Posamezne številke: N avadae Din —'*75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR" ixh«la vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri b datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10’—, za ino« zemstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10’—% in* er ati po dogovoru. Naroča ae pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev.4, Naslov PblllAiAa ola^hlvsoibvln:. C&ma ctanalitie štev. 75 ssara. TABOR PsiameiDe Številke* Navadne Din —li, ob nedeljah Din 1***> UREDNIŠTVO M a*h.ja » Mart-boru, Jurčičeva ul. at. A L aad» •tropje Telefon intentrb- It. 27& UPRAVA m nahaja ♦ Jurčičevi ulici it. 4. pritličje desno- Tel#-‘e* 4« 24- — SHS postnočckova* *«ču» Um. I I -787. Na naročila hres deaar.a as M ozira- - Rokopisi m »e ffshll T Tit . lUCi hj' lic Maribor, sobota 5. septembra 1925. Leto: VI. — Številka: 201. BORZA. CUlilH, (Avala) 4. septembra (Izv.) .Pariz 24.25, Beograd 9.20, London 25.09, Berlin 123.25. Praga 15.32, Milan 20.65, Newyork 517.50, Dunaj 72.95, Briissel 23.05 Budimpešta 0.007255, Varšava 102, Sofija 3.75, Bukarešta 2.55. Priprava za jesenske parlamentarne boje. Pregrupacija političnih strank. — Tudihrvatski zajedničarji so zavrgli separatizem? — Temeljita revizija musliman skega programa. — Zbiranje opozicije. BEOGRAD, 4. septembra. Današnja Politika« prinaša pod naslovom »Nov blok« članek o političnem položaju. Član-kar omenja možnost ustvaritve bloka Davldovičcve stranke, Muslimanov in Ilrvatske zajednice. Obstoja velika možnost, da se bo ustvaril nov opozicijski blok na trdnejši skupni podlagi. V blok bi lahko mirno vstopila tudi Hrvaška zajednica, ki je črtala iz svojega programa vse plemenske in separatistične točke in obdržala le princip revizije ustave, BEOGRAD, 4. septembra. Od.nošaji hib d posameznimi strankami ustvarjajo vsaki dan nove oblike. Radi tega se tr- Pašič In spor za uradnlštvo. Zbog radičevske želje po preineščenju uradništva bo Pašič že kmalu prekinil svoje počitnice. — Notranji minister po jde v Zagreb, da sc pogodi z radi£evci. BEOGRAD, 4. sept. Govori se, da ee bo ministrski predsednik Paši*ru še nadalje v do-nik dn ie ■’6 teV«del- Vaš dopis- nik, je minister prosvete pri tem izrecno opozor 1 poslnL® o /• V u ^ . 1 "sianca Smodeja, da ab- sclventinjetth zasebnih učiteljišč ne bo- do imele pravico vstopa v državll0 služ. bo. Smele bodo poučevati le kot zasebne 'eiteljice. Nenavaden oblak. ST- ETIENNE. 3. septembra. Snoči 8G je tu pojavil črn oblak letečih mra-v°l.i. Mravlje so vsedle na drevesa. Pro- di, da se bo do jeseni izvršila temeljita pregrupacija političnih strank. V davi- dovičevskem klubu je poročal poslance Baljič (musliman) o razpoloženju volil-cev. Poslanec je izjavil, da so muslimani pripravljeni, da odstopijo od dosedanjega svojega verskega programa. Muslimanska stranka se ne namerava več pečati z vprašanjem veleposestnikov-begov, ker je to vprašanje rešeno z a-grarno reformo. Baljič jo izjavil, da novo nastali politični položaj sili muslimane k skupnemu delovanju z davidovi čevci. Poročilo posl. Balji£a je bilo v da-vidovičevsikem ki uh n z odobravanjem sprejeto. bivalci so morali skrbno zapreti vrata in okna, da so se ubranili neljubih vsiljivcev. Mravlje so letele v okoli 100 m dolgem roju navzgor po Loiri. Začetek francosko-španske ofenzive. Pred usodno odločitvijo. PARIZ, 8. septembra. Iz Madrida poročajo, da se je začela na maroški fronti spjošna ofenziva proti Rifovcem. Sodelu jejo francoske in španske čete. Ofenziva se je pričela z bornbardementom južno in vzhodno od Alliuceme. Francoske in španske čete se izkrcujejo pod varstvom močnih mornariških oddelkov. Druge španske čete prodirajo v odseku Metila. Kako se |e ponesrečil velik ameriški zrakoplov ..Shenan doah‘*. 