;š — pusti to, ti pravim — prišel je siromak — in za vra? sa — saj je vendar božič — ne, sedaj bom pa zares jezen.«
Natalcar je stopil na ulico fn opazo« val poslcdice mirovne pridige, ki ji je bil prisluškoval. Dybi.draet in Borevig sta se obdelovala kakor prava boksa« ča. Borevigovo dolgo telo je plamtelo v kubistični jezi, Dybedraeta pa je ob« sedla impresionistična norost. Nepri« čakovano se je pojavil še en gledalec. Dve težki roki v rokavicah sta padli na borca. Dolgo se niso polegli bor« beni valovi, končno pa sta bila umet« niska pobratima ločena in sta romala v senci danske postave na policijo. Toda zadnja stvar pri Norvežanu, ki umre, je jezik in cesta je neprestano odmevala:
»Prokleti paralelni pipedist — ker si dobil denar — greš in oddaš moj kožuh —«
»Tvoj kožuh — jaz žvižgam na tvoj kožuh.«
»To ti že verjamem — toda doživel boš nekaj — naznanim te zaradi tat« vine, ti —«
»Bodite tako prijazni in držite go« bec!«
Druga v vrsti teh replik ni bila po« sebno logična, tretjo je diktiral užaljen pohlep po lastnini, četrto pa je v ena« komernih presledkih ponavljal danski policist. Od časa do časa je moral s silo preprečiti, da se ni vnela nova borba. Zdelo se je, da bo praznik mi« ru pomenil konec prijateljstva med pobratima.
Toda tako hudo le ni bilo. Božični prazniki zahtevajo dobre in mile pri« povedke in tudi ta povsem resnična zgodba se bo dobro končala.
Jedva sta stopila Dvbedraet in Bo« revig v bivališče groze in so zapisali njuna imena v črno knjigo, so se od« prla vrata in v sobo je stopil nov poli« cist v družbi elegantno oblečenega mo« ža. Borevig je prekinil svoie pričeva« nje z radostnim vzklikom: »Tu je!«...
Elegantni gospod, ki je prišel v druž« hi policista, se je prav tako razveselil Roreviga. »Hvala Bogu, milostni go« spod! Ali t?ospod no<*e povedati, da je podari! suknjo meni?«
Eleganca elegantnega gospoda je se« 'la\a do kožuhoveda roba. ki ga ie bil dobil malo prej od božično razpolože« nega Boreviga. Izpod kožuha so e'e« dale beraške hlače in strgani čevlji, ^gorai pa /mr^nien zapiti obraz, ki ga ie pokrival priberačen klobuk.
»Po!'cai noče verjeti, da je suknja moia. Ali ni res, gospod, da ste mi jo podarili?«
Borevig se Je obrnil k policaju In re«
kel majestetično: »Siromak govori res« nico. Jaz sem mu podaril kožuh. To« da vrniti ga mora. Kožuh je last moje« ga prijatelja.«
Berač je obupno vzkliknil: »Vi ml ga boste vzeli?«
»Da,« je reke! Borevig. »Božič je
[iraznik darov! Toda vsak mora dati e svoje in ne tuje.«
Ko so beraču odvzeli kožuh, je Bo« revig vpraša! po ceni pretepaštva.
Stari uradnik se je božično nasmeh« nil in rekel: »Topot je zastonj. Saj je vendar božič. Zbogom, gospoda, in srečne praznike!«
»Zastonj?« je rekel Borevig. »Mislil sem, da bo treba dati »kovača«. Potem naj ga dobi ta revež. Prosim!«
Berač je potolažen vzel »kovača« In vsi trije so odšli.
»Ti pa kar razsipaš denar,« je rekel še vedno razjarjeni Dybedraet
»Lastni denar,« je rekel plemenit! Borevig, »in tuje obleke. Vsi skupaj smo slabi ljudje.«
»In marsikdo od nas slab umetnik,« je rekel nespravljivi Dybedract.
NAGNJENI STOLP
PisAnci so v skrbeh: njih prosluli stolp se
preveč nagiblje. Podtalna voda 6e v bližini preveč množi in izpreminja zemljišče v močvirje. Oblastva so se vznemirila, odkar je profesor Cuppari za?'edil pronicanje skritega vrelca. Francoski profesor Imbe-aux, prišedši nalašč iz Pariza v Piso, smatra za edini pomoček: postaviti krožen zid iz cementa. Neko podjetje iz Walesa b« je ponudilo da zašč;ti stolp in je že dobilo dovoljenje. A na zahtevo PaMfanskfh stavbenikov se je dovolitev preklicala. Vlada je sedaj imenovala odbor, ki proučuje načr' pisanskih arhitektov, kako bi ne odvajala voda po posebnem rovu.
