Leto LXVI
PoStnlna plaSana v gotovini.
V Ljubljani, v soboto, "dne 27. avgusta 1938
Stev. 196 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVENEC
Telefoni uredništva in uprave: 404)1, 404)2, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka m dneva po prazniku
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U pra v a: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Horthy v Nemčiji
Obisk madžarskega regenta admirala Hor-thyja v Nemčiji je poleg sestanka zunanjih ministrov Male zveze največja senzacija tega tedna. Vse evropsko časopisje mu posveča prvfenstveno pozornost. Posebno nemški tisk mu pripisuje izredno važnost ter ga slavi kot enega največjih zunanjepolitičnih dogodkov zadnjega časa ter kot zavidljiv uspeli nemške zunanje politike. Na ta obisk so se obesile tudi mnoge pestre razlage, med katerimi je brez dvoma najbolj drzna ta, naj bi se med Madžarsko in Nemčijo sklenila carinska zveza, ali vsaj tesna politično-vojaška zveza, ki bi usodo obeh • držav, 75 milijonske Nemčije in 8 milijonske Madžarske združila pri zasledovanju skupnih ciljev. Zato je prav, da temu dogodku, ki tiče dveh naših sosed, s katerima živimo v dabri soseščini, posvetimo zasluženo pozornost.
Madžarskega regenta admirala Horthyja je prišel v Budimpešto povabit na obisk v Nemčijo vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Raeder. Admiral IIorthy je baje v početku imel nekatere pomisleke častiprimer-nosti tega potovanja, toda njegov nemški tovariš je znal biti tako zgovoren in prepričljiv, da je vse pomisleke razpršil in sta nato oba admirala določila podrobnosti regentovega uradnega potovanja v Nemčijo. V spremstvu regenta Horthyja so trije ministri: ministrski predsednik Imredy, ki je tik pred odhodom v Nemčijo dal zapreti in obsoditi voditelja madžarskih narodnih socialistov majorja Szalassy-ja, nadalje zunanji minister Kanya, ki je šele nedavno v Rimu Mussoliniju potrdil, da veljajo za Italijo in Madžarsko vse obveznosti, ki so pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji veljale za vso »rimsko trozvezo«. ter končno vojni minister general Raetz. Admiralu Hortlivju je Nemčija priredila nad vse veličasten sprejem,
„ - '•«-- 'if . 7. 7.	Admiral
Hor'thy'je videl do sedaj' največjo parado nemške mornarice in do sedaj najbolj obsežno parado nemške suhozemske vojne, kar je oboje napravilo na njega in na njegovo spremstvo »eizbrisljiv vtis o vojaški moči sosedne Velike 'Nemčije.
Če hočemo pravilno oceniti pomen tega potovanja ter pravilno ločiti med resnico in fantazijo pri vrednotenju njegovih političnih posledic, ne smemo pozabiti, da so bili odnosi med Nemci in Madžari že od nekdaj najbolj prijateljski. Prijateljstvo je staro stoletja in ni bilo nikdar kaljeno. Poleg tega pa je bila [tudi v povojni dobi Nemčija prva, ki je stopila ob Madžarsko ter jo podprla v njenem stremljenju, da se spremene mirovne pogodbe in meje, ki so jih potegnile. Seveda je prišla vmes Italija, ki si je s spretno politiko znala v madžarski državi ustvariti dragoceno postojanko v Srednji Evropi ter skupno z njo in 7. Avstrijo ustanoviti celo svojo lastno srednjeevropsko trozvezo, ki naj bi bila glasnica in braniteljica italijanskih političnih in gospodarskih teženj v podonavskem ozemlju. Odkar pa je bila Italija prinujena, da se obrne proti Afriki in osredotoči svoje zanimanje v Sredozemskem morju, je bilo pri Madžarih opaziti zopet večje nagnjenje do Nemčije, češ ona bo najboljša zagovornica madžarskih teženj proti mirovnim pogodbam. Takrat je v Budimpešti vladal ministr. predsednik Julij Gombos. Toda s priključitvijo Avstrije k Nemčiji, v katero je Italija iz posebnih okoliščin privolila, je za Madžarsko nastal popolnoma nov položaj, kajti Nemčija je postala njena neposredna soseda. »Prijateljstvo 75 milijonskega naroda je potrkalo na vrata 8 milijonov Madžarov,« je takrat zapisal budimpeštanski list in je v teh (kratkih besedah povedal več gospoda rsko-politične resnice, kot bi mogle razodeti cele knjige. 'Madžarska sprva ni prav vedela, kam naj se obrne. Ali naj se vda bolj nemškemu prijateljstvu — ki je sosedno — ali naj se vda bolj italijanskemu prijateljstvu, ali naj se vsede na sredo na osi Rim—Berlin ter se z njo vred guga, kakor bodo pač zahtevale okoliščine, ali pa naj se spoprijazni s svojimi podonavskimi sosedami in išče v njihovi družbi zavetja.
Danes je težko z vso gotovostjo povedati, kako se je odločila madžarska vlada, ki v mnogočem verjetno še ni gospodar svojih lastnih dejanj. Zelo značilno pa je bilo, da je veljala prva pot madžarskega ministrskega predsednika Imredyja v Rim in da so pri tej priložnosti enostavno podaljšali medsebojne obveznosti bivšega italijansko-avstrijsko-inad-žarskega trojnega sporazuma, ki prepoveduje zaveznicam, da bi samovoljno karkoli podvzele v Podonavju brez privolitve od strani druge za voznice. Časopisi so takrat to dejanje tako razlagali, da Madžarska le želi ostati v zavezništvu z Italijo in da hoče Italija na Madžarskem ohraniti svojo dosedanjo srednjeevropsko postojanko, ki je za njo tem bolj važna, odkar je avstrijska izginila. Še en migljaj imamo, ki nam dovoljuje izreči vsaj domnevo o izberi — če se smemo tega izraza posluževati — za katero se je odločila madžarska vlada. Medtem namreč, ko je neko časopisje pisalo o možnosti vojaške zveze med Nemčijo in Madžarsko, ki naj bi zrasla iz Horthyjevega obiska v Nemčiji, je madžarska vlada z državami Male zveze, ki so zborovale na Bledu, sklenila sporazum, ki dejansko ni nič več in nič manj kakor nenapadalna pogodba v pravem pomenu besede. Madžarska se je obvezala, da
Preosnova vlade
Ministri: Ljubomir Marič, dr. M. Vrbanič, dr. V. Mitetič - so odstopiti Novi ministri: Mitjutin Nedič, ing. Kabatin, dr. Buič
; i- . :&
Belgrad, 26. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so bilo 25. t. m. sprejete ostavke, ki so jih dali trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, vojni minister general Ljubomir Marič in minister za telesno vzgojo dr. Vjckoslav M i I e t i č, ter so bili vsi postavljeni na razpoloženje.
Za novega vojnega ministra je postavljen armadni general jtliljutin N c (1 i č , načelnik glavnega generalnega štaba, za trgovinskega ministra je postavljen inž. Nikola K a hal in, za ministra za telesno vzgojo pa dr. Mirko B u j i č , župan mesta Splita.
Novi vojni minister armadni general
Miljutin Nedič
Novi vojni minister, armadni general M i I u-t i n N e d i č , se je rodil 26. oktobra 1882 v vasi Sopota v-kosmajskem okraju v Srbiji (donavska banovina). Ko je dovršil šest razredov gimnazije, je vstopil v vojno akademijo, katero je uspešno dokončal leta 1901 kot topničarski podporočnik. Leta 1905 je bil sprejet v višjo vojno akademijo, katero je dokončal leta 1907. Potem je nekaj časa služil pri čeli, nakar je bil sprejet za pripravnika generalštabne stroke. To pripravo je uspešno dokončal 1. 1912 kot topničarski kapitan II. stopnje.
Tako se je kot generalštabni častnik udeleževal vojne leta 1912—1913 ter svetovne vojne leta 1914—1920 ter napredoval v podpolkovnika. Tako je bil nazadnje v Ljubljani član vojne misije ter načelnik generalnega štaba dravske divizijske oblasti. Po končani demobilizaciji je bil kot vojaški strokovnjak dodeljen plebiscitni komisiji za Koroško, nakar so sledile druge službe v zunanjih državah. Ljubljana in sploh vsi Slovenci se takratnega visoko izobraženega častnika dobro- spominjamo.
Ko se je vrnil s svojega mesta kot vojaški odposlanec v Italiji, je bil imenovan za poveljnika vsega našega vojnega letalstva'. Njegova poglavitna zasluga je, da je naše letalstvo najmodernejše organiziral,- tako da danes naše -vojno letalstvo zavzema prvo vrsto med letalstvi evropskih držav.
8. septembra 1936 je prevzel najvažnejšo funkcijo v armadi, postal je šef generalnega štaba.
Za svoje nenavadne zasluge je bil general Nedič deležen najvišjih priznanj v toliki meri, kakor le- malokdo drugi. Ima devet najvišjih redov, katere mu je "podelil pokojni kralj Aleksander in vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske. Poleg tega pa ima general Nedič tudi visoka ru-
ska, francoska, angleška, grška, češkoslovaška in romunska odlikovanja.
Kakor je iz zgoraj opisanega razvidno, stopa sedaj na najvažnejše mesto v vojski kot novo imenovani minister, ki po svojih dosedanjih delih daje jamstvo, da bo zvest varuh tradicij slavnih prednikov, ki so vojsko ustvarili in jo z uspehom vodili do najvišje stopnje.
Za zvesto njegovo službo v vojni in v miru je bil general Nedič odlikovan s skoraj vsemi na-šini in tudi tujimi odlikovanji, kakor s kolajno za vojaške vrline, kolajne kralja Petra in redom belega orla z meči V. stopnje, z redom Kara-gjorgjeve zvezde z meči 4. stopnje, redom sv. Save I. razr., z redom Karagjorgjeve zvezde 3. stopnje, jugoslovanske krone 2. stopnje, romunske krone 1. stopnje, z romunskim redom sv. Ane z meči 3. stopnje, z angleškim redom za izredne zasluge, z grškim redom sv. Jurija 1. stopnje, francoskim redom velikega častnika legije časti, češkim. redom belega leva 1. stopnje in z redom italijanske krone 1. stopnje.
Novi trgovinski minister
inž. Nikolaj Kabalin
Novi trgovinski minister inž. Nikolaj Kabalin se je rodil i. 1890 v Novem Vinodolu. Srednjo šolo je obiskoval v Senju in na Sušaku, tehnično fakulteto pa je dovršil na univerzi v Budimpešti. Nekaj časa je bil v državni službi kot inženir za gradnje na železnicah, kasneje pa je v Karlovcu ustanovil lastno tehnično podjetje, kateremu je 1. 1929 prenesel sedež v Zagreb. Veliko se je pečal z raznovrstnimi trasiranji in gradbanii v savski banovini. Je strokovni svetovalec večine zavarovalnic in član predsedstva inženirske zbornice v Zagrebu in osrednje inženirske zbornice v Belgradu. — Že od dijaške mladosti je deloval v domoljubnih organizacijah. L. 1908. je bil kot gimnazijski dijak zaprt in obtožen napada na takratnega bana Raucha, naslednje leto je sodeloval pri kongresu nacionalne mladine na Trsatu. Na univerzi v Budimpešti je bil predsednik hrvatskega akademskega kluba »Perun«, ki je pod njegovim vodstvom stopil v trajno zvezo s srbskim klubom >Kolo mladih Srbov«. Več let je sodeloval tudi pri Supiloveni »Novem listu«. Po vojni je pripadal samostojni demokratski stranki in je kandidiral pri volitvah 1. 1925. in 1927. na listi dr. Eda Lukiniča. L. 1927. je bil izvoljen za poslanca oblastne skupščine primorske oblasti, kjer se je zlasti odlikoval kot tehnični strokovnjak. Pri volitvah 1. 1935. je bil prvič izvoljen za poslanca na listi Bogoljuba Jevtiča v Zagrebu.
Novi min. za telesno vzgojo
dr. Mirko Buič
Dr. Mirko Buič je po vsej Dalmaciji znan kot odlična osebnost in značajen javni delavec. Rodil se je 1. 1894 v Splitu iz ugledne družine zdravnika dr. Juiriia Buiča. Srednješolsko izobrazbo je dobil na gimnaziji v Splitu in se je že takrat kot dijak odlikoval v vrstah rodoljubne mladine. Vseučilišče je študiral in dovršil na Dunaju. Po sodni in advokatski praksi je stopil v trgovsko in industrijsko zbornico v Splitu, v kateri je 1. 1924 postal glavni tajnik. V strankarsko političnem delovanju se ni udejstvoval, pač pa je ves Svoj čas posvetil splitski trgovski in industrijski zbornici in gospodarskim vprašanjem Dalmacije. Misel o zbližanju slovanskih narodov z Bolgari, Čehoslovaki in Poljaki, je širil in vneto zastopal v slovanskih ligah. Letos 15. junija je bil imenovan za splitskega župana, kar je v vseh krogih v Splitu naletelo na najugodnejši odmev.
Evropa čaka na besedo Anglije o Češkoslovaški
DaneS bo govorit sir John Simon
Praga, 26. avg. TG. »Prager Presse«, ki je glasilo praške vlade, objavlja na dveh straneh obsežna poročila o političnih posvetih v Londonu v /.vezi položajem na Češkoslovaškem. Lord Runciman je namreč (kot je »Slovenec« včeraj poročal, op. ured.) poslal nepričakovano svojega prvega sotrurluiku Ashtona Gvvatkina v London, da tamkaj informira angleško vlado o nekih važnih stvareh, ki da se pripravljajo v zvezi s težavami med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci. V Londona so rakoj po prihodu Runcimanovega sotvudflika sklicali važen ožji ministrski posvet, ki so mu prisostvovali ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister lord Ilalifax, finančni sir John Simon, zunanjepolitični svetovalec sir Robert Vansit-tard in industrijski svetovalec C liamberlainoy sir Iloraco Wilson. Na tem posvetu so prouče-
svojih sosed, to je Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije ne bo napadala in seveda tudi ne dovolila, da bi se kdo drugi posluževal njenega ozemlja za napad na madžarske sosede. Italija pa je ta sporazum z neprikritim veseljem pozdravila. Iz tega sklepajo poučeni ljudje, da je Madžarska daleč od tega, tla bi sklepala vojaške zveze s kakšno velesilo, ampak da želi v soglasju z italijanskim naziranjem urediti odnose s svojimi malimi in srednjevelikimi sosedami tako, da bo ob njih in z njimi uživala mir z zavestjo varnosti pred velikimi prepihi, ki derejo po Evropi.
Če torej z lučjo teli opazovanj in ugotovitev posvetimo na obisk admirala Horthyja v Nemčiji, bomo takoj videli, da mnoge fantastične razlage, ki so jih okrog njega spredli, nikakor ne veljajo in da se Madžarska v skrbi za svojo državno neodvisnost le bolj umika iz objemov velikih, od katerih želi dobiti samo jamstvo za nedotakljivost svojih meja in morda odkup svojih odvisnih poljskih pridelkov, a ničesar več. Da je temu tako, dokazuje mrli izredno velika zdržnost madžarskega tiska samega, ki je očividno dobil navodila od navzgor, da ne sme pustiti, da bi sc potovanje madžarskega vladarja v sosedno prijateljsko državo razvaljalo v nekaj, kar ni in po vseh trenutnih okoliščinah v Srednji Evropi ne more in nc sme biti
vali predvsem češkoslovaško vprašanje na podlagi informacij, ki jih je prinesel Asliton G\vat-kin iz Prage.
O teh posvetih so se razširile po časopisju, ki je v splošnem zelo nervozno, različne vesti, kakor da je Anglija pripravljena — zaradi ne-k^ bližajoče se nevarnosti — podati javno izjavo, da bo v vsakem primeru stala (d) Franciji in jo podpirala z vso svojo oboroženo silo, da bi na ta način to nevarnost preprečila. Te vesti so bile od uradne strani zutikane. Pač pa je neka uradna osebnost dopisniku praškega lista dala uradno izjavo o poližaju. Izjava se glasi:
Mrzlični posveti v Londonu
»Angleška vlada je iz poročil o nemških orožnih vajah kakor tudi po vojaških ukrepih povzela, da bi ti ukrepi lahko imeli mnogo bolj resne posledice ter ne hi samo služili kot pritisk na one kroge, ki odločujejo o rešitvi nekaterih srednjeevropskih vprašanj. Istočasno je angleška vlada vzela v pretres tudi pisanje nemškega časopisja in objave nemških radio-postaj, kakor tudi odklonilno stališče sudet-skili Nemcev nnpram vsem ponudbam češkoslovaške vlade. Na teh osnovali je angleška vlada proučila sploh ves srednjeevropski sestav vprašanj. Posebno je pozdravila, da je Asliton Gvvatkin svoje bivanje v Londonu izkoristil v to, da jc vlado informiral o položaju ter zunanjemu ministru lordu llalifa\u sporočil osebno nekatere važne podatke o izkušnjah Runcimanovega delovanja v Pragi. G\vntkin je lordu Halifaxu sporočil tudi mnenje lorda Runcimana o možnostih miroljubne rešitve obstoječih težav. Seji so prisostvovali Chamberlain, sir John Simon, lord Halifnx, sir Robert Vansittad in sir Horacc VVilson. Finančnega ministra sira Johna Simona so poklicali na sejo zaradi njegove izredne sposobnosti za sestavljanje pogodbenih pravnih besedil, kakor tudi zaradi tega, dn so mu dali politična navodila za njegov govor, ki ga bo imel v soboto v Lanarcku. Uspeh te konference je ustanovitev posebnega ožjega ministrskega odbora, ki ima nalogo, dn izdela besedilo neke listine, ki jo bodo potem odobrili šc ministrski predsednik Chamberlain in verjetno tudi krogi izven Londona.«
Londonski dopisnik javlja dalje, da je jiil vtis vseh državnikov ta, da bo morala Anglija
v interesu miru nekaj storiti, posebno, da bo morala nekaj podvzeti, da se naraščajoča napetost med Češkoslovaško in Nemčijo razblini in da se ustvari zojiet boljše ozračje, v katerem bo lord Runciman mogel uspešno kon-. čati svoje delo.
Angleški korak v Berlinu?
Državniki so nadalje imeli vtis, da je češkoslovaška vlada pokazala vso dobro voljo, da zahtevani sudetskih Nemcev želi ustreči v okviru dolžnosti, ki jih ima. seveda, da brani red in mir v državi ter da ohrani državno neodvisnost. Način, kako je sudetsko - nemška stranka zavrnila predloge jiraške vlade, je pa po mnenju dopisniku vzbudil nevoljo v angleških krogih Angleška vlada sc torej resno peča z vprašanjem močnega posredovanja. Ku-ko bo to storila, še ni znano. Zdi se pa, da izbira med dvema možnostima:
1.	Ali bo napravila diplomatski korak pri berlinski vlndi in bo pri tej priložnosti izpovedala svojo resno zaskrbljenost glede položaja, ki nastaja v Srednji Evropi v zvezi s sudetskimi Nemci, ali pa bo
2.	ministrski predsednik sam dal jasnejšo in nedvoumno izjavo glede zadržanja Anglije v »gotovih okoliščinah, ki bi mogle nastati iz neugodnih razvojev srednjeevropskega vprašanju«.
Sir John Simon bo danes pojasnil stališše Anglije
London, 26. avg. b. Vsa britanska javnost, posebno pa tisk, pričakuje z največjim zanimanjem jutrišnji veliki govor sira Johna Simona na Škotskem. Jutranji listi so polni najraznovrstnejših komentarjev, ki se izključno nanašajo na položaj v srednji Evropi, zlasti pa na Češkoslovaškem.