13 oseb mrtvih. WASHINGTON, 3. septembra. Blizu Kolumbusa v državi Ohio je padel na zemljo velik ameriški zrakoplov »She-nandoah«. Pri padcu so bili ubiti poveljnik Landisdown in 12 drugih oficirjev in vojakov. O uničenju »Shenandoaha« poroča polkovnik Hall, ki se je vozil v zrakoplovu kot zastopnik ameriške armade, da je zrakoplov plaval v višini kakih 1000 m. ko je nenadoma zašel v nevarne zračne struje. Vrtinec ga je potisnil čez 1800 m visoko. Ko so odprli ventile, se je sioer spustil zrakoplov nekoliko nižje, vendar pa ga je imel vihar popolnoma v ■moči in ga podil s strelovito brzino naprej. Zdajci pa je orkan divje zaplesal in nov vrtinec je razcepil zrakoplov v tri dele. Vsi so bili pri spuščanju docela razbiti. Trgovinska pogodba Avstrijo. Maribor, 4. septembra pogodb jAvsDijo°dpiSaUa fcrKOvinska važna 1Jifstl,*e lasali, kak« z našo sosedo, zlastfM a- m naslanjajo man jo. Zabelam'16’ 86 tGsn0 teste, ki sn prihajalil?”1J.,P0 tudi »ih krogov, predvsem iz VrJt Zttlt . Noben protest ni nič zaleg«i le bila podpisana tako. kakršno je kI bila naša delegacija glasom prvotnih vesti. Nič se ni izprememilo. Vladni krogi se opravičujejo: «aj bo pogodba vejala samo eno leto. Dotlej se bo videlo kako in kaj. • Vsaka trgovinska pogodba, je. že sama aa sebi kompromis. Tudi pogodbe z Avstrijo si iji nihče predstavljal kot popolno uvel javi ju jc naših izvoznih in u-voznih interesov. Tudi Avstrija ima svoje interese in jih hoče in sme uvolja-Sati snaproui' nam, iVondar pa menimo, •***!,• °d Avstrije več izbiti kakor je izbila naša delegacija. Predvsem pa je bilo treba bolj zaščititi vsaj tiste naše industrijske panoge, ki imajo pri nas vse pogoje za razvoj in napredek. To se ni storilo lin je veliko vprašanje, ali se bo dalo kaj storiti prihodnje leto. Dotlej pa bo slovenska industrija deloma prav težko občutila prostejfii razmah avstrijske Industrije na naših tleh. Nobena trgovinska pogodba ne. more zadovoljiti vseh im vsakogar. Vsaka pa ima tudi nekaj dobrih strani. Mi v mariborski oblasti smo lahko trenutno kolikor toliko zadovoljni. Pri nas jo silno trpelo vinogradništvo,, ker ni bilo dovolj izvoznih možnosti. Letos so oboi a dobra vinska letina. Nedvomno bo za našo narodno gospodarstvo velik plus, , bo ta trgovinska pogodba omogočila zvoz vinskega pridelka v Avstrijo, kjer kupici in konzumen ti našega volio nLER ,n radi kupujejo za- voljo njegove kvaliteta* To je tedaj dobra stran, ki jo pozdravljamo, kakorkoli sicer obžalujemo, da niso v pogodbi bolj afirmirani širši in celotni maši interesi. Seveda je vprašanje, v koliko ne bo italijanska in madžarska konkurenca na vinskem trgu izigrala te postavke in kako se bo ta dobra stran občutila v praksi. Vsekakor je bil s to trgovinsko pogodbo storjen važen korak k ureditvi naših gospodarskih stikov s sosednimi državami. Ali bo tudi na znotraj korak naprej ali korak nazaj, bodo pokazali prihodnji meseci. —ob. Praeraa kronika. — G. poslanec dr. Pivko je odpotoval včeraj 3. t. m. na važno konferenco v Split, odkoder se vrne v soboto in odpotuje naravnost v Prekmurje, V Maribor se vrne šele v