Deviška dežela ob Coloradu
Ogromen tehniški načrt Zedinjenih držav — Kako so se ga polastili spekulantje — Zanimiva slika iz ameriškega življenja
Dne 21. decembra 1928 je bil za Severno Ameriko velik dan. začetek silnega nemira, pustolovščin in raznih nedoslednih možnosti, kakor jih sicer vidimo samo v filmih. Tega dne je takratni prezident Coolidge podpisal zakon o zgraditvi velike rečne pregraje »Boulder dam« blizu Las Vegas v državi Nevada.
Ogromen jez v bližini Los Angelesa
Pregraja ali jez »Boulder dam« na reki Coloradu je največje delo te vrste na svetu. Dosedanje največje ameriške pregraje bo prekašala dvakratno. Ameriška vlada je doslej izvršila samo še eno tehnično podjetje, ki je večje od tega: Panamski prekop.
Ne vem, ali si sploh more kdo predstaviti, kaj pomenijo n, pr. naslednje
številke: Pregraja bo stala 165.000.000 ameriških dolarjev; načrt o umetnem namakanju pokrajine Los Angeies '.a-hteva nadaljnjih 150 do 200.000.0u0 ameriških dolarjev. To je v našem denarju več kot osemnajst dsoč milijonov dolarjev.
Ko bo ogromni jez dovršen, se kakih 600.000 hektarjev nerodovitne pustinje izpremeni v rodovitno deže'o. k; bo imela dovolj vode im eleictike. Špekulacija z zemljišči .ie že od nekdaj prava narodna strast Američanov; ,iova pokrajina, ki jo bj tieba ob'Jud:ri. mika z vseh koncev i pustolovce . solidna kupčevaice. Zakaj — zopet se je v Ameriki pojavila t'sta prešerna možnost ki so jo poznali dedje in pradedje sedanjega rodu: da postaneš z e^o sa-tnj posrečeno spekulacjo pravljično bogat.
btezposelni delavci iz vseh Zedinjenih držav tekmujejo med seboj, kdo bo dobil delo pri graditvi «Boulder dama«. Z njimi se bodo selili v novo deviško deželo ob Coloradu tudi oni, ki žive od delavcev kot »korai neizogibni za-jedavci: kantiinerji, gostilničarji in rokodelci. Koliko ljudi bo oživelo to pustinjo, pričuje že dejstvo, da bo pri delu zanoslenih šest do sedem let 6000 do 7000 delavcev. to kaže. kaKŠen ogromen obseg zavzema »Boulder dam«.
Razen jeza se bodo naglo gradila mesta in prometne vezi na tem kulturi pridobljenem ozemlju. Tako bodo novi tisoči rok dobili za več let dovolj dela in zaslužka.
»Boulder dam« je torej vznemiril denarja željno Ameriko: tisoči i.n tisoči ljudi govore o njem in sanjarijo o deželi neomejenih možnosti ob Coloradu. Zemljiški agenti ponuiajo s kričečo reklamo zemljišča, mnogi so že postali posestniki ondi. kier je zdaj še zapuščena pustinja, a kjer se ima v nekaj letih začeti novo. prav po ameriško bujno življenje. Toda — zaenkrat še
ovirajo izvrševanje ogromnega načrta — politične zapreke.