Diplomatski 6otrudnik »Daily Exprcssa« poroča, da se bo sir John Simon jutri dotaknil češkoslovaškega problema in da bo bržkone ponovil znano Chamberlainovo izjavo, ki jo je podal 24. marca, istočasno pa bo pozval Nemčijo, da preneha z napadi v tisku proti češkoslovaški in da se odreče vsemu, kar bi moglo napetost še povečati. Britanska vlada hoče na vsak način, da se predlogi lorda Runcimana v miru proučijo, nikakor pa ne v ozračju napetosti, pritiska in groženj. Sir John Simon bo v svojem govoru tudi poudaril
Nadaljevanje na 2. strani
Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, ponekod še lahen dež, zmerno toplo.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno in toplo.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro v vsej kraljevini, le v severnih krajih bo nekoliko oblačno. Tu pa lam jutranje megle. Toplota se bo dvigmia.
(Nadaljevanje s i. strani)
željo angleške vlade, da se sudetsko-nemško vprašanje mirno reši. Istočasno bo izrazil upanje, da ne bo nihče zunaj Češkoslovaške storil nekaj, kar bi moglo otežiti uspeh pogajanj. Prav tako bo Simon izjavil, da je ohranitev miru v Srednji Evropi največjega pomena za mir v svetu. Njegov govor ne bo pomenil nobene grožnje, brez dvoma pa bo opomin tistim, ki mislijo, da bo Anglija ostala nevtralna v primeru, če bi kdo napadel Češkoslovaško. Prvotno je hotel izjavo podati sam ministrski predsednik Chamberlain, kar pa so mu "iravniki odsvetovali zaradi slabega zdravja.
Runcimanov predlog: 23 kantonov
London, 26. avg. Sedaj je v glavnih potezah popolnoma znan načrt, ki ga misli predložiti lord Runciman, ako bi se razgovori in pogajanja med češkoslovaško vlado in zastopstvom sudetskih Nemcev oziroma Henleinom končnoveljavno razbila. Vendar pa tega načrta ne bodo objavili, razen če bi res prišlo do tega, da bi se moralo začeti o njem v Pragi razpravljati, pač pa so prodrle v javnost nekatere osnove Runcimanovega elaborata, ki je baje delo velike modrosti in mojstrske kombinacije med stališčem češkoslovaške vlade in med zahtevami Nemcev.
Načrt v resnici deli Češkoslovaško v 23 kantonov, ki pa nimajo tako velike in široke upravne avtonomije, kakor jo želijo Nemci in Slovaki ter druge manjšine, ki hočejo Češkoslovaško razdeliti v štiri skoraj neodvisne narodne province, pač pa imajo to prednost napram drugim načrtom, da bodo razne narodnosti v teh kantonih povsod skoraj kompaktno skupaj.
Postavodajna kompetenca teh kantonov je v Runcimanovem načrtu natančno določena in razdeljena med posameznimi lokalnimi in centralnimi oblastmi, tako da pomeni uredba v Runcimanovem smislu skoraj matematično sredino med predlogi vlade in načrtom sudetskih Nemcev. Nemci bodo imeli po angleškem načrtu garancijo, da bodo imeli v svojih kantonih svojo veliko, ako ne celo popolno večino, ne bodo pa imeli tistega velikega teritorija, ki bi češkoslovaško državo skoraj popolnoma obdajal kakor obroč.
Osrednjemu parlamentu daje Runciman zunanje zadeve, skupne iinance in narodno obrambo in zagotovi vsakemu narodu primeren vpliv v njem, ki ga bodo vršile delegacije vseh narodnosti: češke, nemške, slovaške, ogrske in poljske. Ne bodo pa po Runcimanovem načrtu Čehi oziroma Čehi in Slovaki mogli biti majorizirani.
Mnenje v Parizu
Pariz, 26. avg. b. Tudi pariški tisk je prepričan, da bo jutrišnji govor sira Johna Simona velikanskega pomena. Londonski dopisniki pariških listov potrjujejo izreden pomen včerajšnjih posvetovanj v Foreign Officeu. Francoski tisk pa namenoma ne napoveduje nobenih senzacij. Hen-ry de K i ril is navaja v svojem listu dve možnosti:
L (la namerava Anglija spustiti poskusni balon. da bi predvsem spoznala reakcijo lastnega javnega mnenja:
2. da britanska vlada danes dobro pozna Hen-leinovn nepopustljivost in Hitlerjev namen ter je pričakovati težkih dogodkov.
Ntirnberški kongres Anglijo vs.^kakM na.ihpjj vznemirja. Quai d'Orsay je zahteval od Anglije, da se zavzame za Češkoslovaško. Londonska vlada pa dela tudi iz lastne pobude, kar ^e razlog ve~i\ da smatra Anglija položaj za resen in da želi za vsako ceno doseči popuščanje napetosti.
Posveti v Pragi
Praga, 26. avgusta. AA. (Havas) Lord Runciman je danes dopoldne sprejel odposlanstvo sudetsko-nemške stranke, v katerem so bili Kundt, Peters. Rosch. Sebekovvski, Schiketantz in Ullrich.
Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža bo danes popoldne sprejel narod, poslanca Kundta, šefa sudetsko-nemškega odposlanca. Pri tej priliki bo dr. Hodža s Kundtom določil postopek za nadaljna pogajanja in bo pretresal nov načrt, ki bo služil kot osnova za ta nova pogajanja.
„Vojaški ukrepi"
Praga, 26. avgusta. AA .(Havas) Poluradna agencija CTK objavlja poročilo, po katerem je imel ožji politični odbor ministrov včeraj dvakrat sejo. Nasprotno vestem, ki jih je objavil nek češkoslovaški list in po katerih so ministri med drugim razpravljali tudi o raznih vojaških ukrepih. V političnih krogih poudarjajo, da je ta konferenca imela edini cilj najti novo podlago za razgovore s predstavniki sudetsko-nemške stranke. V merodajnih krogih potrjujejo, da so ministri ožjega političnega odbora izdelali nova načela, po katerih se bodo nadaljevala pogajanja s sudetskimi Nemci. Tn nova načela računajo s stališčem sudetskih Nemcev.
Nove ponudbe praške vlade Nemcem
' Praga, 26. avgusta, b. Z veliko brzino se menjajo politični dogodki glede Češkoslovaške in nihče ne ve, kaj bo prinesla bodočnost, To velja za češkoslovaško vlado, za narodne manjšine, za britansko delegacijo in za vse javno mnenje na Češkoslovaškem. Vse pričakuje, da je češkoslovaški problem prešel v končno stopnjo sklepov. Z veliko pozornostjo spremljajo poročila iz Londona o bivanju Gvvatkina in včerajšnjem posvetovanju Foreign Officea. Njegov povratek pričakujejo nestrpno, ker še nihče ne ve, kaj namerava storiti lord Runciman. Vse vesti pa je treba vzeti zelo oprezno. Jasno je le to, da lord Runciman želi doseči vsaj delni, če že ne popolni uspeh, ker gre tu za prestiž Velike Britanije. Ako pride v medčasu do sporazuma med spornima strankama, se bo ta uspeh brez dvoma pripisal lordu Runci-manu. Lord Runciman pa je zares zadnje dni pokazal izredno veliko delavnost in prepričevalno moč ter pomirjevalno vplival na obe strani.
Včeraj sta bili tudi dve seji političnega odbora ministrov. Druga seja je bila pod predsedstvom predsednika republike dr. Beneša. Uradno poročajo, da sta bili obe seji posvečeni vprašanju, kakšne naj bodo nadaljnje smernice češkoslovaške vlade pri pogajanjih za rešitev narodnostnega problema. Obe seji pa sta bili tudi v neposredni zvezi z obiskom Gvvatkina v Londonu. Ponoči se je zvedelo, da je politični odbor ministrov, ne da bi čakal na povratek Gvvatkina, sklenil sprejeti nova načela za pogajanja s sudetsko-nemško stranko. Kakšni so tozadevni sklepi, še ni znano, baje pa gre za načrt večjih ponudb, ki ne bodo temeljito vzele v pretres samo pogajanja s sudetsko-nemško stranko, temveč se bo ob priliki rešitve sudetsko-nemškega problema rešilo tudi vprašanja ostalih narodnih manjšin. Ponudbe češkoslovaške vlade bodo bržkone vsebovale nov načrt razdelitve republike na župe oziroma kantone. Število kantonov se bo gibalo med 10 in 23. V vsakem od teh kantonov bodo dobili Nemci, v kolikor v tem kantonu prebivajo, svoje samouprave pod pogojem, da se odrečejo avtonomi-stičnim zahtevam. To so seveda le ugibanja o izidu včerajšnjih konferenc, ki pa baje temeljijo na verodostojnih informacijah. Te informacije se namreč tudi strinjajo z glavnimi obrisi poročila, ki so ga objavile
»Lidove novine« in glasoin katerega gredo sedanja pogajanja v Londonu in Pragi v glavnem za tem, da se najdejo novi temelji za pogajanja. Narodna politika je glede tega še bolj jasna in piše:
»Končno bo le London tisti, ki bo odločil, ne pa Praga. Kriza bo imela za češkoslovaško republiko precej tragično obeležje. Problem Češkoslovaške so sedaj krepko povezali s svetovnimi problemi. Mi bomo morali z našimi koncesijami poplačati mir.«
Čuden ,,proglas" sudetskih Nemcev
Praga, 26. avgusta, c. Veliko razburjenje je vzhudil danes pri češkoslovaških vladnih krogih neki proglas, ki ga je baje objavila sudetska nemška stranka. Na proglasu sta podpisana člana vodstva stranke in poslanca Kolner in Franck. V tem proglasu izjavlja stranka, da je sedaj tero-riziranje sudetskih Nemcev doseglo višek in da je treba enkrat napraviti konec. Zato poziva vodstvo stranke, da se naj vsak pristaš stranke poslej sam brani tudi s silo in naj več ne čaka na zaščito zakona.
Notranje ministrstvo je takoj objavilo izjavo, v katerem pravi, da je tak proglas popolnoma nedopusten. Notranje ministrstvo ve za vse vzroke in okoliščine dosedanjih spopadov in tudi pozna krivce. Zato je uvedlo vse korake, ki jih predpisujejo zakoni in bo tudi v bodoče znalo ščititi zakonito stanje. Edino vlada in njeni organi smejo skrbeti za red in mir, ne pa posamezniki na lastno pest. Notranje ministrstvo je tudi prepričano, da je vsebina letaka nezakonita.
Češkoslovaški proračun za poldrugo milijardo višji
Prafln, 26. avgusta. »Venkovc poroča, da bo bodoči češkoslovaški proračun zvišan za poldrugo milijardo Kč. Višji izdatki so namenjeni narodni obrambi.
Kanonik Cardijn na kongresu „Pax Romane" v Rogaški Slatini
predava o socialnem delu katoliškega dijaka
Rogaška Slatina, 26. avg.
študijski dnevi Pax Romane v Rogaški Slatini gredo proti koncu. Zborovanje za zborovanjem se vrši pozno v noč. Kratek prosti čas med zborovanji pa kongresisti pridno uporabljajo za ustvaritev prijateljskih medsebojnih stikov. V Pax . Romani smo vsi enaki; vsak narod ima tu svoje častno mesto, vse nas druži globoka ljubezen v Kristusu.
Glavni predmet, ki so ga obravnavali zastopniki dijaških zvez v četrtek je: socialno delo ka-. toliškega študenta med delavci. O pripravi katoliškega študenta za socialno delo med delavci je govoril kanonik Cardijn, ustanovitelj mogočnega žosističnega gibanja v Belgiji in Franciji, ki se je po belgijskem zgledu razvilo tudi že drugod. Zahvalil se je za veliko zanimanje študfentov za delavska vprašanja in za veliko pripravljenost zn sodelovanje. Če hočemo' zrušiti komunizem med delavci, je rekel kanonik Cardijn, imamo zato samo eno močno sredstvo: delavcu vrniti zavesti o važnosti vloge, ki jo delavec vrši v človeški družbi. Katoliške delavce pa je treba vzgojiti v apostole med drugimi delavci, ki so bili zapeljani, treba jim je vcepiti zavest o važnosti in veličini njihovega apostolskega dela med delavskimi tovariši, ki jim je treba vrniti njihovo dostojanstvo in jih pridobiti za Kristusa. Je to apostolat, ki ga morejo edino delavci sami vršiti, in to tako, da postanejo res pravi kristjani v vsem svojem življenju.
Za način pridobivanja so si postavili žosisti geslo, ki se glasi: voir, juger, agir = videti, presoditi, delati. Apostolat med intelektualci, ki je brez dvoma težji in ki mora biti prikrojen obstoječim razmeram med intelektualnimi krogi, mora iti vzporedno z delavskim apostolatom. Pri vsem., tem delu pa se je treba zavedati, da bo same borberf katolicizem premagal komunizem. Kjer takih borbenih kadrov med študenti še ni, jih je treba ustanoviti, že obstoječe pa je treba odločno reformirati, treba jim je dati dušo. Po kratkem uvodnem referatu kanonika Gardijna so deževala nanj številna vprašanja, na katera je mojstrsko in res zanimivo odgovarjal.
V četrtek zvečer je bil prijateljski sestanek vseh udeležencev študijskih dni. Na njem so delegati poedinih zvez poročali o svojem delu. Velika škoda je, da se moram pri teh zanimivih poročilih omejiti le na najkrajše. Belgija ima eno
Spoti
Viktorija: Ilirija
v nedeljo ob 16. uri na kopališču SK Ilirije,
Samo cn dan nas še loči od najzanimivejšega srečanja v letošnjem tekmovanju za Jadranski pokal, Viktorija je pripeljala seboj vse odlične juniorje, ki so preteklo nedeljo osvojili jun. drž. prvenstvo v Novem Sadu; ravno tako so prispeli tudi že vsi stari izkušeni borci, kot inž. Marčeta, Grkinič, Mini in ostali. V kako odlični formi se nahajajo plavalci in plavačice Viktorije, se vidi že po tem, da so najavili ljubljanski plavalni podzvezi kar v devetih točkah poskus rušenja drž. rekordov.
Zelo interesantno in razburljivo bo srečanje obeh vvaterpolo moštev. Ilirija se bo na vsak način skušala revanžirati za nedavni poraz na drž. prvenstvu v Ljubljani, kjer si je Viktorija po težki zmagi 7 : 5 nad Ilirijo osvojila drž. prvenstvo. Viktorija se zaveda važnosti te vvalerpolo tekme, kajti od nedeljskega izida odvisi vprašanje vvaterpolo prvaka v tekmovanju za Jadranski pokal; zalo je tudi zaprosila Ilirijo za pristanek, da bi sodil to tekmo izvenljubljanski sodnik g. Preič, eden naših najboljših vvaterpolo sodnikov. Če zmaga Ilirija, ima teoretično še možnost, da postane tudi končni zmagovalec v vvaterpolu.
Cene vstopnic 60 sledeče: sedeži 15., stojišča 10, dijaška 6 din. Dijaška stojišča se bodo izdajala samo proti predložitvi legitimacije, in sicer pred pričetkom tekmovanja. Sedeži bodo numerirani, zato naj si oni, ki hočejo boljši prostor, preskrbe vstopnicc v pred-prodaji, ki bo v nedeljo ves dan pri blagajni kopališča SK Ilirije.
Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo, da se bo začelo tekmovanje točno ob 16 popoldne in da bodo moraii kopalci zapustiti kopališče ob 15.
Mariborski šport
Maribor, 25. avgusta.
Nogometni spored za nedeljo, dne 28. avgusta.
Zaradi nenadne odpovedi SK Celja, ki bi moralo odigrati revanžno tekmo v Mariboru, je ISSK Maribor povabil v goste dobro moštvo SK Olimp iz Celja. Tekma bo odigrana na igrišču SK Rapid ob 16.30. Upoštevajoč zadnje lepe rezultate Olimpa, se obeta napeta tekma, ki bo gotovo zadovoljila gledalce, posebno še iz razloga, da ISSK Maribor že dalje časa ni igral v Mariboru. Predtekmo odigrata dva kombinirana tcama ISSK Maribor in SK Rapid.
Celjski Spori
V	nedeljo ob pol 5 bo na Olimpovem igrišču v Gaherju prijateljska nogometna tekma med SK Železničarjem in SK Olimpom. Prvenstvene nogometne tekme med SK Jugoslavijo in Atletiki n e bo, ker je termin odložen do 4. septembra. Ob 3 popoldne bo na istem igrišču poskusna nogometna tekma med SK Borutom iz Gotovelj in mladino SK Celja.
SK Mars s SK Grafika
V	nedeljo 28. t. m. ob 10. prijateljska nogometna tekma na igrišču »Ilirije« za Kolinsko tovarno. Oba kluba sta izpoponila svoje vrste ter jih samo še ugla-jujeta za bližajoče se prvenstvo. Moštvi nastopita z igralci, kateri bodo reševali čast svojega kluba v prvenstvu. Moštvi imata že sedaj za seboj nekaj uspešnih tekem, prav ta tekma pa jima bo služila za merilo znanja ter za nadaljnje uspehe v jesenskem 6tartu orvenstvenega tekmovanja
katoliško in več nevtralnih univerz. Katoliški akademiki so povsod organizirani in zelo dobro delujejo. Posebno močan je njihov tisk. Bolgarija je šele letos postala članica Pax Romane. V Bolgariji obstojita danes že dve katoliški akademski organizaciji. Po težjem organizacijskem delu se hočejo bolgarski akademiki posvetiti notranji izobrazbi, da tako čim hitreje dohitijo katoliške akademike v drugih državah, ki imajo že dolgo svoje organizacije. Francija lahko služi za vzgled mnogim drugim akademskim organizacijam z veliko iniciativnostjo in delavnostjo. Posebno poročilo so podale tudi francoske študentke, ki so v preteklem letu razvile široko socialno in kari-tativno akcijo.
Madžari imajo na kongresu, kar štiri zastopstva: dve zvezi iz Madžarske, madžarska manjšina iz Če-škosIovjišk,eiin1Ron>unye,,y, Budimpešti so. c&lLijjueiatiri. •ve vladi za modernejšo socialno zakonodajo, Ustanovili so tudi enotno fronto katoliške študentovske, delavske in kmečke mladine. Zastopnik Indije je orisal veliko polje za katolicizem v svoji daljni domovini ter je izrazil Željo, da bi tudi njegovi domovini, kjer že komunizem vrši svojo propagando, kmalu zasijala luč katolicizma. V Litvi so v preteklem letu katoliški študenti zmagali pri volitvah na univerzi. Luk-sembrškl študenti so izvedli notranjo reorganizacijo v društvah in so pritegnili k ožjemu sodelovanju tudi starešine. Nizozemci so posvetili večino časa socialnemu oblikovanju ter so izvedli širšo agitacijo za po-množitev svojega članstva. Poljaki so imeli več tečajev, na katerih so predelovali vprašanja kot vrednost človeške osebnosti, liturgična, verska vprašanja, imeli so tudi dva socialna tedna. Ukrajinci: versko udejstvo-vanje, sodelovanje med študenti in delavci v posebnih delavskih kolonijah. Romunija je po večini pravoslavna dežela, zato imajo katoliški študenti tam mnogo lefje delo kot drugje..linijo, dve organižacji po 40 članov, upajo'pa| da bodo v bodoče z vztrajnim delom pomnožili svoje število. Švicarski študenti so znani po ■svojih brošurah, ki jih vsako leto v veliki množini izdajajo in.jih delijo med delavce. Češki študenti so izpolnili to leto z realizacijo smernic lanskega kongresa Pax Romane, slovaška delegacija pa je poročala o svojem kulturnem, verskem, socialnem in naconalnem delu. V Ameriki se Pax Romana šele ustanavlja, zato je bilo poročilo ameriškega delegata iz Združenih držav nekoliko daljše. Predaleč bi nas zavedlo, če bi o tem podrobno poročali, le toliko naj omenimo, da jc delo ameriških katoliških organizacij, ki imajo nad 10.000 organiziranih članov, že tako uspešno, da se bo lahko že prihodnje leto vršil kongres Pax Romane že lahko v Ameriki. Sledili sta še poročili Hrvaške zveze in Slovenske dijaške zveze, nato pa je bil ta nad vse zanimiv večer končan,
V petek dopoldne je bil v Rogaški Slatini občni •zbor Pax Romane, na katerem je bilo med drugim sklenjeno, da bo prihodnji kongres Pax Romane v ameriških Združenih državah. Izvoljen je bil tudi novi odbor, v katerem ima Amerika predsednika, podpredsedniki pa bodo: Slovenec, Francoz in Anglež.