četrtek 10. t. m. — Agitacijska turneja g. poslanca dr, Pivka v Prekmurju. Po povratku iz Splita izvrši g. poslanec dr. Pivko turnejo po Prekmurju, kjer bodo sledeč shodi: dne 5. t. m. zvečer članski sesta nek SDS v Murski Soboti; dne 6, t. m. javni shodi v Fokovci h, Kri ž e v c i h, Gor. P e t r o v c i h, P u c i n c i h; dne 7. t. m. v Cankovi, Gradi šču, Kupšlncih; zvečer odborova seja v Murski Soboti; dne 8. t. m shodi v Beltincih, Gor. Bistrici Hotizi, Dol. Lendavi; dne 9. t.m, v Peti Sovcih in Dobrovniku — Svetozar Pribičcvič na agitaciji, Pot Svetozara Pribičeviča iz Mostara preko Nevesinja v Split iin, druge dalmatinske kraje je bil triumfalen. V Ne vasinju je govoril pred množico 10.000 ljudi, ki so slavili 50-letnico bosansko hercegovske us ta je. Narod mu je prireje! burne ovacije. V Splitu je 2. t. m zvečer na terasi gledališke restavracije bilo veličastno zborovanje SDS, na katerem sta govorila Svetozar PribičevJč in dr. Grisogono. V nedeljo 6. t. m. je veli ki zbor v Kninu, odtaim pa pojde g. Pri-bičevič v Liko in diruige kraje in ima prihodnji teden vsak dam shode. — Interviewi g. Janka Tavčarja. Nemo propheto in patria! G. Janko Tavčar sicer najbrže ne ve, kaj pomeni ta zastareli latinski stavek, toda kdor bi si ga znal razložiti in bi dobil po naključju v roko sarajevsko »Večernjo pošto« z dne 2. t. m., bi spoznal, kako preklicano še drži tak a-le rimska ropotija. Pomisli, čl tateli; g. Janko Tavčar je prišel v Sarajevo, kakor pride marsikak slovenski obrtnik ali industrijalec. Pa izve poročevalce _ »Večernje pošte« — kako, vedi bog, kajti čudna so včasi pota časnikarjev — da se mudi v Sarajevu eden izmed voditeljev slovenskih radikalov. Ne bodi len, si poročevalec izprosi pri gosp. Tavčarju intery!cw. Seveda je bilo njegovi želji takoj ustrezno. Gosp. Tavčar, »predstavnik slovenskih radikala« je najprej izjavil, da s« mudi v Sarajevu po znsebmih poslih, dn pa se je slučajno sestal s finančnim ministrom in sta ee porazgovorila o zahtevah slovenskih radikalov. O sporazumu pravi g. Tavčar, da so ga radikali v Sloveniji navdušeno sprejeli, da pa samostojnim demokratom neOcaj ni prav. Koroščeve vrste se majajo in jo že velik del klerikalcev prestopil k radikalom. — »Ali se ne bodo radi tega tudi radičeve! v Sloveniji bolj ojačili!« je vprašal dopisnik »Večeruje pošte«.— »Ne,« je odvrnil g. Tavčar, »ker vse prestopa ,k radikalom in bodo celo dosedanji radičevcl v bodoče volili radikale.« Najzanimivejšo pa še sledi: G. .Tanko Tavčar premišljuje tudi o tem, katere u-radinike bi bilo treba odpraviti in kate-re pustiti pri miru. Tako lahko za sedaj reče »samo to, da bo veliki župan mariborske oblasti g. Pirkmayer na zahtevo naše ^stranke izmenjan, kor je za časa zadnjih volitev kot Strasten partizan preganjal nas radikale, dnsi snio bili zavezniki s samost, demokrati.* Tako je rekel g. Janko Tavčar in poročevalec »Večernjo pošte« je to zvesto zabeležil za današnji in poznejši čas, »da se zna,« kakor pravijo v Beogradu. Ne zna se pa — namreč v Sarajevu — da g. veliki župan ni kot strastgn partizan preganjal radikalov« (to se pravi Ravnik - Tavčarjeve skupine), marveč so imeli tako kot vse druge stranke popolno volilno svobodo. Tudi ni re.s, da bi bila Ravnika r. Suvčuijovu skupina zaveznik samost, de- 1 mokratov. Samostojni demokratje 10 bili zavezniki radikalne stranke, v mariborski oblasti pa se je baš Tavčarjeva skupina radikalov borila proti tej koaliciji Tako g. Tavčar v svojem prvem inter-viewu ni natočil najbolj čistega vina.