Mislim, da je preteklo devet let, preden je predlog zakona o tem vele-jezu podpisal prezident Zedinjenih držav. D^vet let se je zaradi tega politično borilo med seboj šest zainteresiranih držav; vsaka je hotela imeti neke prednosti in posebne koristi. Vrhu tega je bilo treba rešiti vprašanje, ki je za Američane zelo kočljivo: kako
radi njfh je začetek ogromnega dela ob Goloradu zaostal. Najbolj zainteresirane so države Nevada. Arizona, Utah in Kalifornija. Arizona se upira, češ, da ne bo imela od pregraje nika-kih dohodkov, dasi teče reka po njenem ozemlju. Najvažnejši odpor pa prihaja od držav v ozadju, ki imajo močno razvito poljedelstvo in se boje konkurence, ki bo nastala na tleh sedanje pustinje v Kaliforniji ki NevadL
Najlepša avtomobilska
Je prav za prav z državno udeležbo pri tem delu? Kakor znano, so Američani odločni nasprotniki državne podjetnosti. državnih monopolov in javnih del. Železnica, brzojav. telefon, deloma tudi pošta so v zasebnih rokah. Načrt pregraje na Boulder Canvonu pa je prevelik im se po svojem pomenu tiče preširokega ozemlja, da bi se dal uresničiti z zasebnimi sredstvi. Tu je torej udeležba države neizogibna, toda pojavil se je nov problem: če država zgradi velejez in elektrarne, ali naj se trgovinsko vodstvo in izkoriščanje prepusti zasebnemu kapitalu, ali pa naj se prekrši mogočno amerško načelo in se tu izjemoma dovoli državno gospodarstvo? Proti prvi in drugi rešitvi iso se pojavili številni pomisleki m za-
it a na svetu v Kaliforniji
Sicer so to ameriške domače zadeve, ki nas do podrobnosti ne zanimajo. Zanimiv pa je nemir, ki se je spričo tega mogočnega načrta polotil ameriških množic. Koliko optimizma, podjetnosti in novega zaupanja je vzbudilo dejstvo, da je prezident podpisal predlog o izvedbi »Boulder dama«! V resnici je zadeva znatno manj rožnata nego jo slikajo spekulantje za taka podjetja vedno dovzetni, zmerom pionirsko nastrojeni ameriški množici Hladna resnica je. da se bo načrt izvršil v popolnem obsegu šele v desetletjih. Druga je ta, dn je vlada sama prevzela zemljišča okoli teh naprav in da jih bo dala kupcem na razpolago šele potem, ko bo delo končano in sicer po primerni ceni, dočim bi speku«
iantje navili cene v silno višino. Prednost bodo imeli invalidi in doslužem vojnikJ. Vrhu tega pride v poitev za namakanje samo ozemlje, ki leži nižje od 150 čevljev nad morsko gladino. V višje ležečih krajih bo treba vodo črpati. Spekulantje pa so že zdaj prodali nepoučenim ljudem zemljišča, ki leže 800 do 1500 čevljev visoko. Zato je vlada odredila, da se vse take kupčije proglase za neveljavne, ker so sleparske.
Dopisnik »Saturday Evening Post« Magner VVhite opisuje obisk pri nekem kupčevalcu z zemljišči:
Na zida visi ogromen zemljevid in zgovorni prekupčevalec slika bogastvo, ki je skrito v okrožju, kjer lahko on prodaja zemljišča. — A kaj pomeni ta-le Š 1200? vipraša Magner White.
Agent je za hip v zadrejrf. nato pa odvrne smeje: — Nu. da, to je vendar 1200 voltov električnega toka!
Ameriške oblasti skušajo torej preprečiti nesolidno, goljufivo kupčevanje. Baje so doslej razveljavile že toliko kupčij, da bi celotna kupnina vrgla kakih 90 milijonov dolarjev. Tipičen pri-mer takih nakupov je n. pr. nakup zemljišča v peščenih hribih, kjer se snemajo filmi »z divjega zapada« in kjer ne bo nikdar cvetela civilizacija; nekateri so se tako urezali. da so kupili »posestvo« na gorskih vršacih v Chocolate M-ountains; neki saruar o novi deviški deželi ob Coloradu je — ob pomanjkanju slehernega zemljepisnega znanja — izgubil pri taki »kupčiji« vse svoje dolgoletne prihranke.
Mistično zaupanje množice v čudežen pomen »Boulder dama« so podpirale celo cerkve. Po podpisu načrta so se duhovniki petih konfesij odpravili s skupinami svojih vernikov v kraj, kjer ima stati pregraja in so opravili ondi božje službe, proseč temu načrtu uspeha in prospeha podjetju. Zato pa imajo oblasti tem več truda, da preprečijo vsakovrstne prevare na ta račun. Propaganda je, kakor vedno v Ameriki. brezvestna in za njo tiče po navadi le sleparji. Zato se v Kaliforniji kaznujejo vse pismene neresnične objave o tem načrtu. Toda moč ustme-ne propagande in drobnih sleparij se zakonom ne ukloni tako zlahka. Začeli so uganjati propagamdo celo po radiu. Tu so morale oblasti same preskrbeti pfotiiproipagando.