Novi reški škoi ■
O novo imenovanem škofu na Reki dr. Hugo Caniozzo, ki je bil doslej kanonik penitenciarij pri sv. Marku v Benetkah, piše »Osservatore Romano«, da je znan po pobožnosti in učenosti ter finem obnašanju. Rojen je bil od beneških staršev leta 1892 v Milanu in je študiral v Benetkah vseskozi v duhovskih šolah ter je bil leta 1915 posvečen v lilašrtika. Nato je: bil deset let tajnik beneškega kardinala Lafontaineja, ki ga je potem postavil v kapitlu sv. Marka za kanonika pe-nitenciarija. Msgr. Caniozzo zna deset jezikov, od katerih jih govori sedein dovršeno, ima veliko zvez po vsej Evropi ter je doktor bogoslovja in kanoničnega prava. Strokovnjak je zlasti v mladinskem vprašanju ter je v Benetkah ustanovil kolegij sv. Tarzicija. Bil je tudi kaplan tako imenovanih Opere giovanili, učitelj v konviktu Mar-co Foscarini ter konzultor za verski pouk v vodstvu Balille. Prevedel je nekaj mladinskih del katoliških pisateljev Totha in Kepplerja ter napisal mladinsko knjižico o sv. maši, ki je razprodana v 110.000 izvodih. Novi škof pozna žp nekaj mlajšega klera reške škofije, ker ta škofija pošilja svoje kandidate za duhovski stan v beneško patriarhalno semenišče, kjer je bil msgr. Caniozzo nekaj časa spiritual. >:Osservatore Romano« pravi, da je novi škof izredno moder, takten in ljubezniv.
Posvet upravnega odbora Glavne zadružne zveze
Zagreb, 26. avg. b. Danes dopoldne je bi',;' konferenca upravnega odbora Glavne zadružne zveze v Kmečkem domu na Zrinjevcu. Na sejo je prišla večina članov izvršilnega odbora razen predsednika ministra g. dr. Antona Korošca, ki je bil zadržan. Od ministrov pa je bil na konferenci Voja Djordjevič, dalje predsednik Zadružne matice iz Splita Dr. Giunio, odposlanec Glavne zadružne zveze tajnik dr. Avguštin Juretič, Djordjc Davidovič, kakor tudi nekaj predstavnikov iz Ba-nata in Vojvodine. Iz Zagreba je predsedoval konferenci predsednik dosedanje Zveze hrvatskih kmečkih zadrug dr. Stjepan Poščič, konferenco so se pa udeležili še nekateri drugi člani izvršilnega odbora. Seja je trajala od 9 do 13.30. Na njej 60 razpravljali o .stališču, ki ga bodo predstavniki zadrug, včlanjenih v staro glavno zadružno zvezo, zastopali na konferenci s predstavniki drugih zvez. Predstavniki hrvatske zadružne zveze so poudarjali potrebj, da 6e v novi vrhovni zadružni organizaciji zagotovi harmonično delo in popolna enakopravnost vseh krajev ter so bili podani razni predlogi. Posebno pozornost je zbudil načrt predsednika Zadružne matice v Splitu dr. Giunia o prenosu delokroga nove glavne zadružne zveze na tri izvršilne organi za tri najvažnejša področja. Poudaril je potrebo, da se hrvatskemu zadružništvu zagetovi popolna enakopravnost in da se zagotovijo tudi zadostni krediti pri PAB-u, Popoldne so se sestali na konferenco delegati vseh zadružnih zvez, da proučijo vprašanje sklicanja novega ustanovnega občnega zbora za novo glavno zadružno zvezo. Prav tako so proučili tudi razna tehnična in organizacijska vprašanja.
Praška in dunajska vlada prepovedati uvoz živine iz okuženih krajev
, Belr/rad, 26. avgusta. A A. Češkoslovaška vlada ]e zaradi slinavke in parkljevke prepovedala iz Jugoslavije izvoz živine, živinskih surovin in predmetov, s katerimi se more prenesti bolezen, in sicer iz vseh okrajev drinske in donavske banovine in iz področja uprave mesta Belgrada ter naslednjih okrajev: Dolnja Lendava, Laško, Radovljica, Daruvar, Donji Miholjac, Djako-vo, Dugoselo, Grubišno polje, Koprivnica, Kosta-njica, Križevci, Našice, Osjek, Pakrac, Prelog, Po-dravska, Slatina, Slavonski Brod, Samobor, Slavonska Požega, Valtovo, Velika Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb, Županja, Derventa, Doboj, Gračanica, Gračac in Maglaj. Tovarniško oprana, to je predelana volna, in žima ne spadata pod to prepoved, če je zraven pošiljke potrdilo, da v občini, odkoder to blago prihaja, ni slinavke in parkljevke in da se more to blago brez nevarnosti za bolezen uvoziti. Pod uvozno prepoved pa ne spada seno oziroma slama, ki se uporablja za pakiranje blaga na ta način, da se takoj na mestu, kamor prispe, sežge. Češko poljedelsko ministrstvo si pridržuje pravico, da v poedinih primerih na podlagi prošnje dovoli izjemo iz te prepovedi.
V zvezi s pojavom živinske parkljevke in slinavke je poljedelsko ministrstvo na Dunaju prepovedalo iz vseh zaprtih jugoslovanskih področij izvoz vseh vrst živinske hrane ter si pridržuje pravico, da s posebnim uvoznim dovoljenjem od primera do primera dovoli uvoz ter da predpiše posebne pogoje glede uvoza mlinskih proizvodov za prehrano živine. Naše poljedelsko ministrstvo se je preko našega poslanika sporazumelo, da bo dunajsko poljedelsko ministrstvo dovolilo uvoz tistih pošiljk, ki bodo opremljene s potrdilom državnega ali od države poverjenega živinozdrav-nika, da v kraju, kjer je bilo blago pridelano, ni slinavke in parkljevke.
Italija čestita Madžarom k blejskemu sporazumu
Budimpešta, 26. avgusta. AA. (Štefani). Vsi listi s posebnim zadovoljstvom poudarjajo, da je italijanski zunanji minister grof Ciano madžarskemu zunanjemu ministru poslal brzojavko, v kateri mu čestita na uspehu zaradi sporazuma na Bledu.
Nemška vojska pred Horthyjem
Berlin, 26. avgusta. Smatrajo, da je bila vojaška parada, ki jo je Hitler priredil v čast Hdrthyju, najveličastnejši pregled nemške vojske zadnjih 20 let. Parada je bila v Živalskem vrtu. Vojaški mimohod so gledali tudi zastopniki diplomacije, med drugimi tudi zastopniki Male anlante. Med delilejem je sicer deževalo, toda je kljub temu zapustil največji vtis. Nekateri listi pišejo, da jc Hitler pokazal »meč Nemčije«. Prvikrat po vojni je Nemčija pokazala vse vrste orožja. Torej razen pehote in konjenice in običajnega topništva tudi vse mnogovrstne panoge modernega orožja, kakor kompanije kolesarjev, motorizirane strojnice, motorizirano lahko topništvo, motorizirane topove proti tankom, dalje težko in najtežjo artiljerijo, spri čemer je bilo videti čisto nove zelo težke topove največjega kalibra. Poseben odred so tvorile oklopne čete s tanki in mnogo vrst oklopnimi vozili. Ravno tako je bilo videti čisto novovrstne pontonske oddelke in tehnične čete z najraznovrstnejšim modernim orožjem, protiletalskim topništvom itd. Parada vojnega letalstva je odpadla zaradi slabega vremena.
Občinstvo jc posebno navdušeno pozdravljalo motorizirane čete in težko topništvo. Posebno zanimanje je vzbudilo 12 čislo novih topov z dolgimi cevmi, ki spominjajo na debelo Berto. Sestavni deli teh topov, podlaga, priprave za basanje itd. so v sprevodu tvorili 700 do 800 m dolg oddelek. Parada je trajala skoraj uve uri.
Dve nesreči
Ljubljana, 26. avgusta.
Danes malo pred 2. uro popoldne je neki avto podrl na vogalu Resljeve ceste in Slomškove ulice 19 letno frizerko Rado Rejčevo, stanujočo v Šva-bičevi ulici 12. Dekle je dobilo resne poškodbe na ramah in rokah. —■ Na Krekovem trgu pa je popoldne neki neznan kolesar podrl 4 letno Bredo Tršinarjevo, hčerko maserja iz Študentovske ulice št. 13. Mala deklica je dobila poškodbe po vsem telesu. Značilno je, da jo je neznani kolesar po nesreči naglo odkuril. Obe ponesrečenki je v bolnišnico prepeljal reševalni avlo.
Osebne vesti
Belgrad, 26. avg. m. Napredoval je za višjega gozdarskega svetnika 4. skup. 2. stopnje pri gozdarski upravi na Bledu inž. Alojzij Rus, dosedanji gozdarski svetnik 5. skup pri isti upravi. Za višjega gozdarskega svetnika 4. skupine 2. stop pri direkciji gozdarskih uradov v Ljubljani inž Dominik Cerjak, do sedaj svetnik 5. skupine.
Nocoj je odpotoval v Relgrad predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. S prvim brzovlakom pa je odpotoval v Belgrad novi trgovinski minister inž. Milan Kaba-iin, ki bo juiri v Belgradu zaprisežen
Celovec, 26. avgusta. Davi ob 8 je v Škocijanu po hudi bolezni umrl tamkajšnji župnik gospod Vinko P o 1 j a n e c. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne.
Žalostna vest, da je umrl župnik v Škocijanu na Koroškem, bivši dolgoletni prosvetni vodja koroških Slovencev, bo kridko zajela vse koroške Slovence, z njimi pa tudi vso slovensko javnost. Saj je bil g. župnik Vinko Poljanec eden najbolj markantnih voditeljev koroških Slovencev, ki ni omahnil do poslednjega.
Pokojnik se je rodil 26. marca 1876 v vinorodni fari Sv. Urbana pri Ptuju. Nadarjenega in živahnega dečka nam je naslikal že naš pisatelj Fr. Ks. Meško v znani mladinski povestici >Po-Ijančev Cencek«. Že kot deček si je nadarjeni V. Poljanec zaželel višje izobrazbe in zato so ga starši dali v ptujsko gimnazijo. Štiri leta je Vinko vsak dan prehodil poldrugo uro poti v Ptuj in prav toliko nazaj domov, popoldne pa je še očetu .pomagal pri plugu. Višjo gimnazijo je študiral v Ptuju. Že v gimnaziji je bil ves vnet za duhov-ski stan. Po maturi je Vinko Poljanec vstopil v Celovec v semenišče, kjer je študiralo tedaj več mladih bogoslovcev s Štajerskega. Tako so študi-radi na primer pisatelj Fr. Ks. Meško, lavantin-
Kongres Pax Romane
Včeraj čez dan je prispelo na Bled že čez 50 inozemskih gostov, ki se udeležijo kongresa Pax Romane na Bledu. Zvečer pa se je pripeljalo iz Rogaške Slatine čez 150 udeležencev kongresa. Med temi je tudi zastopnik Društva narodov v Ženevi grof Montenac. Bled je že ves v zastavah v pričakovanju mednarodnih gostov, vseh mogočih narodnih predstavnikov.
Gimnazija
v Slov. Gradcu?
Pred nekaj tedni se je zbrala v Dravogradu komisija zaradi ustanovitve nižje realne gimnazije. Za gimnazijo v Dravogradu se je, kakor znano, močno zavzel letošnji državni kongres profesorjev. Kot nadomestilo celovške bi bila gimnazija v tem obmejnem okrajnem mestu silne važnosti iz narodnih in državnih ozirov.
Zdaj pa se čuje, da se nekateri zavzemajo za to, da bi se gimnazija ne ustanovila v Dravogradu, ampak v Slovenjem Gradcu.
K temu odločno pripominjamo, da ne bi bilo prav zaradi gimnazije, ki je lahko drugod, ukiniti našo meščansko šolo, edino v mislinjski in dravski dolini. Obrtniški, trgovski in kmečki sloji, ki dajejo svoje otroke v njo, so to zvedeli z nezadovoljstvom. Ko drugod meščanske šole ustanavljajo, naj bi pri nas ukinili šolo, ki se je v zadnjih dveh letih povečala od štirih na šest razredov.
Volja in potreba ljudstva je, da meščanska šola ostanel
Izjava
Narodno gledališče v Ljubljani je stalno v finančnih težavah, s katerimi je prizadeta prav tako opera kakor drama od leta 1928; v njih se zrcali splošna gospodarska depresija minule dobie. Od sezone 1928/29 do danes se je skrčila državna dotacija za okroglo 2,000.000 dinarjev, vzporedno pa je padal tudi inkaso, ker je uprava morala znižati vstopnino. Vsakomu je jasno, da se spričo takih razmer plače članstvu niso mogle vzdržati na prejšnji višini, ker v vseobčem omejevanju, ob splošnem zniževanju življenjskega standarda vseh slojev edino gledališče ni moglo ostati nekak otok blaženih, katerega se dogajanje po svetu ne tiče. Kljub temu je uprava storila vse mogoče, da je to krizo čimbolj omilila in ni nikoli pri nujnih redukcijah osebja in plač delala mehanično ter ni izvedla znižanja plač v razmerju, po katerem bi bilo ostalo gledališče v popolnem finančnem ravnovesju, temveč je iz socialnega čuta in v skrbi za članstvo gledala, da so osebne in gmotne redukcije gledališko osebje čim manj prizadele, Kljub vsem težavam je uprava izplačevala redne mesečne prejemke članstvu z gledališkimi dokla-dami vred vedno, ako ne prvega, pa v teku meseca.
Uprava Narodnega gledališča ves čas dokazuje ministrstvu prosvete, da je naš zavod med Narodnimi gledališči v državi v najtežjem položaju, ker mora z najmanjšimi podporami, z najnižjimi dohodki iz predstav in z najbolj omejenim osebjem gojiti dramo in opero ter ju vzdrževati na umetniški višini, kakršno zahteva kulturna misija, ki jo ima naše gledališče v državi, ter sc trudi, da bi dosegla za prihodnje bud-žetsko leto zvišanje državne dotacije, ki bi ji omogočilo ostvariti ravnovesje med dohodki in izdatki. Te težnje 60 našle pri ministrstvu prosvete popolno razumevanje. To članstvo tudi vc in bi se moralo zavedati, da prav zdaj ni čas za motnje v gledališču, ko je — tako je upati — na poti v ugodnejše finančno stanje.
To je prva točka, ki jo je članstvo predložilo v svoji vlogi upravi ter jo objavilo v časopisju.
Druge točke presegajo okvir upravičene borbe za zboljšanje stanovskih koristi članstva. Vendar pri-
ski stolni dekan dr. Cukala, prošt g. Benetek iz Tinj na Koroškem in drugi. V celovškem semenišču so štajerski bogoslovci vzbudili mnogo življenja, zlasti pa so oživeli bogoslovski pevski zbor, v katerem se je odlično udejstvoval izborni pevec Vinko Poljanec. Po mašniškem posvečenju je bil Poljanec nastavljen za kaplana pri Sv. Juriju na Vinogradih severno od Celovca. Mislil je že na doktorat ter se pričel nanj pripravljati, toda moral je pohiteti v Škocijan ob. Klopinjskem jezeru bolnemu župniku na pomoč. Bil je zelo zaposlen v dušnem pastirstvu ter je pričel intenzivno posegati v socialno-politična vprašanja, tako da mu ni preostalo prav nič časa za nadaljnje študije. Po nekaj letih je bil imenovan za župnika v Škocijanu. Med svetovno vojno je mnogo pretrpel, najhuje pa mu je bilo ob prevratu, ko je marsikdo drugi pobegnil, g. škocijanski župnik pa je ostal.
Po plebiscitu je ustanovil Politično društvo za koroške Slovence ter je bil od leta 1921 do 1927 koroški slovenski poslanec. Nato je prevzel mesto predsednika koroške Slovenske prosvet. zveze in svetnika Kmečke zbornice. V svojem nadaljnjem delovanju na Koroškem je imel najmanj kakšnih 600 do 700 shodov in zborovanj, ki so vsa lepo uspela. Prehodil in preagitiral je rav vso slovensko Koroško od Pliberka v Podjuni do mohorja na Žili, od Sel pod Košuto do Djekš pod Svino planino. Bil je izvrsten govornik in sijajen poznavalec kmečke duše. Znal je ostro nastopiti proti narodnim napakam, znal pesniško govoriti o lepotah jezika in o ljubezni do rojstne grude, pa tudi o gospodarski samoobrambi in važnosti prosvetnega dela, bil je borben, a hkrati ljubezniv in šaljiv. Ob pravem času je znal uporabiti primerno šalo.
V nepozabnem spominu nam je še nastop slovenskih koroških pevcev, ki so prišli leta 1933 v Ljubljano in smo jih Ljubljančani sprejeli prav kraljevsko. Še vedno nam done »sladke melodije«, ki so jih vrli koroški pevci pod vodstvom g. Vinka Poljanca prinesli v Ljubljano. Zaradi svojega pogumnega in ljubeznivega nastopa je Vinko Poljanec užival velik ugled tudi med nacionalno zagrizenimi Nemci in pa tudi med nemškimi letoviščarji ,ki so zahajali na Klopinjsko jezero in za katere je pripravil jedrnate nemške pridige.
Vneto je delal Vinko Poljanec za prospeh katoliške stvari ter je organiziral na Koroškem več lepo uspelih duhovnih vaj ter je bil soustanovitelj več domov duhovnih vaj na Koroškem. Prisrčno je ljubil zlasti mladino, najbolj pa dijaštvo. Vedno je mislil na duhovski naraščaj in njegovo župnišče je bilo gostoljuben dom študentom in bogoslovcem, ki so ga obiskovali
Za ves slovenski narod in za koroške Slovence pomeni smrt msgr. Vinka Poljanca strašen udarec, ki ga bodo težko preboleli. Delo, ki ga je Vinko Poljanec za slovenski narod in za svoje ljubljene Korošce napravil, mu je že zagotovilo trajen spomin v srcih našega trpečega naroda.
pominjam k drugi in tretji, da so imeli in imajo tisti člani, ki so režiserji in dirigenti, vso priliko in obveznost sodelovanja z nasveti, predlogi in pomisleki pri sestavljanju opernega in dramskega repertoarja ter v tem pogledu podpirati oba ravnatelja našega zavoda.
Upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani: Oton Župančič.
Okrožna prireditev ZFO v Dolu pri Ljubljani
Vsa organizirana mladina zasavskega okrožja bo v nedeljo, 28. avgusta v Dolu pri Ljubljani imela celodnevno prireditev. Kdo bi ostal doma, ko pa je že Dol sam po sebi lepa izletna tččka in Zasavci tako gostoljubni ljudje. Dopoldne bo zborovanje, popoldne telovadba in zabava. Gostje iz Ljubljane imajo ugodno zvezo ali z avtobusom ob 8 zjutraj in ob pol ene popoldne (Krekov trg), ali z vlakom ob 8 zjutraj in ob 12.45 do Laz. Avtobus vozi do Dola.