— Pa bo drugič boljše, — ako ue v Sarajevu, pa v Skoplju. — Gosperl Žebot in žrtve Žerjavovega režima. Gospod poslanec Žebot se rad pohvali in pobaha, če samo kje kihne, pa so že v »Straži« in »Slovencu« o tem cele kolone. Ker o kakih uspehih za slovensko ljudstvo na gospodarskem in socljal-nem polju, kakor pri celi klerikalni delegaciji, tako tudi pri njem seveda nf govora, pride g. Žebotu prav tudi vwaka druga stvar, da se pred slovenskim narodom postavi na plot kot petelin-junak, Sedaj čita-mo že cel teden po »Slovencu« in »Straži« njegove slavospeve, ker je baje dosegel zopet velikanski uspeh za slovenski »narod«. Pomislite: kot ljttt o-pozicijski tiger je tako dolgo lazil okoli merodajnih vladnih činiteljev pri poštnem ministrstvu, da so mu obl jubllt premestitev nekih slovenskih uradnikov na« zaj v Slovenijo. Zadeve ne bomo 'preiskovali, v koliko je resnična in v koliko ni. Če bi javnost čula resnico, bi s« čudila, da g. Žebot dotičnike imenuje »najboljše« uradnike, in prepričala bi se tudi, da so za časa Davidovič-KoroŠČev* vlade iz vrst teh in njim blizu stoječih gospodov g. Korošcu prihajale informacije glede onih demokratskih uradnikov, ki morajo biti premeščeni iz Slovenije. Prepričala bi se dalje, da se j« za enega izmed teh uradnikov že poč P. P.-režimom poslanec dr. Pivko 1* človeških ozirov na rodbino potegoval in da je ministrstvo tudi že principijelno prislalo_ na njegovo premestitev nazaj ▼ Slovenijo, zahtevalo je pa zanj nadomestilo iz področja ljubljanske poštne direkcije. Tekšna je resnica o Zebotovlh lavorikah za žrtve Žerjavovega režima. Gospodu Žebotu privoščimo mirno Bpa-nje na teh lavorikah. Pripomnimo samo, da bi lahko napolnili vsako številko našega lista, ako bi hoteli prinašati vs« zahvale, katere dobiva poslanec g. dr. Pivko, celo od strani gg. duhovnikov, za uspehe ne samo v osebnih, ampak zlasti tudi v raznih gospodarskih in aocijal-nih zadevah. Tozadevna, pisma so v naših arhivih dobro hranjena in bodo tvorila svojčas, ko bo tudi naše slovenstvo politično iztreznjeno, zanimive dokumente naše politične zgodovine. —v«— — Beograjski dnevnik »Belgrader Zeltimg«, pisan v nemščini, je 6 £ sept prenehal izhajati. — Zdravniki Roekeffelerjcve ustanove v Dalmaciji. Dva češka zdravnika dr. Vacek in dr. Krajec, ki uživata Rocke-ffelerjevo ustanovo, sta obiskala Grnž in Split ter druga dalmatinska meštfl, d* so upoznata z našimi zdravstvenimi Institucijami. — V Razvanju pri Mariboru M bo znova ustanovila rajfajzenska posojilnica. Prejšnji člani dobe svoje vloge povrnjene. Na tozadevni razgovor, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 3. url POP- v šoli se vabijo vsi Interesenti domače in sosednih občin. Obenem se bo raztovarjalo o elektrifikaciji Razvanja. z. — Rajhenburg = Savski Brc«tovec. »Uradni list« razglaša, da je minister »a promet odobril, da se postaja Rajhen-burg (med Zidanim mostom in Zagrebom) imenuje odslej Savski Brestavee. — »Svensk Handolstidning« o Jugoslaviji. Prejeli smo 34.' številko (z dne 26. avgusta 1925) znanega švedskega lista »Svensk Handelstidnl.ng«, Številka je posvečena južnovzhodni Evropi In prinaša na uvodnem mostu članek: »Švedski interesi v južnovzhodni Evropi« (Svenska intre-sen i Sydost-Euro-pa«), nakar sledi poleg raznega drugega gospodarskega gradiva članek o izvozu papirja iz Nemčije (»Tysklands