V širši javnosti ni nihče vedel, kdaj bo predlog »Bou/ider dama« pod/pisan, ker so se pogajanja vlekla v neskončnost. Ko pa so listi objavili podpis, so dobili skoraj vsi hišni in zemljiški posestniki v mestu Las Vegas in okolici brzojavke: »Ne prodajajte, dokler se ne zmenite z menoj — imam za vas ugodno ponudbo!« Prebivalci srečnega mesta v bližini bodočega »Boulder dama* so se pač čudili, kako so mogli zemljiški agentje na vseh koncih Amerike dobiti tako hitro njihove naslove. Toda agentje so bistroumni ljudje. Ze dolgo pred podpisom so preiezli te kraje kot turisti in si nabrali potrebnih podatkov. Imenitna ideja; toda nje slabost je v tem, da so se je domislila premnogi konkurentje Tako se je zgodilo, da je bil po podpisu vsak posestnik v dotianih krajih uprav zasut z brzojavkami — nu. ljudje teh krajev pa so takisto brihtni in so rekli: Zdaj bomo pa prodajali mi za lasten žep. če kažejo agentje toliko apetita po naši zemlji!
Zemljišča, ki so se lani kupila za 15.000 dolarjev, se letos z lahkoto prodajo za 40.000 dolarjev. Kupujeio se cela ozemlja za hiše kolonistov. Marsikdo zasluži s špekulacijami do 5000 dolarjev mesečno. Zato pa opaziš v Las Vegas n. pr. take-le napise: »Jim Smith, brivec in trgovec z real teta-mi«. Spekulantje prihajajo v hiše že na vse zgodaj: lahko se namreč primeri, da izgubi nekaj tisoč dolarjev, kdor pride nekaj ur prepozno. Vsi hoteli v tem mestu so prenapolnjeni. Zlate čase ima mestni fotograf, ki dela podnevi in ponoči, da ima;o prekupčevalci dovolj fotografij svojih realitet. Pojavljajo se osnutki hotelov, rezidenč-nih četrti in parkov. V nekem takem prospektu rezidenčne četrti čitamo: »Če kupite ta prostor, boste bivali tik ob bodočem jezeru. Lahko si prenesete čoln z doma naravnost na vodo.« Kdor na se spozna v načrt in si ume preračunati lego. ve. da bo od rezidence do vode »samo« — 8 km. Dovoli daleč za prenašanje čolna!
Za kakih dvaiset let hodo oa vendarle na mestu današnjih puščav ob reki Coloradu bogato cvetoče pokrajine: s tem napoči za Kaliforaiisjo nova doba.
O O O
— 697 —
Lov v decembru
December je poslednji mesec lovske sezone. Ža lovca pač ni lepšega, kakor hoditi po zasneženem lovskem revirji! in modro in preudarno streljati divjad Skoro vsa divjačina ima Se ves
gostim borovšem in jelovjem. Na velike jetene naletiš večinoma na same aH pa v družbi sebi enakih. Manjši jeleni se drže mater, ki se ponoči za izpretnem-bo pogosto odpravijo na polja v veli-
Zasledovanje lisice
mesec lovski čas, (preden napoči januar, mesec lovskega miru.
V jelenjadnem revirju se žlahtna divjad najrajši skriva med pokojnim in
kiih tropah. Nič nenavadnega ni, če kdo pripoveduje, da je videl v tropi trideset, štirideset glav ali pa vsaj njihove sledove. V oskrbovanih loviščih velikih
Povrstek <z lovtt m
Krmljenje divjačina
Divje race
Jelenov nič več ne streljajo; privoščijo jim miru, da se ne začutijo primorane seliti, zato velja lov v prvi vrsti teles-
no zaostalim samcem ter samicam. December je, kar se tiče jelenovine, pravi mesec »zaščite s puško«. Pod Lern raz-
nrne lovec skrbno izbiro pri streljanju: strelja samo zaostalo ali bolno in jaio-vo divjačino, drobne živali ter mladiče. Vse to v interesu prirodnega spolnega razmerja. A to ni tako lahko im mora lovec že dobro poznati svoijo divjačino. Pravi lovec mora tudi znati ščititi in goji.ti divjačino in skrbeti zanjo, kadar je v sili. V splošnem je treba že v oktobru ali vsaj v novembru poskrbeti za krmo. Ravno zadnja huda zima je pokazala, kako potrebno in važno je zadostno krmljenje divjačine. Koliko glav ne bi bilo poginilo, da je lastnik revirja pravočasno poskrbel za krmo! Ce
nastopi nenadno pomanjkanje, posekaj tirepetljiko, topole in drugi mehki les, ki je divjačini vselej dobrodošel za kr-tno.