Rudarji - izseljenci v Sloveniji
Ljubljana, 26. avg. Slovenija je letos deležna mnogo obiskov svojih izseljencev. Številni so izseljenci iz Amerike, prav tako številni pa so tudi izseljenci, ki delajo v Nemčiji in Franciji.
Dne 2. avg. je prišlo z brzovlakom iz Francije v Ljubljano 80 slovenskih rudarjev. Prišli so nenapovedano zato, ker je organizacija, ki misli, da ima edino ona monopol na slovensko delavstvo, gladko zamolčala njihov prihod in so slovenski delavci po dolgem potovanju na ljubljanskem kolodvoru bili razočarani. Naši internacionatisti so jih pa tudi niso bog ve kaj spomnili, čeprav mislijo, da so slovenski rudarji zgolj njihovi ljudje. Ti rudarji so prišli iz Livina v okrožju Pas de Calais, kjer vodi dušebrižništvo msgr. Valentin Zupančič.
Dne 21. avgusta so se ti slovenski rudarji zopet tiho in skromno vrnili v Francijo. Ob tej priliki moramo povedati, da nihče nima pravice prisvajati si ljudi, ki prihajajo v domovino, pa čeprav ve za nje samo Strokovna komisija, to se pravi socialistična organizacija. Med temi rudarji, ki so bili avgusta meseca v Sloveniji, je bilo najmanj polovica dobrih katoličanovl
Dne 28. t. m. je prišlo v Ljubljano 140 naših izseljencev, ki so dospeli pod vodstvom g. Antona Švelca, izseljen, duhovnika v Aumetzu v Franciji.
bnion (okoiaoa Vjmon COkDiaD* unifakn čod Umori COkCUADa uriiOh coKOu^Jfflfcti: union COkOi ada uriion C®lifl||i)j?|pl Union ČOKOLAD A u
unionraSgSfcMfi cok union CQg»Di'uriiOh G uniOD	u n ion
u Vi 1P'o L ADA U h I (i |0"OKOLADA UE urfbn ČOKOLADA!
Na Jesenicah jih je sprejel g. Janko Švajger, ta> nik ministrstva za socialno politiko, ter jih spremljal do Ljubljane, kjer jih jo pozdravil ravnatelj izseljenske pisarne g. Fink.
Kakor smo poročali, je 5. avgusta dospelo iz Nemčije 430 oseb, naših izseljencev in njihovih družinskih članov, dne 24. t. m. ob 14.40 so se vrnili zopet v Nemčijo. Odpeljali so se z vlakom, ki je imel 20 vagonov iz Nemčije.
Za dne 5. septembra pa pričakujemo zopet večjo skupino naših izseljencev iz Nemčije.
Vsi vtisi, ki jih imajo naši izseljenci pri obisku v Sloveniji, so zelo ugodni in upamo, da bodo taki tudi vtisi prihodnjih skupin.
Poteh bolezni kraljeviča Andreja
Ljubljana, 26. avgusta.
Včeraj srno javili, da je kraljevič Andrej popolnoma okreval ter se vrnil k svoji materi, Nj. Vel. kraljici Mariji na Bled. Našo javnost utegne zanimati, da je bila bolezen kraljeviča Andreja skoraj edinstven primer med podobnimi slučaji ter da je kraljevič Andrej pokazal nenavadno kon-stitucijo, nedvomno podedovano od svojih junaških prednikov Karadjordjevičev.
Dne 16. t. m. je bil telefonično obveščen dr. Bogo Dragaš, ljubljanski primarij in špecialist za otroške bolezni, naj takoj odpotuje na Bled, ker je postalo kraljeviču Andreju slabo. Dr. Bogo Dragaš je pregledal 9 letnega kral jeviča in je ugotovil vnetje slepiča. Takoj je odredil prevoz kraljeviča v ljubljansko Leonišče. Z dvornim avtomobilom, ki je kraljeviča vozil v Leonišče, se je peljal sam, obenem pa tudi dvorni adjutant polkovnik Pogačnik. Še isti večer, dne 16. t. m. ob 21.30 je bil kraljevič operiran. Operacijo je izvršil primarij dr. Lavrič, asistiral je dr. Arko, kraljeviča pa je narkotiziral dr. Žumer, pri operaciji pa je bil seveda navzočen primarij dr. Dragaš in več bolniških sester.
Nj. Vel. kraljica Marija se je še isti večer, ko je bil kraljevič odpeljan v Ljubljano, sama s svojo materinsko skrbjo odpeljala z avtomobilom v Ljubljano ter je sama prisostvovala operaciji kraljeviča Andreja.
Kraljevič Andrej je pokazal nenavaden pogum. Zdravniki pravijo, da je težko dobiti dečka, ki bi pokazal toliko samozavesti in poguma. Zdravniki so kraljeviču dopovedati, da bo podvržen narkozi in operaciji in kraljevič je pogumno rekel napol v hrvaščini, napol v slovenščini: »Če že mora biti, pa naj bok Iz narkoze se je zavedel zelo hitro, kar je zopet izreden primer. Na srcu ni narkoza povzročila nobenih posledic. Vsak dan je bil pri kraljeviču primarij dr. Lavrič, vneto pa so nadzorovali kraljevičevo stanje drugi zdravniki in pa sestre usmiljenke.
Dne 18. avgusta je obiskal kraljeviča Nj. Vis. knez namestnik Pavel, dne 19. t. m. je svojega bolnega brata obiskal Nj. Vel. kralj Peter II. Ob tej priliki se je izkazalo, da naš kralj govori lepo slovenščino, katere so ga naučili njegovi učitelji.
Prvič je vstal kraljevič Andrej dne 21. t. m., dne 23. t. m. pa je bil že toliko čvrst, da so mu zdravniki dovolili sprehod po Leonišču. Kraljevič si je ogledal vse Leonišče, bolniške sobe, govoril je z bolniki, obiskal je vrt in bolnike na vrtu. Prav tako si je ogledat kapelo in povrhu še kuhinjo v Leonišču. Dne 25. avgusta je popolnoma zdrav in z zaceljeno rano zapustil Leonišče.
Morilec svojega očeta pred sodniki
Obsojen je bil na 10 let robije, njegova žena, hi je zasnovala zločin, pa na 12 let robije
Maribor, 26. avgusta.
Veliki senat mariborskega okrožnega sodišča je obravnaval danes nenavaden zločin. Na zatožni klopi sta sedela zakonca Anton in Marija Pongrac s Planine nad Slovensko Bistrico, ki ju je državni pravdnik obdolžil, da sta umorila 84 letnega očeta Martina Pongraca. Strašno dejanje je izvršil Anton Pongrac na prigovarjanje svoje žene.
Pokojni Martin Pongrac je bil na Planini trden kmet, ki je kljub svojim 84 letom samostojno gospodaril ter ni hotel ničesar vedeti o tem, da bi posestvo izročil svojemu sinu Antonu. Zlasti ga je pred leti razjezila sinova ženitev, pa se je zaradi tega preselil v posebno hišo, kjer mu je gospodinjila dekla Marija Dušej. Ker so se zadnje čase širile govorice, da se namerava 84 letni kmet poročiti s svojo deklo, sta se mlada dva Pongraca še bolj ustrašila, da bi potem oče posestvo prepisal na svojo drugo ženo, onadva pa bi ostala brez imetja. Zaradi tega je pri obeh dozoreval sklep, da morata očeta še pred tem korakom spraviti s sveta. Anton Pongrac je precej omejen človek ter je bil v vsakem pogledu popolnoma pod vplivom 6voje žene.
Dne 28. oktobra lanskega leta se je napotil Martin Pongrac v Slovensko Bistrico na semenj, proti večeru pa se je vračal nazaj na Planino. Za njegovo pot sta njegov sin in sinaha vedela, pa sta na tej osnovi zasnovala zločin. Ker je bil Anton Pongrac po postavi in moči dosti šibkejši kakor njegov 84, letni oče, mu je žena napravila pravi načrt, kako naj napad izvrši. Podučila ga je, naj si poleg zasede, v kateri bo čakal očeta, postavi ob poti nekaj pritočnih kamnov, ko pa bo oče prišel mimo, naj stopi tihoma za njim, mu podstavi nogo ter ga potem ubije s kamnom. Sin je res vse izvršil tako, kakor mu je nasvetovala žena. Počakal je očeta v zasedi, ga podrl na tla ter udaril s kamnom po glavi, ker pa ga je samo omamil, je vzel še nož ter je prerezal svoji žrtvi vrat. Ko pa se je skušal oče s prerezanim vratom še dvigniti, je še drugič zasadil vanj nož ter mu je glavo skoraj odrezal. Mrtvecu je potem vzel iz listnice 100 din ter je odšel domov in povedal ženi, kaj je napravil. Žena ga je poslala nazaj, naj vzame očetu še ostali denar, ker je imel v listnici precejšnjo vsoto, in mož je tudi to povelje izvršil.
Zločin so kmalu odkrili ter je sum padel takoj na mladega Pongraca in njegovo ženo, Ko eo Pon-
graca orožniki prijeli ter so našli pri njem tudi še okrvavljene hlače, je brez nadaljnjega priznal dejanje, izjavil pa je, da ga je izvršil popolnoma po lastnem nagibu in da^ žena za vse skupaj ni vedela. Kmalu pa se je žena sama izdala, da je vedela za moževo dejanje, ker 6e je pritoževala nekemu sosedu, da ji je zmanjkala listnica, katero je njen mož odvzel umorjenemu očetu. V preiskovalnem zaporu pa se je tudi Anton Pongrac premislil ter je potem ženo izdal.
Anton Pongrac napravi vtis duševno zaostalega in manj vrednega človeka, vendar pa je po zdravniških ugotovitvah za svoje dejanje v polnem obsegu odgovoren. Pri današnji razpravi je nekam zmešano, skoraj med jokom odgovarjal na vprašanja sodnikov. Dejanje je priznal, pravi pa, da se ne more spominjati, kdaj, kako in zakaj se jo to zgodilo. Pravi tudi, da se mu je žena prvotno smilila ter je ni hotel izdati kot svoje sokrivke. Potem pa so mu kaznjenci, s katerimi je bil skupaj zaprt v preiskovalnem zaporu, prigovarjali, naj še ženo izda, češ da bo potem sam dobil manjšo kazen. Pravi tudi, da se je žene bal, da jo je vedno ubogal in da je moral vse storiti, kar mu jo ukazala.
Marija Pongrac je pri zaslišavanju odločno tajila vsako krivdo. Zanikala je, da bi bila moža prigovarjala k zločinu in tudi po umoru ji o svojem dejanju ni ničesar povedal. Po njenem zaslišanju pa je spravil mož sodnike v presenečenje, ker_ je naenkrat svoje prejšnje izjave, s katerimi jo ženo obremenjeval, umaknil. Dejal je, da jo je obremenil samo na prigovarjanje sojetnikov, kor ie upal, da bo potem manj kaznovan.
Priče, ki jih je sodišče zasliševalo, so vse potrjevale, da je pokojni Martin Pongrac s svojim sinom Antonom zelo trdo ravnal in mu gotovo ne bi bil izročil posestva. Stari Pongrac jo bil samovoljen, trd človek.
Razprava je trajala od 9—13 ter je po daljšem posvetovanju predsednik senata ob 13 razglasil razsodbo, s katero se zakonca Pongrac spoznavata krivim v smislu obtožbe in obsodita Anton Pongrac na 10 let robije, Marija Pongrac pa na 12 let robije, in sicer zaradi zasnovanja k umoru. Oba sta obsojena na trajno izgubo častnih pravic. Po obsodbi je Marija Pongrac izbruhnila v jok, dočim se_ je mož obnašal zelo flegmatično. Branilec ob-toženke je prijavil revizijo in priziv, medtem ko si je obtoženec pridrža! tridnevni rok.
Zdravnik primarij dr. Bogo Dragaš je bil odlikovan z redom sv. Save 3. reda, primarij dr. Božidar Lavrič z redom Jugoslovanske krone 3. reda, zdravnik dr. Venceslav Arko z redom sv. Save 4. reda; hišni zdravnik Leonišča dr. Pavel Kraje z redom sv. Save 4. reda in zdravnik dr. Žumer z redom sv. Save 5. reda.
Z zlato kolajno so bile odlikovane sestra prednica Leopoldina, s. Gerarda in Batilda, s srebrnimi pa sestre: Lucijana, Vivencija, ki je asistirala pri operaciji, s. Leandra, s. Klotilda, ki je prebe-devala vso noči ob bolniški postelji kraljeviča, in s. Ligija.
Nekateri zdravniki so sprejeli od kraljeviča tudi častna darila, kakor zlate in srebrne doze.
Praznik bojevnikov
V nedeljo, 28. t. m. je blagoslovitev preurejenega prostora pred cerkvijo na Brezjah, kjer bo stal spomenik vsem slovenskim vojnim žrtvam in odkritje spominske plošče prvemu tajniku Zveze bojevnikov pok. Francu Bonaču. Zato prihitite vsi na Brezje I Vabimo pa tudi vso one, ki so kakorkoli doprinesli žrtve svetovno vojne. Zbrana naj bo tudi mladina, ki še ne pozna vojnih grozot, da bo čula o grozotah, ki so jih pretrpeli očetjo in matere v težkih dneh svetovne vojne.
Polovična vožnja je dovoljena za vse udeležence od 27. do 29. avgusta. Vsak udeleženec naj kupi na odhodni postaji celo karto in obrazec K-13. Vozni listek in legitimacijo naj dobro shrani,, ker velja za brezplačen povratek. Legitimacijo ja treba na Brezjah žigosati pri odboru Zveze bojevnikov, ker velja za povratek. No zamudite priti že v soboto na Brezje, da boste lahko prisostvovali velezanimivi igri iz življenja svetovno vojne: »Njega ni«.
Stroga kazen za krivoprisežnika
Celje, 26. avgusta.
Pred tričlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča se je (Lines zagovarjala štiriperesna deteljica iz šmarskega oftraja 26 letni posestnik Horvat Jožef iz Draškovega sela, 61 letni posestnik Pezdevšek Martin iz Cerovca, 35 letni posestnik Čakš Karol iz Gaja in 26 letni mizarski pomočnik Klajne Franc iz Stranja pri Šmarju pri Jelšah. Horvat Jožef je bil meseca maja lanskega leta obsojen zaradi požiga svojega starega vinskega hrama v Škofiji na 8 mesecev strogega zapora. Nameraval jc dobiti od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani 10.000 din. Obsojenec je vložil zoper sodbo revizijo na Stol sedmorice, ki je reviziji ugodil, sodbo razveljavil in odredil ponovno razpravo. Obtoženi Horvat Jožef pa je meseca novembra t. I. začel trditi, da so ponoči 2. decembra bili v kleti Pezdcvška Martina Čakš Karel, Klajne Franc in gospodar Pezdevšek Martin ter celo noč popivali, da pa požara v Horva-tovem hramu niso opazili, pač pa, da so okrog 9 zvečer slišali, kako sta pritekla dva moška proti kleti in trdila, da sta sedaj Založniku osmodila in poplačala, kar sta mu bila dolžna. S tem dokazom je obtoženi Horvat skušal prepričati sodišče, da je na požigu svojega vinskega hrama neprizadet in da sta mu ta dva neznana moška morala zažgati hram iz maščevanja nad Založnikom, ki je imel v Horvatovem hramu spravljene svoje premičnine. Pezdevšek Martin je na razpravi 29. marca t. 1. pri svoji izpovedbi vztrajal pod prisego, tako da je bil Horvat Jože s sodbo tega dne oproščen. V začetku meseca maja t. 1. pa je šel Klajne Franc k obdolžencu Horvatu Jožefu in zahteval od njega 460 din, ki mu jih je dolgoval. Med njima je prišlo do prerekanja, ki je dovedlo do prepira in očitanja, dokler ni Klajne Franc zakričal nad Horvatom, da je Pezdevšek Martin že enkrat po krivem prisegel in da ne bo nikoli več. Obdolženi Klajne Franc je spočetka prostodušno priznal, da je na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah na korist Horvata Jožefa po krivem prisegel, zatrjeval pa je tudi z vso odločnostjo, da ga je Horvat Jožef kratko pred požarom njegovega vinskega hrama nagovarjal, naj mu on ta hram zažge, za katero uslugo mu je Horvat zagotovil in ponujal 500 din nagrade. Klajne je njegovo ponudbo odbil. V preiskavi je dolgo tajil tudi sestanek na Horvatovem domu, kjer bi se naj vsi štirje obdolženci dogovorili za krivo pričevanje.
Horvat Jožef ie po dolgem oklevanju priznal, da se je ta sestanek resnično vršil, da pa ga je pregovoril Klajne Franc onega večera, ko je bil Pezdevšek aretiran in mu zabičal, da tega sestanka ne sme priznati.
< Horvata Jožefa je obsodilo na 2 leti in 6 mesecev robije, Pezdevška Martina na 1 leto 6 mesecev, Čakša Karola na 3 mesece strogega zapora, Klajna Franca na 7 mesecev strogega zapora; vse skupaj na 1000 din povprečnine in poravnavo stroškov kazenskega postopanja.
4. septembra v Šmarju pri Ljubliani!
Danes so Šmarje pred velikim praznikom. Že več tednov se šmarska mladina pripravlja na ta svoj dan, ko bo pokazala, da tudi ona nekaj zmore, da je tudi ona zrela mladina, ki ljubi svoj dom. Vsi, ki vam je pri srcu naša mladina, pridite dne 4. septembra v Šmarje! Spored je sledeči: ob pol 9 sprejem gostov na postaji, nato sprevod; ob pol 10 sv. maša, po sv. maši kmečko zborovanje. Popoldan ob pol 2 litanije v cerkvi, ob 3 telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Po nastopu prosta zabava z obilnim srciolovom.
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Kamnittu
Pod pokroviteljstvom narodnega voditelja ministra dr. Korošca in škofa dr. Roimana bo v nedeljo 4. septembra v Kamniku velika proslava 20 letnice Jugoslavije, na katerem govorijo ban dr. Natlačen, pisatelj Finžgar in zastopnik Narodnega odbora.
Odkritje spominske plošče narodnemu borcu generalu Maistru.
4. septembra vsi v Kamnik!
Koledar
Sobota, 27. avgusta: Jožef Kal., spoznava-lee; Antuza, mučcnica.
Nedelja, 28. avgusta: 12. pobinkoštna ne-
delju: Avguštin, ccrkv. učenik; llermes, muč. ♦
— Naša država ne potrebuje uvoza tujih fotografskih razglednic, je deviza, pod katero je rotoklub Ljubljana pozval domačo obrt takšnih razglednic, naj sodeluje v posebnem oddelku fotografske razstave na septemberskem Ljubljanskem velesejmu. Odzvala se je lepa vrsta tvrdk in njihova razstava bo najboljše potrdilo o pravilnosti izbranega gesla. Razglednic gre vsako leto premnogo milijonov v promet in so med drugim tudi najbolj neposredna propaganda za lepote in znamenitosti poedinih krajev, zu njih tujsko prometne naprave in sploh za vse, kar moro tujega človeka o kakšnem kraju zanimati. Prav zato je pohvaliti pobudo ljubljanskih organiziranih amaterjev, ki jim bo s sodelovanjem naše najbolj znane razgledniške obrti uspelo pokazati, kašna mora biti dobra in učinkovita fotografska razglednica. Razstava bo v času od I. do 12. septembra na Ljubljanskem velesemju.