export av papper«) in raznovrsten drobiž. Na 7. strani čit-amo ižjavo našega konzula na Švedskem Carlsona o Paši državi in njenem prebivalstvu, pokrajinah in mestih. Nato sledi člauek o pri rodnem bo gastvu našo zemlje, za njim člančič « gospod a mko-pr orne tn i h razmerah, dalje “J zvezah med Švedsko in Jugoidavijo. Instruktiven je tudi članek konzula Carlsona o tu ris tiki v Jugoslaviji. Tu opisuje predvsem jadranska letovišča, omenja pa tudi Riimjflke Toplice iu Ro- •SEran S.' »T A B O K« V Mariboru, dne 3. septembra 1925 [raško Slatino. Vsi ti članki so pisani v švedščini. Nato sledi nekoliko člankov t* švedskih izvoznih panogah deloma v angleščini, francoščini im nemščini. Številka priča, da se počasi sicer, a sigurno spoznavamo tudi z najbolj oddaljenimi narodi. —ob. — Športna loterija Jugoslovenske Matice. Dobitki: dve motorni kolesi »Peugeot« in 25 navadnih (moških in ženskih) kole« znamke »Tour de France«. Cena srečkam 10 Din. Srečkanje se vrši 30. septembra 1.1. Srečke so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Dobivale se bodo tudi v ljubljanskih trafikah. z. — Usoda bosanskega Čaruge. Nedavno smo v našem listu obširneje opisali zločine bosanskega razbojnika Maje Vujoviča. ki je v tamošnjih gozdovih to, kar je bil svoj čas v slavonskih šumah znani Čaruga. Iz Bileča poročajo dne 2. t. m., da se je dar. 'poprej spopadla orožniška četa z Vujovičevo tolpo. Po kratkem streljanju so se tolovaji umaknili, ostalo pa je na bojišču truplo njihovega glavarja Maja Vujoviča. Krvavi sledovi pričajo, da je bilo se več tolovajev ranjenih. Orožniki nimajo nobenega ranjenca. — Nagobčnik so dobili pijanci in kla-fači; — med vožnjo z vlakom morajo biti dostojni, sicer jih objame »oko postave«. To je dobro, to je zdravo — posebno za vzgojo naše vozeče se šolske mladine. Skrajni čas je že bil, da se je železniška uprava zganila k temu odloku. — Koliko glivic smradne gnilobe se je sejalo po »vagonih« z nesramnim klatenjem ali celo z drzno nedostojnim vedenjem. Zanaprej se to strogo kaznuje, samo treba je. da občinstvo takega tička prijavi sprevodniku. —z. * — Češka narodna požrtvovalnost. — Nemški listi beležijo z nejevoljo vest, da je Češka šolska matica sprožila velikopotezno akcijo za češko šolstvo v narodno mešanem ozemlju, ali kakor Nemci to imenujejo: »fiir tschechtsierung de« cleutschen Gebietes«. Češka šolska mnti-oa namerava zbrati 100 milijonov Ivč. in osnovati 72 čeških šol v doslej ponemčenih krajih. Češka legijonarska banka je že.zasigurala svojo pomoč in pozvala o-stale narodne denarne zavode, da se priključijo tej akrUi. Mno;gi so se odzvali z znatnimi zneski. _ —°b — Število komunis+cv v Sovjetski Rusiji. Po zadnji službeni statistiki, ki jo je pred kratkim izdala ruska ■vlarla-Šteje komunistična stranka v Rusiji «11,090 rednih članov. 310.000 članov-kaodidatov. Mnogo večja le zveza komu,1lističnp ornja-dine, k5 šteje 1.141.000 članov Od celokupnega števila komunistov odpade 63 odst. na mesta in 37 cM. na. vasi. _ Rl- — Številne uoneve.rbe m°d sovjetskim tiradrištvem. Po vesteh iz Moskve je moskovska 'rlada oistro nastopila proti številnim defraudantom iz vrst svojega u-radništva, Dosedaj je bilo radi poneverbe Obsojenih 9 uradnikov na smrt in 31 na visoke kazni. KI. — Blok vseh nemških strank v češko slovaški republiki. Nemška agrarna stranka je sklicala te dni konferenco, katere so e* udeležile vse nemške stranke v ČSK. Namen konference