Tudi damjaka lahko streljaš v decembru. V glavnem veljajo zaTUj ista pravffla kakor za jelenovim*.
Črna divjačina se v tej dobi pari. Včasi tiči v gostih tropah v toplih, nedostopnih goščavah. Od tam se seli ■v listnato drevje, kjer stika za želodi in žiru Ce zemlja ni preveč zamrzla, se preseli tudi na krompirjeva polja, kjer si poišče okusnega krompirja. V dobro gojenih revirjih je treba krmiti svinje prav tako kakor drugo divjačino. Najljubši jim je krompir in sadje, želodje im žirje. Streljajo jih navadno z gon;ači
Pri srniadi se vrši lov v decembra navadno le na ialovoe in sla Notne *r-miafke, v kokikor dopušča zakon. Sr~ ma& ki je odvrgei rogovje m mu jauie-
jo poganjal novi, ni več lovljiv. Tudi tej divjačini je treba priskrbeti izdatne krme. kakor repe. ovsene slame, dobrega sena. mehkega lesa itd.
Lov na zajce z gonjači je v tem mesecu v polnem razmahu. V vseh revirjih. kjer je dosti zajcev, se zbirajo športni in »nedeljski« lovci na lov na zajce in vse povsod veselo pokajo puške. Samo v NemcMi računajo, da po-strele okoli pet milijonov zajcev na leto! Posebno zanimivi so ti lovi z gonjači hkrati na zaijce in fazane.
Zelo hvaležen in primeren za izpre-membo utegne biiti zdaj lov na race na odprtih vodah in ob rekah. V mrzilih zimah pridejo včasi pred pušiko tudi redki nordijski gostje. Vendar ni dobro v tem mesecu pretiravati lova na raoe. Ker so raoe minulo zimo med vso divjadjo gotovo najbolii trne'e in j h je mraz zdecimiral, je zato letos tem bolj umestna omejitev. Mnogo veselja da lovcem tudi lov na divje gosi, ki lete z žitnih polj proti odprtim jezerom. Zlasti v megli in snežnem metežu pridejo rade pod strel, ker takrat zelo nizko lete.
Dalje je december čas lova na lisice, ker so njihovi kožuhi ravno zdaj postali zelo dobri. Njihove dupline porevidiraš z jazbečarji, najbole ob mesečini. Včasi pride ob tej priliki tudi kaka kuna zlatica ali belica pod puško.
Kakor vidimo daje december lovcu mnogo razvedrila in zabave. Ce pametno goji svojo divjačino, tudi zasluži dobro žetev. Kadar pa pokrije deželo visok sneg aili pritisne hud mraz, naj najprej stori svojo dolžnost in naj živali nakrmi. Prav posebno naj takrat pazi na pse. ki na lastno pest uganjaijo divji lov, in na dvonožno roparsko drhal. Oboji utegneijo postati prava šiba božja za revirje in lovec nalj zato ne miruje prej. d"Vl«r ni zalotil divega lovca in se ni divjačina spet umirila.
R. Kruse
(Gornje poročilo našega stalnega berlinskega lovskega sotrudnika je splošnega značaja ne glede na lovsko zakonodhjo v
posameznih državah Srednje Evrope)
Ognjeniki so lahko tudi koristni, kar dokazuje ta slika. V okolici Landerella so napeljali velike cevi, skozi katere izkoriščajo vulkansko paro>. Na sliki se
vidi varnostni ventil.
Današnja umetniška priloga
Dolenjska idila — Breza pri Trebnjem
Fofo° Janko Ravnik
»ŽIVLJENJE IN SVET« stane celoletno 80 Din, polletno 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. — Posamezne Številke stanejo v podrobni prodaji
samo 2 Din. — Naroča se pri upravi, Ljubljana, Knafljva ul. 5. Naročnina za inozemstvo. ITALIJA četrtletno S lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron„ AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol dos
larja na leto.
Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij Adol! Ribnikar. — Za »Narodno tiskamo d d.« kot tiskaraarj« Fraa Jezeršek — Vsi t Ljubljasu,