I
8 prepričevalno naravnostjo, s sijajno, človeSko in pre-tresljfvo igro, ki zasluži polno priznanje je v tem filmu reSen pereč problom o ljubezni, o zakonu, o njegovih težavah in krizah, o zmagi ljubezni (lo otrok in o dolžnostih
Kino Union ™-»-21
Noč ljubezni
__Willy Fritsch, Gusti Huber, Jutta Freybe
Od danes naprej dnevno popolni red predstav In »Icer ob 16, 1115 in 21.15 url, Jutri (v nedeljo) ob 15, 17, 1* ln il url

Ljubljana
Priprave za proslavo
kraljevega rojstnega dne
Na povabilo mestnega poglavarstva, objavljamo v vseh ljubljanskih dnevnikih, da so se včeraj v veliki dvorani mestnega poglavarstva zbrali predstavniki in zastopniki nad 60 ljubljanskih narodnih, kulturnih, bojevniških, telesno-vzgojnih in gasilskih društev ter organizacij, da se posvetujejo o pripravah za čim najslovesnejšo proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Komandanta dravske divizije in komandanta mesta divizijskega generala g. Džordža S. Luktča jc zastopal adjutant kapetan I. razr, Ha)novski Jaroslav.
Zborovanju je predsedoval član mestnega sveta, polkovnik v p, g. Viktor Andrcjka, ki mu jc župan dr. Juro Adlešič poveril vso skrb za proslavo.
Polkovnik Andrejka je poročal, da je bistvo proslave obhod po mestu na sam večer rojstnega dne kralja Petra II. 6. septembra, ki bo skupno z vojaškim obhodom. Sprevod se bo zbiral na Krekovem in Vodnikovem trgu ter se od tam pomikal Pred škofijo, po Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici in čez Ajdovščino dalje po Tyrševi, Aleksandrovi, Blei-weisovi cesti, Gregorčičevi ulici, po Gradišču in Gorupovi ulici na Aškerčevo ulico in po Zoizovi cesti na trg sv. Jakoba ter čez Stari trg na Mest-
— Važno za trgovce. Samo še pol leta prakse potrebuje vaša hčerka ali sin, da lahko sam otvori trgovino, če dovrši enoletni trgovski tečaj na Trgovskem učilišču in stenografskem institutu Robida v Ljubljani s primerno šolsko predizobrazbo. Vpisovanje vsak dan v Trnovski ulici 15. Zahtevajte prospekte!
—	Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joselova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
—	Polovična voznina. Jesenski Ljubljanski velesejcm bo od 1. do 12. septembra. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polovično voznino v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od t. do 17. septembra. Obiskovalci Ljubijanšketfa^V^tetfejma, ki hočejo uživati 50% popust na železnicah, naj kupijo na odhod ni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško izkaznico za 2 din Železniške karte pri prihodu v Ljubljano ne smejo oddati, ker velja ta skupno z železniško rumeno legitimacijo, na kateri se potrdi obisk velesejma, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu pri blagajni.
Slovenski dan 4. septembra
bo zbral vse kočevske Slovence in njihove prijatelje v Kočevju!
—	Tečaj za nemški jezik v Marijinem zavodu v starodavni Gospe Sveti na Koroškem pod vodstvom usmiljenk. Poleg nemščine je priložnost izobrazbe v sodobnem gospodinjstvu in v glasbi. Začetek tečaja 19. septembra: naknaden vstop je možen do 15. novembra. Za vso oskrbo se plača mesečno 40 mark in 2 marki; za pouk v glasbi se vračuna zmerom mesečen honorar. Naslov: Marienanstalt in Maria Saal, Kiirnten, Nemčija.
—	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-II. (prostori Dopisne trgovske šole) je dnevno mod običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
—	Vinko Vodopivec, Štiri vesele pevske koračnice za mešani zbor. Pesmi so uglasbene na besedilo znanega pesnika Cvetka Golarja. So polne veselega razpoloženja, čvrste in pa krepke. Naši zbori jili bodo pri vseh pevskih, kakor tudi drugih prireditvah, taborih itd. z veseljem in učinkom izvajali. Saj so melodi-ozne in kot take pevne, za naše zbore najbolj dn vsega priporočila vredne. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za ceno 10 din.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >r'ranz-Josef« grenčice.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
—	Še je čas, da se prijavite za potovanje od 3.—8. sept. v Rim in Firenzo. Prijave sprejema do 29. VIII. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
Edinstvena prilika. Za 180 din preko Plitvic. Banja Luke. Sarajeva v Dubrovnik dne 31. VIII. Zahtevajte podrobne informacije v Izletni pisarni M. Okorn. Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45.
—	Udeležite sc avtobusnih izletov v Vipavo od B._9. sept., v Gorico in Trst od 7.-8. sept., v Trst nd 10.—11. sept. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice!
_ Kupujemo staro medenino, bron, baker,
cink in staro železo po najvišjih dnevnih cenah. Jugolutz. Ljubljana VII (Šiška).
_ Novo donavsko pristanišče pri Novem Sndn.
Kraj Bezdan blizu Novega Sada je zelo važno prometno križišče in zalo se je izkazala potreba, da se v tem kraju zgradi veliko podonavsko pristanišče. Pred kratkim se je mudila v Bezdanu strokovna komisija, ki je izbrala kraj. kjer se bo novo pristanišče gradilo. Prva dela so se že začela, pristanišče pa bo dogotovljeno že mcseca okiohra t. i.
ni trg, kjer se bo sprevod ustavil. Združeni pevski zbori zapojo državno himno in morda še kako drugo domorodno pesem, a tu bo tudi pozdrav župana z balkona mestnega magistrata. Sodelovanje pri sprevodu so že sedaj zagotovile skoraj vse godbe, da bo v sprevodu igralo najmanj 6 ljubljanskih godb. Mestna občina bo poleg Gradu in Rožnika ter nekaterih spomenikov razsvetlila tudi mestni magistrat in ga okrasila s primernim svetlobnim napisom. Organizacije se zbero na Vodnikovem in Krekovem trgu ob 18.45, sprevod se pa z Vodnikovega trga prične pomikati ob 19.30. Organizacije naj se sprevoda udeleže z društvenimi ali državnimi zastavami. Vsako društvo naj skrbi za reditelje, ki naj imajo poseben znak, a mestna občina poskrbi za rediteljsko nadzorstvo. Društva, ki tega še niso storila, naj svojo udeležbo prijavijo mestnemu predsedstvu.
Društvenih tablic ni treba jemati seboj k sprevodu, pač naj se pa organizacije udeleže sprevoda z baklami. Če se kolesarska društva žele udeležiti sprevoda na kolesih, ali druge organizacije na konjih, naj to javijo čimprej mestnemu predsedstvu.
Vsi predlogi so bili sprejeti brez ugovora in soglasno, da je posvetovanje trajalo samo 20 min.
Uršulinshe šole v Lmbliani
Na uršulinski gimnaziji, učiteljski Soli, vad-nici in meščanski šoli bo vpisovanje dne 1. in 2. septembra. Za vpis v tukajšnje šol« ni treba davčnega potrdila. Učenke I. gimn. razreda, ki so na tem zavodu napravile sprejemni izpit, naj se javijo pri vpisovanju, da poravnajo pristojbine. Učenke, ki posečajo ostale razrede, naj prineso s seboj zadnje letno izpričevalo. Gojenkam, ki bodo stanovale v uršulinskem internatu in po-sečale uršulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju.
V 1. razred meščanske šole se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske ali razred višje narodne ali srednje šole. Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izraz o šolskem napredku); tiste, ki letos nanovo vstopijo v šolo, pa tudi krstni '.ist. Davčnega potrdila ni treba. Otvoritvena služba božja bo 10. septembra ob 8.
Na uršulinski ljudski šoli se vrši naknadno vpisovanje dne 1. septembra ves dan, dne 2. septembra je šolska sv. maša, v soboto dne 3. septembra se prične redni pouk.
Gimnazija, učiteljska šola in vadnica imajo otvoritveno službo božjo dne 12. septembra ob 8. Takoj nato se prične redni pouk. Gojenke, ki stanujejo v zavodu, morajo priti 11. septembra do večera.
I
KINO SLOQA Tal. 27-30
Jetnik na dvorcu Zenda ffMK
Film odlikovan na Blenalu v Benetkah
I
I Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zava/ovalnice ob 4.15, pred odhodom turistovskih vlakov.
1 Za izlet v št. Jernej h konjskim dirkam
sprejemajo prijave biljetarne Publika do^soboto ob 6 zvečer. Biljetarna na Tyrševi "esti je za šentjerncjske izletnike odprta tudi čez opoldne.
1 Mladci Fantovskega odseka »Ljubljana -
mesto« se pozivajo, da se vsi udeležijo sestanka. ki bo v nedeljo ob 10 dopoldne v gimnazijski telovadnici na Poljanah
I Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani bo priredilo od 17. do 20. septembra izlet v Italijo, in sicer v Benetke, Milane. Padovo itd. Vabimo vse člane društva, ki si žele ogledati ta mesta z malimi stroški in z ugodno vožnjo avtobusa, dn se najkasneje do 5. septembra priglase v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. vsak dan od 4 do 6 popoldne, kjer bodo dobili podrobnejše informacije. Zanimanje za ta izlet je že zdaj veliko, zato ne odlašajte s prijavami, ker se more izleta udeležiti le omejeno število priglašcncev. Povabite tudi prijatelje društva.
1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani sporoča vsem onim. ki so se priglasili za udeležbo na mariborskem taljoru in plačali taborno knjižico in znak, da vplačani denar lahko dobe nazaj, in sicer do 5. septembra v Rokodelskem dnmu, Komenskega ulica 12. od 4 do 6 popoldne.
1 Mestna počitniška kolonija v Metliki. Iz Metlike se vrnejo kolonistke v soboto, dne 27. 8, 1938 z vlakom ob 14.50. Starše vabi mestno poglavarstvo k sprejemu svojih otrok na glavni kolodvor.
I Popoldanske predstave v Kinu Union. Od
danes naprej bodo v kinu Union zopet redno vse popoldanske predstave tako, da so s tem
zopet upeljane prejšnje redne ure predstav: ob delavnikih ob 16, 19.15 in 21.15; ob nedeljah in pruznikih pa ob 15, 17, 19 in 21. Popolni vrstni red predstav velja tedaj že od današnje premiere filma »Moč ljubezni« naprej.
1 Rodbina dr. Zalokarjeva je darovala 100 din za revne učence namesto cvetja na grob pok. g. Milana Blei\vcisa-Trsteniškcga, za kar sc ji upraviteljstvo šole na Ledini najtopleje zahvaljuje.
1 Opozarjamo, dn se bo vršilo vpisovanje v šolo Glasbene Matice v četrtek, petek in soboto, to je od 1. do 3. septembra vsak dan od 9 do 12 in od 15 do 17 v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici. Redni pouk v vseh predmetih in oddelkih se bo začel v sredo 7. sept. Glasbeni pouk je potreben mladini zaradi splošne vzgoje, mnogim pa nudi v poznejšem življenju jako dober kruh, če postanejo praktični godbeniki, za kar je danes mnogo več prilike, kakor pa jo je bilo prej Pogoji so isti kakor lansko leto, razvidni so na razglasni deski v veži zavoda.
1 Državni konservatorij v Ljubljani. Vpisovanje se bo vršilo od 1 do 7. sept. dnevno od 9 do 12 dopoldne v konservatorijski pisarni, Cosposka ulica 8; sprejemajo se gojenci v nižjo, srednjo in visoko šolo. Vsi novo vstopivši gojenci morajo položiti sprejemni izpit, ki bo t2. in 13. seeptembra. Vrstni red sprejemnih izpitov bo nabit v veži zavoda. Ravnateljstvo poživlja stare in nove gojence, da se prijavijo v dneh od i. do 7. septembra.
1 Na drž. II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani bodo popravni izpiti za L a, I. b in II. a razred 29 avgusta, za fl. b in III. razr. 30. avgusta; popravni završni izpiti pa 31. avgusta. - Vpisovanje I.. 2. in 3. septembra od 8 do 13. Podrobna navodila so v izvestju in na šolski oglasni deski.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, mr. Murmayer, Sv. Petra cesta ,78.
Poizvedovanja
Plava papiga je ušla. Tisti, kateri jo je ujel, naj jo blagovoli izročiti proti nagradi na naslov: Strmoli, Malgajeva ul. 10 (Ilirija).
4. septembra v krojih v Kamnik!
Na avtomobil je streljal
Slovenj Gradec, 26. avgusta.
Neznanec je ob belem dnevu streljal na avto, oziroma meril očividuo na lastnika avta tovarnarja usnja Žida Fischerja iz Zagreba. Ko je dne 25. 8. omenjeni avto privozil po cesti Guštanj—Mežica na naši severni meji, je blizu Prevalj, tik nad novim mostom čez Mežo, naenkrat počil strel iz vojaške karabinke s h,riba nad mostom. Prvi strel je zadel v prednje kolo vozila in ga tako pokvaril, da bi se bilo vozilo kmalu prevrnilo., Takoj ga je moral lastnik nadomestiti z rezervo. Drugi strel pa je zadel na desno stran volana v šipo in jo razbil. K sreči pa je šofer sedel nekoliko bolj na levi strani volana, lastnik avto, kateremu je bil strel najbrž namenjen, pa tik za šoferjem, in ni bil nobeden zadet.
Maribor
m Na tabor v Ljutomer priredi jutri izlet z avtom fantovski odsek Maribor. Prijave za izlet se sprejemajo še danes v soboto med 16 in 17 na Livadi.
m Pobrežje. Za vse, ki se udeležijo narodnega tabora jutri v nedeljo v Ljutomeru, velja sledeče: Zbirališča so v Nasipni ulici pri oglasni deski »Slovenca« in pri železniškem prelazu ob pol 6 zjutraj. Točno ob tričetrt na 6 je odhod. Nekaj sedežev je še na razpolago. Cena vožnji je 20 din ter se bomo vozili tja čez Ptuj, nazaj pa čez Radgono in skozi Slovenske gorice. Prijaviti se je v Verstovškovi ulici 16,
m Mariborski mali harmonikarji so po lepem uspehu, ki so ga dosegli na Bledu pred diplomati Male antante, dosegli sedaj nov lep uspeh pred narodnim občinstvom. Nastopili so v sredo v Rogaški Slatini v veliki zdraviliški dvorani. Občinstvo je dvorano docela napolnilo, navzoči so bili tudi vsi udeleženci kongresa Pax Romana.
m Drava izročila žrtev. V nedeljo je utonil v Mariboru — kot smo v »Ponedeljskem Slovencu« poročali — 16 letni gojenec šole železniških delavnic, sin strojevodje Franc Prešern. Hotel je v Studencih preplavati Dravo na Mariborski otok, pa je pred očmi tovarišev naenkrat izginil pod vodo. Sedaj je prišla iz Ptuja vest, da so fantovo truplo našli v bližini Ptuja, kjer ga je Drava naplavila na obrežje.
m Smrt blage mamice. V Vajgnu pri Jarenini je umrla po daljši mučni bolezni gospa Antonija Šparl, stara 88 let. Bila je gospodinja znane Šparlove hiše v Jarenini, ki je bila v predvojnem času ena najbolj zavedno slovenskih na severni meji. Dva njena sinova sta duhovnika, tretji pa je ugleden posestnik in župan jareninske občine. Za blago pokojnico bodo žalovali vsi, ki so jo poznali, posebno pa še reveži, katerim je bila prava mati ter je imela zanje vedno odprto roko. Pogreb bo v nedeljo 28. t. m. ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Vajgnu na domače farno pokopališče v Jarenini. Svetila blagi mamici večna luč, preostalim naše globoko sožalje;
m Kolo v koruzi. V Melju je našel policijski stražnik na njivi med Trstenjakovo in Kejžarjevo ulico v koruzi skrito žensko kolo brez znamke in številke. Kolo, ki ga je tam skril očividno kak tat, je spravljeno na policijskem komisarijatu.
m Stari kipi ukradeni V Maribor je prispela prijava iz Slovenjgradca, da sta bila ukradena iz tamoš-nje župne cerkve dva starinska kipa, ki predstavljata precejšnjo vrednost. Sta to kipa angelja in pa kip Kristusa, oba iz lesa.
m Sumljiva aretiranka. Na meji pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je bila aretirana neka 30 letna Angela Krošl, brez stalnega bivališča. Nameravala je prekoračiti mejo, pa so jo naši stražniki pravočasno prijeli. Izjavila je, da je nameravala v sosednjo vas v Nemčiji samo na obisk k nekim znancem. Ko pa so jo preiskali, so našli pri njej neke načrte, zemljevid in sličen sumljiv material. Aretiranko so privedli v Maribor, kjer se sedaj preiskava nadaljuje,
m 24 kazni ga ni spametovalo. Brezposelni pekovski mojster Adolf Dimnik iz Sv. Lenarta je že 24 krat predkaznovan ter ima med drugim tudi prepoved zahajanja v gostilne za dobo 2 let. Kljub temu se je opil ter je nato povzročil pri svoji lastni sestri Al-bertini Dimnik pravo opustošenje. Razbil je vežna vrata, poškodoval razno opremo in okna, tako da ga seda* čaka še 25. kazen.
Celje
c Celjska župnija obhaja vsako leto na dan
28. avgusta god Sv. Daniela, župnijskega patrona ali žegnauje, Letos pade ta slovesnost ravno na nedeljo, zato bo ob pol 7 zjutraj pridiga ob 7 pa slovesna sveta maša. Popoldne ob pol 6 bodo slovesne večernice.
c Osebna vest. Pri okrožnem sodišču v Celju je upokojen Miroslav Ludviger, dolgoletni naročnik »Slovenca«. Svoj pokoj je sklenil preživeti v dolenjski metropoli v Novem mestu, kamor je že odpotoval. Želimo mu, da bi ga preživel kar najlepše in si odpočil od trudapolnega dela!
c Celjska mestna občina razpisuje oddajo službe blagajničarke v mestnem parnem in kadnem kopališču na Vrazovem trgu v Celju. Prosilke morajo dokazati, da so dovršile vsaj meščansko, od-nosno nižjo srednjo šolo. Prednost imajo prosilke, ki imajo dvorazredno trgovsko šolo. Mesečni prejemki 1000 din. — Dalje razpisuje: službo strojnika v mestnem kopališču. Prosilec mora dokazati, da je položil izpit za posluževanje parnih kotlov, je izučen ključavničar in ima vsaj tri leta prakso kot strojnik. Prednost imajo absolventi strojne delovodske šole srednje tehnične šole, — in službo hišnika in hišnice za Delavski dom. — Prošnje je vložiti vključno do 10. septembra z vsemi potrebnimi dokumenti pri predsedništvu celjskega mestnega poglavarstva.
KINO UNION
Danes ob 16, 18.30 in 20.30 _>M A N E Ž A«_
c Božjast je napadla 46 letnega dninarja Vin-cenca Tumška iz Podloga pri Št. Jurju ob Taboru, ko je ponoči spal na kozolcu. Nesrečnež je padel s 3 m visokega kozolca in si zlomil desno nog, dobil pa je po vsem telesu hude zunanje in notranje poškodbe. Posebno močno si je poškodoval glavo. Nezavestnega so zjutraj našli pod kozolcem in ga brž odpeljali v celjsko bolnišnico.
c Glasbena matica v Celju. Šola prične svoje 20. šolska leto z vpisovanjem novincev in prejšnjih gojencev dne 1., 2. in 3. septembra dnevno od 9 do 12 in od 3 do 6 popoldne v ravnateljski pisarni Glasbene matice na Slomškovem trgu 10-1. Poučujejo se isti predmeti in instrumenti kot lani. Za solo petje je poskrbljeno, da bo učna moč (ga. Lapajne) stalno v Celju. Mladini pa priporočamo obiskovanje mladinskega petja in teorije še posebej kot pripravo za bodoči instrumentalni pouk. Obisk mladinskega zborovega petja je zaradi minimalnega mesečnega prispevka 2 din omogočen tudi najrevnejšim gojencem. Lanski gojenci naj se po možnosti vpišejo takoj v prvih treh dneh vpisovanja, da se s tem omogoči čimprejšnja in redna dodelitev ostalih novodošlih gojencev k posameznim učinm močem. Vse podrobnosti glede pogojev so na oglasni deski v hodniku Glasbene matice v I. nad.