je jasen. Bližajoče se volitve v parlament postavljajo nemške, stranke zopet pred vpraša n je, (nemškega bloka, čigar ustvaritev se jim dosedaj še ni posrečila. Značilno je, rja so se konference udeležili tudi nemški socialni demokrati, ki se doslej niso udeleževali teh akcij. Češki listi pazno spremljajo gibanje nemških strank ter jim očitajo, dia Še niso do danes storili koraka, da bi izdelali sebi program, ki bi odigovarjal novo nastalemu političnemu položaju v Evropi in OSP. KI. — Poljaka repatriacija iz Rusije dovršena. Kakor poročajo varšavski listi, jo bila 31. avgusta definitivno zaključena repatriacija poljskih državljanov iz Sovjetske Rusije. Poljski listi simpatično pozdravljajo ta korak. Kaj pa naši državljani, ki jih je še na stotine v Rrasijifl KI. ' — Svarilo. Podpisani Jakob Starc, veleposestnik v Hotemežu pri Radečah svari vsakega, da bi prevzel od Josipa Sdhtveigerja, kavam-arja v Mariboru ali kake druge osebe menico podpisano od mene. Menica je poneverjena,, — Maribor, dne 4. sept. 1925. Jakob Starc. . 1868 Mariborske vesti. Maribor 4. septembra 19J5 mi Mariborsko nemško politično društvo v boju za nemške šole. Te dmi je pod vodstvom velikih Germanov Pfri-mierja in Naska hodila po Mariboru od Ponči ja do Pilata nemška deputacija, ki je hotela po vsej sili izposlovati, da bi se naše prosvetne oblasti ne d*-žale zna ne edimo pravilne naredbe, da je pri vpi- sovanju otrok v šole smatrati kot nemške otroke samo tiste, katerih stariši so se pri ljudskem štetju vpisali za Nemce. Ta deputacija je bila tako drzna, da je govorila o nekih nasiljih, ki so se baje godila pri ljudskem štetju, češ, da so hodili okrog mladi pobiči in vpisovali Nemce za Slovence. Upamo, da bedo gospodje nosili posledice radi svojih natolcevanj, zakaj ljudsko štetje se je vršilo uradno. Gospode Nemce, ki vedrijo in oblačijo v mariborski nemški politiki. je sedaj pač sram, da so se nekateri njihovi ljudje v popit. jemljejo gledalcu sapo. Napetost dejanja stopnjuje od slike do slike. Kraisni posnetki romantično divje Kalifornije — deželo zlata in čuda. Film bo gotovo ustvaril v občinstvu zasluženo navdušenje in željne obiskovalce druge in tretje epohe. KI. I* Apolo kino predvaja dames, v soboto, nedeljo in pondoJjek grandiozen, razkošen film v 8. dejanjih »Orient«. V glavnih ulogah Marija Jaoobimi in Harry Liedtke, ljubimec lepotic. Film je velikansko čudo kinematografije. Grandiozno delo, tehnično in' režijsko skoz in skoz na višku z izredno jasnimi in čistimi .slikama, in to tem bolj, ker je film povsem.' nov in še nikjer uporabljen. Globo- ko dramatsko in napeto dejanje velike ljubavne pustolovime. se odigrava deloma v Parizu, mestu greha, deloma v Egiptu in deloma med arabskimi rodovi. Krasne in poučne slike nepreglednih afriških pustinj. Misterijozno življenje žarkega Orienta. Film je dosegel pri premieri velik uspeh. KI. /okolsivo. o Javni nastop Sokolskega društva v Sv. Lovrencu na Pohorju. V nedeljo dne 6. sept se vrši pri Sv. Lovrencu na Pohorju javni nastop domačega sokolskega društva. Radi tega poziva sokolsko društvo Maribor vse brate in se»stre, da se po možnosti in v čim večjem številu udeležijo te prireditve. Zbirališče je ob 13. uri na Glavnemdtblodvoru. Člani po možnosti v krojih. Ker se mora lovrenško sokolsko društvo v tem nemškutar-skem gnezdu boriti z velikimi težkočami, je dolžnost mariborskega naprednega občinstva, da po svojih močeh podpre