Plat
Zadnja pot, V sredo, dne 24. t, m. smo spremili k zadnjemu počitku na mestno pokopališče znanega in obče priljubljenega skladiščnika Alojzija Prevca. Pokojnik se je rodil v Kranju, dne 9. junija 1868 in je ravno letos praznoval 70 letnico svojega rojstva. Bil je kot trgovski pomočnik nekaj časa v Celju in Mariboru, nato pa v Ptuju kot skladiščnik pri tvrdki Schwab od leta 1891., kjer ga je zatekla smrt. V svojem življenju je pretrpel mnoge neprilike in težke udarce, vendar je kljub temu kot gorenjska korenina ohranil svoj veder značaj in humor, ki sta mu pomagala preko vseh strmin življenja do take častitljive starosti. V soboto, dne 20. t. m. mu je nenadoma postalo slabo. Bil je pripeljan v ptujsko bolnišnico, kjer je po dveh dneh, previden s sve-totajetvi, Bogu vdano zatisnil svoje oči. Pogreba, ki ga je vodil g. prošt. Ivan Greif ob asistenci p. M. Godina, minoritskega gvardijana in p. Alfonza Sveta, min. župnika, se je udeležilo veliko občinstva. Pokojnikovi hčerki gdč. Anici in sorodnikom naše iskreno sožalje.
Kršho
Krajevna JRZ priredi v nedeljo, 28. avgusta ob 10 v dvorani Prosvetnega društva narodno-obrambni shod. Glavni govornik pride iz Ljubljane. Somišljeniki udeležite se shoda polnošte-vilno.
Bohinjska Bistrica
Samo še en dan nas loči od velike loterije, ki jo priredi Prosv. društvo v Boh. Bistrici dne 28. avgusta ob 3 popoldne. Krasni dobitki soi sobna oprava, divan, kuhinjska oprava, štiri kolesa, vreča bele moke, obleka, ure budilke itd. Prav iskreno vabimo prijatelje kat. prosvete ta dan v Bohinj. — V ponedeljek so obiskali gg. zunanji ministri držav MZ Bohinj. Dobrodošlico in pozdrav jim je izrekel bistriški g. župan Rozman Jaka. Ob tej priliki so jih prišli pozdravit tud: naši fantje in dekleta v lepih bohinjskih narodnih nošah in jim poklonili planinskega-bohinj-skega cvetja.
Krani
Velika množina čebel zastrupljenih. V en!
zadnjih noči je nekdo zastrupil čebele v vasi Police pri Cerkljah, Lastniki čebel so iz vse Gorenjske in so jih imeli v Cerkljah na paši. Najbolj občutno škodo ima radovljiški župan g. Res-man, kateremu je neznani zlikovec zastrupil devet panjev. Panje je polil s katranom, katerega smrad je umoril čebelice. Lastniki čebel so bili zaradi tega dejanja silno ogorčeni, saj je znano, kako čebelarji ljubijo pridne čebelice, razen tega pa nekateri trpijo tudi zelo občutno škodo. Orožniki so že aretirali neko osebo, vendar ee ne ve, če je osumljeni res storilec. Domačini domnevajo, da je to podlo dejanje storil čebelar, kateremu ni ljubo, da dovažajo v Cerklje čebele na paše. Čebelarji pa tega ne morejo verjeti. Pravijo, da pravi čebelar preveč ljubi čebelice in jih ne bi mogel zastrupiti.
Jesenice
40 let slovenskega konsuma na Jesenicah.
Poznano je, da so Jeseničani bili eni izmed prvih, ko so po letu 1890. pričeli ustanavljati svoje slovenske delavske kulturne, prosvetne in gospodarske ustanove. Ena izmed teh je tudi I. delavsko konzumno društvo, ki praznuje v nedeljo, dne 28. t. m. svojo štiridesetletnico. Proslava se prične s sv. mašo ob 8 v cerkvi na Savi. Po sv. maši bo slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril dr. Basaj. Popoldne ob treh bo koncert Krekove godbe, srečolov in prosta zabava v prostorih društva, Delavska cesta 10. K temu pomembnemu jubileju društvu iskreno čestitamo.
Bogat srečolov. V nedeljo popoldne bo v prostorih 1. delavskega konsuma bogat srečolov Vin-cencijeve konference v korist jeseniških revežev. Dobitki, ki so jih podarili v ta namen dobavitelji konsumu ob priliki 40-letnice konsuma in tudi drugi jeseniški trgovci in obrtniki, so doloma razstavljeni v konsumu. Srečke bodo po 2 din. Nekaj dobitkov je vrednih po več 100 dinarjev.
Obstoj ljubljanske tobačne tovarne
Zadnje dni smo čull zopet glasove o ukinitvi ljubljanske tobačne tovarne. Že dalj časa se omejuje obseg dela v tovarni, ki ne izdeluje več vseh tistih vrst tobačnih izdelkov, ki jih je izdelovala nekdaj, in število zaposlenega delavstva se stalno zmanjšuje. Zaradi tega dobivajo zadnji glasovi o demontaži močnejšo podlago.
Ljubljanska tobačna tovarna je prinesla v našo državo dobro dediščino. Njeni izdelki so bili na dobrem glasu, zlasti s6 šle dobro njene cigare. Njeni izdelki, ki so bili cenjeni že v prejšnji državi in to kljub veliki konkurenci večjih tovaren — tudi v drugih mestih so zahtevali cigare, vir-žinke itd »Laibacherce< —, so tudi v novi državi bili na višku. Saj si je pridobila ljubljanska tobačna tovarna v 50 letni praksi dovolj izkušenj za to panogo proizvodnje.
Tovarna je pred vojno zaposlovala • nad 2000 delavcev in delavk, po vojni pa je prva leta to število padlo na 1100,' nato pa se ustalilo na 800 do 900. Po najnovejši statistiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bilo julija 1932 zaposlenih v tobačni industriji v Sloveniji 861 delavcev in delavk, junija 1938 pa 823 delavcev in delavk. Gre za obstoj velikega števila delavstva.
Spomenica delavskih zaupnikov.
Z ozirom na te razmere je odbor delavskih zaupnikov sestavil posebno spomenico, ki jo je izročil vsem merodajnim faktorjem in v kateri pravi med drugim:
Podpisani odbor delavskih zaupnikov tobačne tovarne v Ljubljani si šteje v dolžnost opozoriti na glasove o demontaži tukajšnje tovarne in zahtevati, da se ustavi že početo zmanjševanje števila delavstva in postopno ukinjevanje izdelave cigar. Nato pravi:
Tukajšnja tobačna tovarna je svoj čas zaposlovala preko 2000 delavcev in to v času, ko je mesto Ljubljana štelo 40.000 prebivalcev. V zadnjih letih se je pa število delavstva zniževalo kar v grupah in tako je danes zaposleno še dobrih 600 delavcev, a mesto Ljubljana šteje danes nad 80.000 prebivalcev.
Kot se vidi že v številkah, je to zniževanje prekomerno in če pomislimo, da je v zadnjih letih še bilo preko 900 delavcev — danes pa samo še 600 —, prihajamo do zaključka, da se mesta 300 upokojenih delavcev sploh ne misli več izpopolniti.
Ker iz tega sledi in se tudi jasno vidi počasna a trajna demontaža tovarne — poleg začasnega slepila o novih strojih —, ponovno apeliramo, da je treba napeti vse sile za ohranitev tovarne v našem mestu, ker mislimo, da je v interesu vsega prebivalstva Slovenije, posebno pa merodajnih faktorjev, da se pravočasno zadrži izseljevanje tako donosne industrije, kakor je tobačna tovarna, iz našega mesta.
Poslednja okrnitev ljubljanske tovarne, ko se je prenesla vsa fabrikacija cigar na tovarne v Zagrebu in v Senju, je bila tako v socialnem,
kakor tudi v gospodarskem oziru za ljubljanske delavske sloje najhujši udarec. S tem je zapečatena usoda najmanj 80 do 100 družin. Znano je, da je prebivalstvo dravske banovine najboljši kon-zument tobačnih izdelkov," ne pozna tihotapstva s tobakom in je zato zahteva, da se vzdržuje obrat edine tobačne tovarne neokrnjen v polnem obsegu, popolnoma upravičena.
Zato je potrebno, da se število delavstva v tukajšnji tobačni tovarni vsekakor poveča v skladu z delavstvom drugih tobačnih tovarn, tako da bodo eventualno potrebnih redukcij deležne vse tovarne, ne pa samo ljubljanska, ki je bila zapostavljena samo zato, da se favorizira zagrebška in senjska, in da prepreči še nadaljna demontaža, kot se je to že zgodilo s fabrikacijo cigar, katere so bile kot tradicionalni izdelek tukajšnje tovarne najboljše na glasu po državi. Vse to je potrebno v interesu socialne zaščite delavstva in ljubljanske industrije.
*
Za tako veliko prodajno območje kot je Slovenija, je ljubljanska tobačna tovarna v polnem obsegu potrebna. Zal nam niso na razpolago potrebni statistični podatki iz novejših časov, ker mo-nopolslta uprava ne objavlja podatkov o konzumu po posameznih banovinah, vendar imamo podatke iz leta 1930, ko je bila licitacija za zakup vele-prodje monopolskih predmetov. Po tedanjem stanju je naša banovina konzumirala od vsega konzuma v državi 11.9% vcega tobaka, cigaret in drugih izdelkov iz tobaka, torej znatno več kot je znašal delež prebivalstva naše banovine v primeri z vsem prebivalstvom države. Cigaretnega papirja se je konzumiralo pri nas 3.2% vsega konzuma v državi, vžigalic pa 9.7%. V prejšnjih letih je znašal konzum tobaka in tobačnih izdelkov okoli 200 milij. din letno, sedaj pa znaša konzum še vedno okoli 150 milij; din letno. Za tako velik konzum je potrebna ljubljanska tobačna tovarna. Izgovor na racionalizacijo proizvodnje v večjih obratih ne drži, ker bi se taka racionalizacija dala izvesti tudi pri nas (se je že delno izvršila, op. uredništva).
Ljubljanska tobačna tovarna ima staro tradicijo. Z njeno zgradbo so začeli leta 1872 in je trajala gradba tri leta: 1872, 1873 in 1874. V teh letih so znašali gradbeni stroški 628.527 goldinarjev (1,257.054 kron). V kasnejših letih je tovarna investirala (1875—1879) v nove zgradbe še 161.025 goldinarjev (332.050 kron). Že v začetku svojega poslovanja je v prvih letih število delavstva znašalo čez 1000 in je bila tobačna tovarna največje industrijsko podjetje v Ljubljani, ki je štela leta 1870 22.593 prebivalcev, leta 1880 pa 24.618 prebivalcev. Bila je vir zaslužka ne samo za Ljubljano, ampak tudi za široko okolico in njeno območje je segalo daleč v ljubljanska predmestja. Sedaj je poteklo 65 let od njene ustanovitve.

Gradba novih cest
Nove licitacije razpisane
tfse priprave za veliko milijardno posojilo za javna dela in dTŽavno obrambo so zaključene in stojimo neposredno pred emisiio prve tranše tega posojila. Dela so že toliko napredovala, da je Državna hipotekama banka dala na razpolago državi potrebne predujme za izvrševanje del, tako da so bile lahko že razpisane prve licitacije. Na drugem mestu poročamo o gradbi proge Valjevo—Ba-njaluka. Razpisani sta tudi licitaciji za prvi dve delnici proge Črnomelj—Vrbovsko. Slednja proga bo etala po sedanjih računih okoli 120 milij. din.
Največ izdatkov za cestna dela pa bo šlo za nadaljevanje zgradbe mednarodne ceste Subotica —Belgrad—bolgarska meja. Ta cesta je bila pro-računana po prvotnih računih, ko eo se ta dela začela — leta 1935 — na 310 milij. din (brez manjših sektorjev) in so bila ta dela tudi že skoraj vsa izvršena. Pokazalo pa se je, da so bili stroški preračunani prenizko — računati je, da bo vsa cesta veljala okoli 750 milij. din. Ta cesta je del mednarodne ceste London—Carigrad, katero se je obvezala naša država zgraditi po svojem ozemlju. Zato je razumljivo, da so 6edaj prve licitacije za nova dela iz novih sredstev namenjene zgraditvi posameznih delnic te ceste.
Razpisane so naslednje licitacije:
7.	septembra za zgraditev sodobnega cestišča skozi Kragujevac; proračunska vsota 2,415.388 din (I. licitacija).
8.	septembra: Niška Banja—Bela Palanka, 1. delnica 12 km, alternativni proračuni: a) asfaltni beton 20,724.755, b) cementni beton 22,190.431, in 3. drobna kocka 21,361.836 din (II .licitacija).
12. septembra: Avala—Topola—Kragujevac: 4, delnica od 80—100 km (20 km): alternativni proračuni: asfaltni beton 23.500.000 din, b) drobna kocka 23,863.000 din (v poštev pridejo samo ponudbe, ki niso izpod 22,501.250 din za prvo alternativo in 23,505.055 din za drugo alternativo, II. licitacija).
15.	septembra: Avala—Topola—Kragujevac od km 100—121 (21 km): alternativni proračun: a) za asfaltni beton z. drobno kocko 22,200.000 din (vpo-števajo se samo ponudbe po 21,310.900 din) in b) za drobno kocko 23,266.000 din) samo ponudbe izpod 23,310.340 din, II. licitacija).
16.	septembra: Niška Banja—Bela Palanka od km 12—20 (8 km), proračunska vsota: a) za asfaltni beton 27,833.657, b) za cement, beton 29,216.602 din in c) za drobne kocke 28,240.657 din (II, licitacija).
Nadalje so razpisane še naslednje licitacije:
5. septembra: Jeprca—Labore, proračunska vsota 13,193.468.65 din.
12. septembra: Maribor—Pesnica, proračunska vsota 4,338.243.40 din.
21. septembra: Kranj—Naklo, proračun, vsota 10,356.012.65 din.
Končno ie za 10. september razpisana licitacija za zgradbo sodobnega cestišča na cesti Samo-bor—Bregana in znaša proračun, vsota za asfaltni beton 12,991.258.30 din, za cementni beton pa 13,311.329.80 din.
Če seštejemo proračunske vsote za licitacije po posameznih področjih, dobimo naslednje rezultate:
mednarodna cesta
madž.-bolg. meja 96,673.800 (oz. 99,146.881 din) Slovenija	28,087.725	din
Zagreb—Samobor 12,991.258 (oz. 13,311.330 din)
K temu poročilu bi bilo še pripomniti, da je tudi druga licitacija za modernizacijo cest v Sloveniji razpisana v Belgradu in je edino mariborska 'licitacija razpisana za Maribor. Iz tega razvi-
dimo, da namerava ministrstvo za gradbe uvesti razpis licitacije za gradbo oziroma modernizacijo naših cest kot stalno ustanovo. Opozorili pa smo že ha neumestnost tega ukrepa in potrebno je, da se s to nanovo uvedeno prakso prekine in zopet razpisujejo licitacije v Ljubljani.
Nove železnice
Po uredbi o trasiranju in gradnji novih železniških prog in načina njih financiranja z dne 17. julija 1936 je bila v gradbenem programu normalno-tirna proga Banjaluka—Valjevo. Ta proga je velikega pomena za vso državo, ker pomeni tretjo veliko transverzalno progo skozi našo državo in bi lahko v marsičem razbremenila dosedanje najvažnejšo prometno žilo: Belgrad—Zagreb.
Skupni stroški te proge so proračunani na 1.259 milij. din. Proračun za posamezne odseke te ]>roge je naslednji: Čačak—Valjevo 400 milij. din, Valjevo—Loznica 260, Loznica—Tuzla 300, Tuzla —Doboj 85 in Doboj—Banjaluka 220 milij. din.
Dela na tej progi se bodo kmalu pričela. Razpisana je že bila licitacija za prevzem gradbenih del pri prvi delnici te proge in sicer Valjevo—Pri-čevič, dolžine okoli 9 km. Ker prva licitacija ni uspela, je sedaj za 9. september ralzpisana druga licitacija, za katero je pričakovati, da bo uspela in se bodo z vzhodne strani dela začela že letos.
Na zahodni strani delo še ni tako napredo valo, kajti 6edaj je šele razpisan politični obhod v zvezi z razlastitvenim postopkom za gradbo proge Banjaluka—Doboj v dolžini 32 km, kolikor je te proge na področju vrbaske banovine. Politični obhod bo 29. avgusta.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 22. avgust kaže te-le glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. avgust):
Aktiva: zlata podlaga 1843.8 (+4.3), devize izven podlage 360.1 (— 8.56), menična in lom-bardna posojila 1576.9 (+ 11).
Pasiva : bankovci v obtoku 6058.55 (minus 40.54), obveznosti: državne terjatve 20.2 (+2.6), žirovne terjatve 1291.46 (+ 60.03), razne terjatve 1098.5 (+38), 6kupno obvezjiosti po vidu 2410.26 (+ 109.7).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8468.8 (+ 69.2), skupno kritje s premija 2368.7 (+ 5.53), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2346.8 (+5.6), skupno kritje 27.96 (28.13)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.71 (27.87) %.
Padanje našega izvoza
Objavljeni statistični podatki za našo zunanjo trgovino kažejo, da je naš izvoz v juliju v primeru z junijem 1938 in julijem lani znatno padel. Ni se pa zmanjšal v znatni meri naš uvoz, tako da je nastala velika pasivnost trgovinske bilance, ki postaja vedno bolj občutna.
Podatki kažejo, da se je naš uvoz od julija 1937 na julij 1938 zmanjšal od 532.56 milij. na 282.7 milij. din ali za 46.92%. Padec po količini ni bil tako znaten: znašal je samo 39.19%, kar kaže, da je zmanjšanje izvoza v največji meri pripisovati nižjim cenam za našo proizvode. Nadalje je naš uvoz od julija lani na julij letos padel samo od 427.15 na 403.2 milij. din ali po vrednosti za 5.6%, po količini pa je celo narastel za 43.27%.
Skupno je v prvih 7 mesecih letos znašal naš uvoz 754.557 ton (1937 598.210 ton) v vrednosti 3.048.84 (2.847.7) milij. in znaša dvig pri količini 26.14%, pri vrednosti pa 7.06%. Istočasno je znašal naš izvoz 2,129.351 ton (2,544.506 ton) v vrednosti 2.670.35 (3.353.36) milj. din in je tako nastopil pri količini padec za 16.32%, pri vrednosti pa za 20.73%.
Glavni predmeti našega uvoza so bili v juliju naslednji (v milij. din, v oklepajih podatki za junij 1938): surov bombaž 18.64 (12.5), bombažno predivo 22.9 (22.2), bombažne tkanine 10.0 (12.15), ovčja volna 11.4 (14.4), volnena prediva 5.9 (7.34), volnene tkanine 6.7 (4.4), svileno predivo 7.6 (7), železo: nepredelano in polpredelano 10 (12.3), pločevina 5.9 (4), železniški material 5.7 (7.3), razni popolni izdelki 19.8 (21.3), kože domačih živali, nepredelane 8.6 (9.3), surova nafta 25.9 (6.2), kava 3.76 (4), premog 21 (10.54), stroji, orodje in aparati 40.6 (75.55), elektrotehnični predmeti 12.94 (13.24), prevozna sredstva 18.85 (20.7) itd.
Največ pa smo izvažali naslednjih predmetov: koruza 11.35 (29.96), konoplja 14 (16.14), tobak — (61.3), konji 6.2 (5.26), goveda 4.5 (2.8), prašiči 18.5 (14.5), sveže meso 6.44 (4.7), mast 6.46 (1.1), jajca 10.2 (15.17), drva 0.8 (0.9), stavbni les 48.1 (62.8), oglje 0.7 (1.03), hrastovi žel. pragovi 2.84 (1.2), bukovi 0.56 (0.36), izdelki iz lesa 1.7 (3), cement 3.7 (2), surov svinec 4 (1.8), surov baker 36.36 (20.4) zemlja in rude 41 (41.34) milij. din.
Iz teh podatkov je razvidno, da je padec našega izvoza od junija na julij pripisovati predvsem dejstvu, da je popolnoma prenehal izvoz tobaka, ni se pa še začel izvoz deželnih pridelkov.
Naša trgovinska bilanca je bila v juliju letos pasivna za 120.5 milij. din (junija 1938 za 39.54, julija 1937 je bila aktivna za 104.4 milij. din). Skupno je bila naša trgovinska bilanca v prvih 7 mesecih letos pasivna za 378.5 milij. din, lani v prvih 7 mesecih pa je bila aktivna za 505.85 milij. din.
★
Holandija na belgrajskem velesejmu. Na letošnjem belgrajskem velesejmu bo zastopana tudi Holandija z veliko razstavo. Na sejmu, ki traja od 10. do 19. septembra, bo zastopanih okoli 40 holandskih tvrdk, razstavo samo pa je organiziral Gospodarski zavod v Haagu in kolonialni institut v Amsterdamu, ki zastopa tudi kolonialno ministrstvo. Posebno bo znatna razstava holandskih kolonialnih proizvodov in pride v našo državo g. P. Feenster, ki je znan kot odličen strokovnjak v kolonialnem institutu in ki bo tudi dajal vse potrebne informacije.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
Borza
Denar
26. avgusta 1938.
V zasebnem kliringu je angleški funt ostal nespremenjen: v Ljubljani in Zagrebu na 238 bi., v Belgradu na 237.20—238.80.
Nemški čeki so ostali nespremenjeni v Ljubljani in Belgradu na 14.40—14.60, v Zagrebu pa so popustili na 14,36—14.56. Nadalje so v Zagrebu beležili za sredo septembra 14.33—14.53, za konec septembra 14.32—14.52.
Grški boni so beležili v Zagrebu 29.10—29.80, v Belgradu 29.15—29.85.
Navadno opazimo prepozno!

Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno I Zato se morate poprej namazati s kremo Nivea ali z oljem Nivea. če pripeka sonce zelo močno, je treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno.
X. REIN IN DRUG
Gajeva S ZAGREB Illca IS
sporoča neobvezno, da so bili pri žrebanju V. razreda 36. kola državne razredne loterije
dne 26. avgusta izžrebani sledeči dobitki:
100.000 din št. 63-187, 60.000 din št. 66866, 40.000 din št. 47415, 35.000 din št. 50972, 54132, 30.000 din št. 41601, 47083, 59476, 25.000 din št. 72899, 15.000 din št. 66834,
10.000 din št. 5249, 8754, 11685, 25734, 25945
35251, 63904, 72143, 8.000 din št. 2527, 13i)'l3, 17672, 32649, 41028, 49479, 53769, 62908, 66377, 89947, 85994,
6.000 din št. 3987, 8746, 10447, 41866, 44793, 56327, 57494, 57883, 61486, 88722, 96558,
5.000 din št. 13890, 19807, 28867, 38446, 35184, 50538, 50830, 51150, 50843, 03047, 71066, 78228, 89578, 93903, 96021, 96129,
3.000 din št. 5643, 8430, 9141, 12243, 18550, 18889, 23850, 30024, 45822, 46134, 52526, 52649, 85451, 88577, 96564. Poleg teh je bilo izžrebanih šo 1300 dobitkov po 1000 din.
Prihodnje žrebanje ho 27. avgusta t. 1.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 996.488, v Belgradu 3.231.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 2.294.000 din pri nekoliko slabši tendenci.
Ljubljana — tečaji s prlnomi
Amsterdam 100 hol. gold. t , , 2379.66i-2394.26 Berlin 100 mark	1742.03—1755.91
Bruselj 100 belg , , , , , , 733.95— 739.01 Curih 100 frankov , , » , , 996.45—1003.52 London 1 funt ...»>■ i 211.85— 213.91 Newyork 100 dolarjev ■ ■ ■ a 4316.63—4352.25 Pariz 100 frankov .■■■«■ 118.66— 120.10 Praga 100 kron , , , , , , 149.93— 151.03 Trst 100 lir ....... , 228.04— 231.13
Curih: Belgrad 10, Pariz 11.9375, London 21.285, Newyork 436.716, Bruselj 73.68, Milan 22.975, Amsterdam 238.65, Berlin 174.90, Dunaj 25, Stockholm 109.75, Oslo 106.95, Kopenhagen 95.025, Praga 15.06, Varšava 82.25, Budimpešta 86 50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.38, Buenos Aires 112.5,
Vrednostni papir])
Ljubljana; Državni papirji: 7% lnv. pos. 99-—i 100, agrari 62—f.3. vojna škoda promptna 484—• 486, begi. obv. 93—94, daim. agrarji 92 -93. SV. Bler pos. 98.50—99 50, 7% Bler. pos. 93.50—9S, 7% pos. DHB 99—100. — Delnice: Narodna banka 7.200—7.300, Trboveljska 175—180.
Zagrebi Državni papirji: 7% inv. poe. 99—100, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 484—485.50, begi. obv. 92.50—93, dalm. agrarji 91.50—92, 4%| sev. agrarji 61.25—62, 8% Bler. j>os. 98 den., 7% Bler. pos. 94.50—95, 7% pos. DHB 99 den., 1% stab. pos, 98 den, — Delnice: Nar. banka 7.250 den., Priv. agr. banka 230 den., Trboveljska 173—< 175, Tov. sladk. Bečkerek 600 bi., Osješka livarna 180 den., Dubrovačka 350—400 (350), Jadranska, plovba 350 den., Oceania 770 bi.
Belgrad: Državni papirji: 7% inv. pos. 99.25—1 100, vojna škoda promptna 483-433.50 (483.50), begi. obv. 92.25—92.50, dalm. agrarji 91—91.50 (91.25), 4% sev. agr. 61 den., 7% Bler. pos 93.50 den., 7% pos. DHB 99 den., 7% stab. pos. 98 den. Delnice: Narodna banka 7.275—7.300, Priv. agr. banka 233 den.
Žitni trg
Novi Sad: Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet srednji.
Sombor; Vse nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet 36 vagonov.
Hmelj
Žalec, 26. avgusta.
Hmeljarska zadruga poroča, da obiranje hmelja letos prav hitro napreduje in bo prihodnji teden v splošnem končano. Nabere pa se precej manj, kakor se je pričakovalo, tako da letošnji pridelek predvidoma ne bo dosegel 15.000 stotov, kakor 6e je splošno domnevalo, temveč bo še kak tisoč stotov manjši. Blago pa je zlasti v barvi letos prav dobro. — Kupčija se še ni pričela. Le za neko nujno ameriško naročilo se je nakupilo 75 stotov po 25 din za kg, sicer pa do večjih zaključkov še ni prišlo. Zaenkrat se kupujejo le manjše količine za vsakovrstne vzorce, ki jih kupci pošiljajo v inozemstvo, ter se pri tem plačuje večinoma po 25, izjemoma pa tudi po 28 in 30 din za kg, kakor se pač rabi blago. Prihodnji teden se bo verjetno pričelo že tudi nakupovanje v večjem obsegu in se bodo izoblikovale tudi cene.
Na Češkoslovaškem se je že pričelo obiranje, ki bo prihodnji teden v polnem teku. Hmeljarji Tačunajo, da bo pridelek za kakih 15% manjši kakor lani in bo znašal le 105,000 6totov, dočim jo lani nad 120.000, trgovci pa so mnenja, da pridelek tudi letos ne bo manjši kakor lani. Sicer pa se bo šele med obiranjem pokazalo, kako in kaj se bo nabralo. Pridelek se obeta v splošnem dober, a v zadnjem času pričenja hmelj naglo rjaveti,
V Nemčiji v največjem okolišu se tudi že pričenja obiranje. V splošnem se pričakuje dober in tudi obilnejši pridelek kakor lani, ki bo po sedanjih cenitvah znašal kakih 114.000 stotov, dočim j« lani Ie 107.000. Iz nekaterih okolišev poročajo, da zadnji čas vedno bolj sili peronospora v kobule.
Na Poljskem je obiranje v polnem teku in se splošno računa, da bo letošnji pridelek znašal do 27.000 stotov, dočim je lani, ko so uničile letino uši, le nekaj nad 15.000, predlanskem pa 33.000 stotov.
Tudi v Franciji hmelj naglo zori in bo po mnenju trgovcev znašal prav toliko kakor lani, po mnenju hmeljarjev pa bo pa nekaj tisoč stotov manjši.
Splošno po dosedanjih cenitvah sodeč letošnji pridelek žlahtnega hmelja glede množine ne bo dosti drugačen od lanskega, vendar po mnenju hmeljarjev vsaj za nekaj nad 10.000 stotov manjši. Seveda se bo šele potem, ko bo obiranie vglav-nih okoliših končano, pokazalo, koliko so nabralL
Nova važna iznajdba pri avtomobilih:
Avto brez prestave
Angleška armada je imela velike vojaške vaje, pri katerih so angleški pionirski oddelki zgradili čez vodo Itchen pri Winchestru zasilen most, katerega sedaj preskušajo.
Sovjetski paviljon na newyorški razstavi
Kakor poroča korespondenca »Transkonti« iz Moskve, je svet ljudskih komisarjev odobril načrt za zgradbo sovjetskega paviljona na newyorški svetovni razstavi. Kupola bo okrašena z rubinasto rdečo veliko sovjetsko zvezdo, kakršne 60 6edaj tudi na kremeljskih stolpih. Ta zvezda bo morala biti vidna po vsem Newyorku. Ob vhodu v paviljon pa bosta stala dva orjaška kipa Lenina in Stalina. Poleg drugih propagandnih napisov bo v tem paviljonu razobešena tudi velikanska 6lika, ki kaže Stalina, ko se pogovarja z odposlanstvom Zamorcev, ki so prišli v Moskvo na slovesnost prvega niajnika.
Sovjetska policija pod neposrednim vodstvom samega Ježova že sedaj odbira ljudi, ki jih bodo poslali v Newyork, da bodo stregli v sovjetskem paviljonu. Posebni inštruktorji inozemskega oddelka GPU in propagandne sekcije Kominterne v posebnih tečajih že urijo in vadijo ljudi, ki so odbrani za to važno nalogo, katera naj 6luži propagandi komunistične misli v Ameriki.
Angleški zunanji minister lord Halifax jc mož, ki ima sedaj mnogo skrbi. Na sliki ga vidimo, ko od svojega doma koraka v angleško zun. ministrstvo.
Italijanu Salerniju se je posrečilo, da je iznašel način, kako voditi avtomobil brez vsakršne prestave. Doslej je namreč treba pri avtomobilu večkrat menjavati prestavo, kakor hitro je avtomobil zavozil v bolj strmo cesto ali pa narobe. S tem je šlo v izgubo mnogo časa in hitrosti. Po Italijanovem izumu pa bodo poslej prestave docela odveč. Pretekli ponedeljek so ta izum preskušali angleški strokovnjaki v Londonu. V ta namen je angleška družba »British Association« sklicala skupaj najuglednejše strokovnjake, da so si ogledali to čudo. Na podlagi tega ogleda in teh preskušenj že sedaj pravijo, da je tak avtomobil avtomobil prihodnosti. Vsa avtomobilska industrija bo morala s to iznajdbo računati.
Nova iznajdba je v tem, da se bo sila, ki jo izvaja motor, v prihodnje drugače prenašala na kolesje in pogonske dele. Vo Londonu so novi avtomobil preskušali na 1000 kilometrov in so ga pustili, da je vozil povprečno 60 kilometrov na uro. ln izkazalo se je, da je docela pravilno deloval ter ni delal nikakih težav. Vozniku, ki krmari tak avtomobil brez prestave, je treba vsakokrat le vzvod ali ročico malo več ali manj dvigniti, pa avto vozi hitreje ali počasneje. Edino pomožno sredstvo bo v prihodnje še zavora. Vse druge ročice in vzvodi odpadejo.
Zlasti po mestih so doslej morali avtomobili večkrat menjavali svoje prestave, kar je bilo za težje tovorne avtomobile in avtobuse zelo nerodno. Poslej bo to vozniku mnogo olajšano. Druga prednost tega avtomobila pa je, da bo že po sestih sekundah lahko dosegel začetno brzino 36 kilometrov na uro, s čemer bo pridobljeno mnogo časa. Vrhu tega se je izkazalo, da bo te vrste avtomobil porabil mnogo manj bencina, s čimer se bo vsaka vožnja močno pocenila.
Pretekli ponedeljek, 22. t. m. so se v Londonu z novim avtomobilom vozili avtomobilski inženirji in ga preskušali. Omeniti pa je treba, da je bij poskusni avtomobil le navaden serijski voz, ki ni imel več ko 21 konjskih sil. In pri vsej natančnosti doslej niso mogli na njem odkriti prav nobene slabe strani. Kes pa je, da bo ta avtomobil za začetnika precej neroden, ker bo takoj v začetku začel voziti z največjo naglico. Začetnik namreč še ne bo znal previdno in počasi dvigali ro-cice. Vendar avtomobil lahko vozi tudi zelo počasi, samo treba je pravilno dvigniti ročico. Ta poskusni avtomobil je • tudi preskusilo preskuševališče znanega angleškega dirkača. Brockland ter dognalo, da deluje v vteli ozirili brezhibno.
Italijan Salerni. je celih devet let delal ter
Ameriški rekordni letalec smrtno ponesrečil
Ponesrečeni letalski kapitan Frank Hawks.
V mednarodnih letalskih krogih je slovel ameriški letalski rekorder kapitan Frank M. Havvks, ki je dosegel več rekordov v hitrosti. Ob strani mu je stal milijonar J. H. Campbell, ki se je zelo zanimal za letalstvo ter ga finančno podpiral. Te dni 6ta oba prijatelja napravila poskusili polet z letalom. Letalo se je dvignilo z letališča ter je takoj z velikansko naglico začelo leteti po zraku. Priletela sla blizu milijonarjevega posestva, kjer
ea je bila napeljana elektrika visoke napetosti, etalo, ki ni bilo še dovolj visoko, se je zaletelo v žice visoke napetosti, nakar je takoj goreče padlo na tla. Brž so prihiteli ljudje, ki so oba nesrečneža sicer še živa izvlekli iz)X)d razvalin gorečega letala, vendar sta bila oba že tako ožgana, da sta kmalu umrla v bolnišnici.
poskušal, preden je mogel svojo iznajdbo svetu pokazati. Kakor pravijo strokovnjaki, njegov izum v glavnem sestoji iz posrečene kombinacije centrifugalne sesalke, ki je v zvezi s turbino. Motor žene oljno sesalko, ki je zopet v zvezi s turbino, ta pa proži pogonsko vratilo. Olje se iz turbine vrača nazaj v sesalko ter tako igra važno vlogo pri regulaciji motorja.
Nečaka angleškega kralja-časnikarja
Edina sestra angleškega kralja, poročena z lordom Lascelles, ima dva sinova, ki sta navdušena za časnikarski poklic. Izdajata svoj športni list »Harewood Nevvs«, ki se peča v glavnem le s konjskimi dirkami ter napoveduje vnaprej, kateri konj bo na prihodnji dirki zmagal. V tem smislu tudi priporočata, na katerega konja je bolj pametno staviti. Angleži namreč nad vse radi stavijo. In tako se je iz tega razvila tudi navada, da stavijo na zmago tega ali onega konja. Kdor dobro stavi, lahko dobi veliko premoženje. In za čuda se tema dvema fantičema večkrat posreči, da dobro napovesta, zaradi česor so ljudje začeli njun list radi brati.
Dne 18. aprila tega leta sta v svojem listu napovedala, da bo pri dirkah v Kemptonu zmagal poleg konja Paša, ki bo prvi, tudi konj Tahir. Svetovala sta staviti na ta dva konja. In se je res zgodilo, da je bil konj Paš prvi, Tahir pa tretji. Pri vsem tem pa sta fantiča res komaj že fantiča, ker je eden star šele 14 let, drugi pa 15. Najmlajšemu je ime Gerald. Oba se dobro razumeta na stave s konji in na druge take kupčije. Angleški plemiški krogi govore, da kralj, ki ima fantiča zelo rad, vsakokrat, kadar sam stavi pri dirkah na kakega konja, posebej še z njima stavi ter se »kraljevsko« veseli, kadar stavo dobita njegova dva nečaka.
Ko se je madžarski regent Horthy s svojo ženo mudil na Nemškem, je obiskal tudi otok Helgo« lami, ki je spremenjen v pravo trdnjavo. Horthyjevi ženi je na Helgolandu v tamkajšnjo narodno nošo oblečena deklica izročila v dar morskega raka, ki posebno slavi okoli otoka Hclgolauda.
36 ur na lovu za gangsterfi
Ameriška policija ima izurjen posebne vrste oddelek, ki je njegova glavna naloga loviti gang-sterje, kakor v Ameriki imenujejo tiste zločince, ki so trdno med seboj organizirani in ki izvršujejo največje zločine. Ti policijski oddelki so te dni znova pokončali tolpo takih zlikovcev, ki je bila udeležena, kakor se je sedaj dognalo, tudi pri umoru Lindberghovega sinčka pred nekaj leti. Lov za temi zločinci pa je bil tako dramatičen, kakor bi ga kdo popisoval v kakem romanu.
Jamski prebivalci blizu Pariza
Človek bi si skoraj ne mogel misliti, da blizu danes že zapuščena, le redke so še, kjer kdo Pariza, kjer je toliko 'moderne stanovanjske kul- prebiva. Pač pa jih hodijo gledat o pocitnicah ture, ljudje še prebivajo v skalnih votlinah in ja- tujci. Te votline služijo dandanes v druge namene, mah, ki so kar podobne tistim jamam, v katerih V njih namreč goje sedaj pridobitni in praktični so v predzgodovinski kameni dobi ljudje živeli. Francozi tisto vrsto gob, ki se imenuje »sampijon« Taka jani6ka stanovanja še lahko vidi človek v in ki je na Francoskem zelo v čislih. kraju Carriere sur Seine, kajpada tiste votline niso iz kamene dobe. Njihova zgodovina je namreč docela drugačna, dasi je stara.
Pred nekako 1000 leti so v tiste kraje prišli krščanski misijonarji in redovniki, ki so tamkaj razširjali krščanstvo ter gradili samostane. Prišli so tudi v okolico poznejšega kraja Carriere. Iskali so trpežen kamen za zgradbo cerkva. Tamkaj ob bregovih reke Seine so ga našli. Nad reko so namreč dviga skalnato gričevje, ki je na njegovih obronkih zgrajen dandanašnji kraj Carriere. Z vrha strme obale se lahko vidi daljnji Pariz, kadar je seveda jasno vreme. Pod temi griči so menihi dolga leta lomili kamen ter ga na blodili spuščali v dolino odtod pa na ladje, ki so ga vo-' žile v opatijo St. Denis, ki so ji ti menihi bili podložni. Iz tega kamna je Ia samostan tudi zgrajen. — Da ne bi bilo treba za menihe, ki so tukaj lomili kamen, zidati posebnih hišic, so se naselili menihi kar v votlinah, ki so nastale, ko so lomili kamen. S cepini so le tnalo ogladili tla in stene. Skozi skale so napravili okna in vrata in soba je bila narejena. V teh votlinah so menihi 1 prebivali do leta 1137. Ko pa so nehali lomiti tukaj kamen, so menihi zapustili tudi svoje skalne votline in odšli drugam. Opat Surger je na vrliu slrinega obrežja dal sezidati velik samostan, kamor so se sedaj menihi preselili.