stremljenja tamošnjega sokolskega društva. Zdravo! o Sokolsko društvo na Pragerskem priredi dne 8. septembra t. 1. ob 15. uri (3. uri popoldne) na vrtu in v gostilniških prostorih g. Luršaka veselico združeno z javnim nastopom, Sodeluje žel. godba »Drava«. Sokoli in somišljeniki sokolskih idej pridite vsi! z. /part. m : M. O. Službeno. V nedeljo, dne 6. t. se vrši v Mariboru na prostoru I. S. S. K. Maribora finalna tekma za pokal L. N. P. med Ž. S. K. Hermes, Ljubljana ter I. S. S. K. Mariborom, sodnik gosp. Franki, predtekma Maribor (rez): Merkur (rez.), sodnik g. Bizjak. Športno nadzorstvo g. Zellner. Tajnik. : I. S. S. K. Maribor (lahkoatl. odsek). Obvezni trainingi vseh lahkoatletov se vrše odslej — radi mitinga, ki se vrši dne 13. t. m. in na katerem je start za vse člane sekcije obvezen — vsak pon de Ijek. torek četrtek in petek. Začetek ob 17. uri. Za training posamezikov je prostor vsako jutro na razpolago. Načelnik. : I. S. S. K. Maribor, nogometni odsek. V nedeljo, dne 6. t. m. nastopi rezerva proti Merkurju v sledeči postavi: Mer-nig, Tomae, Burian, Starc. Fišer, Marinič, Brumen. Ofer, Kirbiš, Macun, Ferenc,, rez. Laznička. Igralci morajo biti ob 14. uri v garderobi. Kapetan. : I. S. S. K. Maribor (nogomet). Za finalno pokalno tekmo je določeno sledeče moštvo: Geuer. Vauda, Stauber, Vngner. Muslovič, Bergant. Simončič, Hreščak, Turina, Vodeb. Škrobar. rez. Kirbiš, Mernig, Fišer. — Nogometni trainingi bodoči teden do incl. 13. t. m. odpadejo. — Načelnik. : Kolesarski in motociklistične dirko Maribor - Ptuj. V nedeljo dne 6. sept. priredita na progi Maribor - Ptuj koles, kluba »Periin« 'z Maribora in »Zvonček« iz Ptuja več kolesarskih in motociklističnih dirk. Dosedaj se je prijavilo do 60 dirkačev, v«led česar bodo nudile dirke izredno zanimiv in napet športni užitek. Start je ob 13. uri na Teznu. Po končanih dirkah bo v Ptuju velika skupna veselica. V slučaju slabega vremena se preloži celotna prireditev na prazrdk 8. t. m. kratke Po svetu. Upornim Druzom v francoski Siriji so se pridružila beduins-ka plemena, ta-ko da je vojna sila upornikov narasla za 20.000 mož. Pred Dunajskim' novim mestom se je pripetila v sredo zvečer težka avtomobilska nesreča. Tik za luksuznim avtomobilom neke tovarnarjeve vdove, v katerem je bilo več oseb, je vozil z izredno hitrostjo drug avto. Obema, pride ua" sproti motor, ki se je prvemu avtomobilu sicer izognil, trčil pa je z drugim' ki je vsled sunka zadel ob prvi avto. Kor je šofer prvega avtomobila v tem izgubil vodstvo pri krmilu, je zavozi avto z vso silo v drevo. Šofer in gospa sta obležala mrtva, drugi pa so odnesi le strašne trenutke. . . Budimpeštansike oblasti zasleduje.! mednarodnega hohštaplerja Vellesza, po poklicu strojnika in šoferja. Po prevratu je odšel v Ameriko, kjer ie pri hre -sedniku Wil'sonu prosil za. avdijenco, kateri mu jc kot »avstrijski dipl uma ^ predložil načrt neke mirovne pogoai • Nato se je podal v Meksiko, kjer se 3 osemkrat poročil. Sedaj se je vrnil n Madžarsko. Iz CostaccLaro pri Perugiji je nila tamošnja poštarica s pol milijo® lir. Odšla je s svojim ljubimcem v Sv* • V nekem kopališču pri Opatiji' J skočil neki gospod na glavo v vodo. Fr skoku je zadel z glavo ob dno in se ta ' poškodoval, da je kmalu umrl. , Prihodnji teden se vrši v Parizu mednarodni kongres spiritistov. Javljeni*1 je dosedaj do 1000 delegatov iz vseh df' žav, med njimi tudi znani angleški pisatelj Conan Doyle. iz živliema ruske vasi Sličica iz sovjetske Rusije. Gubernijsko sodišče v Moskvi J*e p1 red Na preda) qesll In citre. M>i trova 18. Vpraša *e nn hišnici. 1863 D Maki se sprejmejo na dobro hrano in stanovanje. Marijina »I. 10/111., vrata 8. 1864 Otomana, oraare.pojtelje, mize. nočne omare, /astorji in dr. na prodaj. Kotovski trpr 8. 1. nad. levo. 186? Kabinet, mabliran električni lazavetljava, popolnoma sepa ratni vhod lepa lefa. se takoj olda. Stritarjeva ulica 5/1 Gena Din 200. 186‘i Najcenejže In najbaljie bla go dobite tudi proti mesečnemu plačilu v trgovini Ivan Penko, Gosposka 46 1858 Dva kratka glasovirja, po polnoma lenovirana. ta 6000 in 7000 Diu na prodaj. Ein-»pilerjava uliea 26. 1867 Soba s prostim vhodom se odda. Votnjako a 19/111. 1860 Izgubil se ja volčji pes. Siili p» ime „Trr,ll*. Oddati ja proti nagradi Meljska e. 30, I. nad. vrata 5. 1856 Takoj se odda zračna, dobro meblovnna, eleklrično razsvetljena soba, z prostim vhodom, nasproti glavnega kalodvora. Naslov pove npravoiitvu. 1855 dvema tednoma obravnavalo j&animiv, na groze.u način izvršen slučaj masi valne ljubosumnosti vaške žeue, , Kmetica Alješinova iz vaisi Masi o v " stanovala pri kmečki rodbini Sadikov. Sadikova žena je kmalu zapazila, da 88 njen mož preveč zanima za mlado in 1®* po Alješinovo, kar je dalo povod številnim prepirom in končno celo preteP011’' Alješir.ova jc nato zapustila hišo- in 8 preselila k drugemu kmetu. _ .. Po daljšem premirju se je pojavil pri Alješimovi Sadikova žena. katera J pograbila šibkejšo Alješinovo in jo P8* tegniia na cesto. Pred pragom sta jo e»' kale dve Šadikovi prijateljici, ki sta vrgli Alješinovo na tla in jo pričele slačiti. Sadikova je vzela nato steklen z azotovo kislino im jo izlila ubogi žr v na noge, trebuh in spolovilo. Mašcevalu žemske. predvsem ljubosumna Sadiko^8’ so svojo žrtev mučile še dal.ie. Divja« prizor je privabil na lice mesta vse va-šSanstvo. ki je z naslado gledalo vectJ razjarjenih žensk- Alješinova je kmalu v strašnih Hinka,h podlegla opeklinam, prizadjanin* od azetove kisline. ^ ., Sodišče je priznalo krivdo obtožen*1 treh žensk in jih obsodilo na izgubo svobode $ popolno izolacijo in na pet e^ težke ječe. Pozneje je bila kazen nialen KI. I kostno omiljena.________________CEPS ' Dijak ali dijakinla it razredov srednjih Sjlfpon*0* nosti gimnazije) se prej***® . polno ojkrbo. Naslov v upr#vl' Dijaška preskrba. .Marst**. ima že vei naslovov • Borza stanovanj in lokalov zamore tudi pospodanem in stanodajalcem uspešno -lužiti, »ko se toOno poslužuieio no-sredovalnice „Marstan“, Ro tovSki trg. i 1851 Kupi *• tračna žag«, manjša, 50- 0 cm premera, v dobrem stanju. L»»na indust: jja, Ko roška c. 46. 1834 šolske torbice, mape in jermene za kniige, nahrbtnike, kakor tudi različne kovčeke in torbice za potovanje priporočn Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Sobarica, dobra, marljiva in poštena, sa išče »a Čakovec v Medii-murju. Ponudbe na upravništvo „Tabora“ pod St 22. 1836 preskrbi diiaitva. vinofoča.Podveio Krčevini pri W5gerer št. 16^ dne 5. septembra 1925 Toči se samo čez ulico MOŠKE KLOBUK* po najnižjih cenah nudi tvrdka ANICA TRAUN, Maribor, Grajski trg j# Danes v soboto S. septemb1'0 POJEDINA pečenih in ocvrtih pišlance* v gostilni Paulil, Stolna ul. Izvrsten ljutomerčan, kakor tudi vedno sveže P* 1857 Za obilen obisk prosi gostllnl^^V"* KoatoAk J« ud* j Atili; JKansarcij »Ta kor«, Glav-ai in adxo&>