V nekaterih izmed tistih votlinah pa še dandanes prebivajo nekateri vaščani kraja Carriere. Poleti se te votline vidijo na daleč kakor začarani gradovi. Vse je poraslo z gričevjem, vzpenjalkami in z drevjem. Okna in vrata teh votlin pa so lepo okrašena s cvetlicami, da je pogled na te votline res nad V6e lep. Vendar je večina teh »hiš« dan-
Diplomatski
boj za kovčeg
Pred kratkim se je ponesrečilo potniško letalo Praga—Pariz, v katerem se je vozil iz Prage v Pariz tudi posebni odposlanec rdeče španske vlade, kateri je v zapečatenem kovčegu nosil važne skrivne spise od rdečega španskega poslaništva v Pragi svoji vladi v Barcelono. Letalo je padlo na tla v Črnem lesu na Nemškem ter je zgorelo. Z letalom vred so zgoreli tudi vsi ljudje in vsa njihova prtljaga. Za čuda pa je ostal nepoškodovan tisti kovčeg z važnimi spisi. Nemška policija je seveda na kraju nesreče ta kovčeg zaplenila. Sedaj se diplomatsko med seboj prepirajo za tisti kovčeg ravnateljstvo letalske družbe, zavarovalnica in pa nemške oblasti. Res je čudno, da je ravno tisti važni kovčeg ostal nepoškodovan.
70.000 policistov lovi tatu
Te dni je več ko 70.000 angleških policistov, kolikor jih je približno na Angleškem, dobilo v roke tiralico s 6liko pobeglega kaznjenca, nevarnega tatu, ki je pobegnil iz ječe Tat je najrajši vlamljal v avtomobilske garaže in od tamkaj kradel avtomobile ter druge vrednosti, kar je pač tamkaj našel. Mož je star šele 30 let, pa je že glasovit tat. Sedaj .je..bil. zaprt zaradi svojih pregreh, pa se mu je posrečilo uiti.
Ko so se kaznjenci vračali od jetniške službe božje, je na hodniku neopazen skočil na stran, naglo dvignil v nekem kotu iz zidu neki kamen, ki ga je bil najbrž že davno prej omajal. Skozi odprtino je nato smuknil skozi rov v kurilnico, nato pa s pomočjo vrvi čez dvorišče in 30 čevljev visok zid na prosto. Zunaj je takrat ravno vozil mimo zaprt avto cvetlice na trg. Tat je od zadaj smuknil v zaprii avto ter se v njem skril. Ta avto ga je potem nevede pripeljal v London. Policija pa meni, da ga ni več v Londonu. Zastražena so vsa pristanišča in vse ceste. Tat najbrž namerava pobegniti v inozemstvo, vendar se mu bo to težko posrečilo, ker so doslej še vsakogar ujeli, preden je mogel zapustiti Anglijo. Anglija je pač otok, ki ga ni mogoče lako lahko zapustiti. Prav zaradi tega, ker že dolga leta nihče ni mogel uiti iz dežele, se sedaj policija tako trudi, da bi ga prijela, da ne bo slabega zgleda.
Spomenik
novodobnemu Herkulu
Iz Kaptovvna v južni Afriki poročajo:
Uprava južno-afriškega Kriigerjevega narodnega parka je od nekoga prejela 250 funtov šterlingov denarja, kar je v našem denarju nekako 60.000 din, z naročilom, naj v narodnem parku postavijo spomenik tistemu možu, ki je v tem parku z golima rokama zadavil leva. To se je zgodilo že leta 1903. Takrat je bil tamkaj gozdar neki Wolhuter. Ko je mož hodil po gošči, ga je nenadoma napadel lev, ki 6e je skrivaj v grmovju. Gozdar ni mogel rabiti orožja, ker je bil lev takoj na njem. Zato se ga je skušal z golima rokama ubraniti. Začel se je hud boj. Nazadnje se je gozdarju vendarle posrečilo, da je z rokama zagrabil leva okoli vratu. Krepko je začel stiskati ter je nazadnje leva res zadavil in mu zlomil vrat. Wolhuter pa 6e je zavedal, da tiči v bližini še več drugih levov, ki bodo prav gotovo planili nanj, za to je takoj nato splezal na bližnje drevo ter tamkaj čakal rešitve. Tisto drevo, pod katerim se je bil ta boj, bodo sedaj ogradili, nanj pa pritrdili spominsko tablico z napisom.
Bilo je preteklo nedeljo, 21. t. m. okoli polnoči v ameriškem mestu St. Louis. V nekem tamkajšnjem nočnem zabavišču se je zabavala velika družba ljudi sumljive vrednosti. Taka zabavišča rada obiskuje tudi skrivna policija, ker je tukaj lov najbolj uspešen, saj se izvržek človeške družbe najraje zbira v takih nočnih zabaviščih. Če je v takih zabaviščih treba biti oblečen v frak, to za tisto družbo ni nikaka ovira, ker imajo ti ljudje vsega dovolj. Torej v tako »gosposko« beznico so prišli tudi skrivni agenti posebnega oddelka ter se tamkaj zabavali, kakor drugi gostje. In kmalu so policijski organi spoznali med »gosti« dva velika zločinca, ki ju je policija že dolgo iskala. Pišeta se Otis Meredith in John Couch. Dasi so bili policijski agentje preoblečeni, da jih nihče ni mogel spoznati in so agenti postopali sila previdno, sta oba zločinca vendarle zavohala, da nekaj smrdi ter sta v zadnjem hipu pred aretacijo smuknila skozi zadnja vrata zabavišča, ki policija za nje niti vedela ni. Sedaj se je začel lov.
Razbojnika sta planila na dvorišče, detektivi pa za njima. Gonja je šla čez šest temnih dvorišč, dokler nista stražnika pritekla v oddaljeno ulico, kjer sta naglo sedla v tamkaj čakajoči avtomobil ter se v njem odpeljala. Poiicija je takoj alarmirala vse cestne policijske straže, naj ustavijo na cestah vse avtomobile. V divjem diru sta bežala gangsterja, policijske patrulje so sipale za njima celo snope krogel, vendar sta srečno ušla tej plohi. Medtem pa je seveda za njima drla že cela kolona policijskih avtomobilov.
V tej divji gonji skozi ulice mesta St. Louis je bilo povoženih 16 ljudi, mnogo avtomobilov poštenih ljudi pa je bilo na cesti prevrnjenih in poškodovanih. Medtem sta zločinca dirkala po veliki cesti, ki vodi v Minesoto, za njima je drlo šest policijskih motornih vozil. Med njimi in zločincema se je razvila prava besna dirka. Na potu jima je privozil naproti drug avtomobil. Ta dva sta tako drzno vozila naravnost vanj, da se je tuji voznik moral zagnati v obcestni jarek ter tamkaj obležal, onadva pa sta v drznem ovinku zavila okoli njega in divjala naprej. Iz svojega avtomobila sta začela metati bencinske posode ter jih zažigati sredi ceste, da sta tako zadržala policijske avtomobile, ki so morali gorečo navlako še spravljati s ceste. Tako sta dobila znova precej duška. Čez dolgih šest ur so policijski avtomobili nazadnje došli njun avtomobil, ki je" stal sredi ceste. Toda v tistem hipu, ko je policija prišla zraven, je avto že gorel, ker sta ga bila ona dva prej polila z bencinom in zažgala, nato pa zbežala. Policija ju ni mogla najti.
Sedaj so alarmirali 6000 mož policije, ki je na vse zgodaj zjutraj zasedla in preskala vsa bližnja polja. Da je policija tako vneto šla na delo ter je zbrala zoper nju kar celo armado, je vzrok ta, ker sta malo poprej napadla na cesti gospodično Peggy Gross ter njenega spremljevalca Faheya, ju oropala, zamašila usta ter zvezala. Šele ta zločin je bil usoden, da so ju začeli bolj zasledovati ter preiskovati njuno preteklost. Tako so nazadnje tudi dognali, da sta ta dva moža v zvezi s tistimi, ki so Lindberghovega sina odvedli in usmrtili, kakor trde nekatera poročila.
Ko sta zločinca uvidela, da se policisti vedno bolj bližajo skrivališču sredi rženega polja, sta zažgala žito in znova pobegnila. Zasledovalci pa niso odnehali. Nazadnje so ju po 36 urnem lovu zasledili v neki kmečki hiši, kjer sta bila že vsa upehana. Vendar se tudi tukaj nista vdala, marveč sta začela takoj streljati na policiste. Ti so seveda odgovorili s streli ter oba tako hudo ranili, da se nista mogla več braniti. Nato so ju prijeli in odpeljali v ječo. Ta dva, kakor pravijo v Ameriki, ne bosta ušla električnemu stolu.
*
Ju nove wezde na tielm milict/!

Naravnavanje s posredovanjem radio-klaviature. Zadošča
pritisk s prstom!
' " • -i i. i " ". "j
Presenetljivo izboljšanje prejemnika kratkih valov.
Prvovrstni super po najnižji ceni.
Tipa 470
Odličen Super s sončno skalo. Izlio-ren in soliden prejemnik nizke eene, velikega učinka in lepega okusa, Okras vsaki liiši.
Tipa 215
Mali Super z močnim glasom. Dober prejemnik nizke cene in izredne reprodukcije zvoka z vsemi odlikami dragih aparatov.
Tipa 650
Kratko valovno čudo. »Končno vendar resnično dobra godba na kratke valove", vzklikajo vsi, ki slišijo ta aparat. Prejemnik, ki prekaša vse dosedanje na tem polju.
Tipa 660
Zadošča pritisk s prstom! Osem najljubših postaj po izberi samo s pritiskom prsta lia radio klavir, višek precizue mehanike.
Tipa 753
Čudo preciznosti. Popolnoma nov sistem naravnavanja 8 najljubših postaj po izberi posredovanjem ra-dio-klavirja z motornim pogonom. Izredna reprodukcija.
Aparati so razstavljeni na jesenskih velesejmih in pri naših trgovcih.
Tipa 850
Zvočno čudo. Pretemnik z najmodernejšimi iznajdbami radio tehnike. 12 tastatur, kontrast-ekspanzijp koncertni zvočnik i. t. d.
Radio
Sobota, 27. avgusta: 12 Venček pisan in vesel — v vas bo dobro voljo vnel — Plošča s ploščo naj tekmuje — le lahka glasba naj se čujel — V2A5 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Venček pisan ln vesel — v vas bo dobro voljo vnel. — Plošča s ploščo naj tekmuje
— le lahka glasba naj se čujel — 14 Napove-il — 18 Rchvvabove pesmi poje Akad. pevsk kvintet — 18.40 Konjske dirke pod Gorjanci (g. Viktor Pirnat) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Vuk Karadžič ln Dubrovnik (Satet Bur;na) — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuhar) — '-'0.30 Pester drobiž (plošče) — 21 Prenos Puccinijevih eno-dejank lz Rima: «11 Tabarro« — «Snor Angelica« — »Giannl Sehiechlt Dirigent: Fernnndo Provitali. Zborovodja: Constantino Constantini; v odmoru: Napovedi, poročila.
Potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemogočnemu Bogu dopadlo, poklicati k Sebi našo ljubljeno hčerko, sestro, sestrično, nečakinjo, svakinjo in teto, gospodično
Cilko
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo. 28. avgusta 1038 ob pol 4 iz hiše žalosti Dragomelj 4 na pokopališče v Šentpavlu. D r a g o m e 1 j, dne 26. avgusta 1938.
Žalujoče rodbine Jernej Grad in Semen ter ostalo sorodstvo
+
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da Je danes, v petek, dna 26. avgusta, umrl v sanatoriju v Trstu naš dobri oča
Ivan pl. Reya
trgovec in posestnik v Kozani pri Gorici
Prosimo tihega sožalja. Kozana v Brdih, Ljubljana, Celje, dne 26. avgusta 1938.
Viktorija, soproga; Oskar, Adolf, Ivan, sinovi; Milena, Ema, Alma, Hcrmina, hčere — in ostalo sorodstvo
Med kitajskimi teroristi 6
»Ali si vi morda predstavljate, da bi pod-vzel vse te ukrepe, če ne bi vedel, da je «Gong» zmožen vse poskusiti?«
Od minute do minute se jc zdel Ilainiloff vedno bolj razburjen in hladen. Prepričan sem bil, da bi se pustil, če bi se sedaj pojavili sovražniki pred njim, zadaviti, nc da bi kaj poskusil ukreniti v svojo obrambo
»Ponoči bomo preizkusili svoje sposobnosti,« je dejal Leclerc.
Skrbno je začel pregledovati sobo, kakor je bil Fradon prciskal sobo Č. O. Simona. Odprl je omaro, brskal po njej, pregledal nastavek pri kaminu.
»Vi bi morali spati, gospod.«
»Nikoli ne bom mogel spati,« je odgovoril Hainiloff.
»Takoj poskusite,« jc vztrajal tovariš »Ker veste, da se vam ni treba ničesar bati, dokler smo tukaj, Se ne upirajte spancu.«
Bose se jc pokorno dvignil.
»Vlcgel se bom.«	v.
Z opoteka jočim se korakom — zdelo se je, da ga noge le s težavo držijo — se je odpravil proti voliki postelji z baldahin,om, ki ,|e bila na severnem oglu in se vlegcl, oblečen v svojo spalno obleko.	, .
Zavese iz kretoua so lahko zagrinjale to posteljo. I.cclerc jih jc razgrnil,
»Tako boste bolj sami in se boste bolje počutili.«	. '
šel sem k pol metra širokemu oknu in «e previdno sklonil Okno sc jc odpiralo na desno stran trdnjave in namesto, da bi bilo ločeno od drevja v parku po široki trati, se je skoraj dot'kalo vejevja.
Opazil sem policaja, ki j" bil postavljen poleg ozke sredice in imel nalogo varovati naše okno
Očividno me je ta pogled opogumil, toda
črna masa dreves, ki je bila čisto blizu, me je strašila.
»Ali ni potrebno, da zapremo okno?« sem vprašal.
Prijatelj ni bil tega mnenja.
»Rajši vidim, da ostane okno odprto. ?.e pročelje je pripravno za naskok, a moji ljudje ga imajo vedno pred očmi. Ne vem, čemu bi se tukaj po nepotrebnem dušili. Sicer pa pravim, da bi rajši videl, da se napad razvije na tem krajit. Naš obrambni načrt je tak, da bi sovražnik zašel v gotovo past... In tam bi pustil perje!«
Leclerc je nekaj časa premišljal, potem pa jc knzal znake dvoma.
»Sedaj bom ugasnil električno svetilko.«
Pokazal jc na drevesa, katerih strnjeno vejevje, je tvorilo zid k skrivnostnim globinam:
»Ce bi tičal kak strelec tam notri, bi imel čudovito lepo priliko, da se s karabinko vadi streljanja na nas!«
»Ti se šališ?«
»Nekoliko.«
Prijatelj jc šel obrnit stikalo In soba se je pogreznila v temo. Vrnil se je k meni,
»Opogumi se,« je rekel. »Podnevi sem dal preiskati vse drevje in po tem času ni mogel nihče prodreti v park. Toda če imate opraviti s »Gongom«, je bolje, da se zavarujete cclo proti nemožnostim.«
Bledovita svetloba jc tedaj posvetila skozi okno in.lunini žarki so se počasi pomikali proti sredini sobe. Moje oči so se kmalu privadile temu somraku in zopet začele razločevati predmete v okolici.
Leclerc je porinil proti meni udoben naslanjač iz usnja.
»Ti se boš tjakaj v sedel... Na levi strani okna, nekoliko zadaj. Pazil boš le na ta zunanji pravokotnik. Sam sc bom pa vsedel poleg ka-
mina, kar mi bo omogočilo, imeti vso sobo pred očmi.«
V tem hipu je nekdo nalahko potrkal na vrata. Spoznal sem Arnouldov glas.
»Gre vse dobro, načelnik?«
, »Vse gre dobro.«	v
Zaslišal sem Ilainiloffa, kako se je s težavo prevračul po postelji in dihal kakor tisti, ki prekorači pet nadstropij.
i »Mislite na kuj okroglega,« se je norčeval Leclerc. »Zdi sc, da vas bo to uspavalo.«
Rus ni ničesar odgovoril.
Vzel sem iz žepa pipo in jo začel skrbno tlačiti. Takoj sem dobil imenitno misel, da bi šel v Szecluien Road, Ničesar ni boljšega, kakor čakanje krajšati s pipo...
Povlekel sem nekaj prijetnih dimov in se vdal premišljevanju noči skozi na stežaj odprto okno.
Vetrič jc majal sosedno listje in bilo je, kot da beži zamolklo šuštenjc po vsem parku. , Takoj je zgubila pipa tisto nasladnost in prevzele so me temne bojazni.
Isti nemir me jc napadal tedaj, ko scin stopil v Rusovo bivališče.
»To moje delo je neumno,« scin mislil. »Nič nimam tu opraviti. Bolje bi storil, ko bi se mirno vrnil v hotel. Leclerc bi mi telefoniral in mi povedal vse dogodke.in jaz bi mirno napisal svoj članek pri kozarcu mrzlega whiskya s sodavico. Žalostno jc, da prebiješ noč ob oknu in pričakuješ dogodke, ki se sploh izvršili ' nc bodo!«
Vendar sem moral priznati, dn je bilo moje razmišljanje le dozdevno. Čc bi bil res prepričan o nekoristnosti svojega struženja, nc bi vedno znova slišal tistega zamolklega nemira, ampak hudobno razpoloženje. Ali naj se torej uvrstim med tiste poročevalce, ki pričakujejo novice v postelji? Boril sem se proti temu. kar sem smatral za nedostojno slabost: le s težavo so mi je posrečilo brzdati svoje živce.
Dvanajst udarcev ure je prekinilo iihoto v sobi in skoraj istočasno sta Arnould in Leclerc izpregovorila dve besedi, ki sta na kratko označili položaj: »Nič?«
»Nič.«
Nisem se mogel vzdržati, da ne bi mislil na «Gong», toda hotel sem pregnati prazno bo« jaizen, ki me je snreletavala.
Vprašal sem Lceclcrca:
»Ali si morebiti predstavljaš, kako bi mo» gel sovražnik začeti svoj apad?«
»Niti najmanj.«
»Vendar napad na zastraženo hišo, kakor jo ta, ne predstavlja neomejeno število možnosti!«
»Dobro veš, da sem proučil vprašanje do diia in da sem premislil vše rešitve, ki se morejo predstaviti normalno razvitemu umu... Toda I j udje «Gongu» niso normalno razviti Če vsebuje moj sistem varovanja kakšno režo, katera je ta? Kako bi se posrečilo «Gongu», da jo najde?«
Za zavesami baldnhina se je zaslišal v-zdih.^ Brez dvoma Ilainiloff ni spni in prijateljeve besede ga niso moglo opogumiti...
Leclerc se je dvignil in korakal nnokoli po sobi. V njegovi desni roki sem razločil ne-kaj temnega, hkrati tudi bleščečega se, kar je bila najbrž' avtomatična pištola.
Dolgo je hodil, ne da bi zinil besedico, potem se je zopet vsedel na naslanjač. Napenjal sem ušesa in . tako skušal prodreti v zunanji šum. ki je bil drugačen od šumenja dreves, a zaman In vendar je cel oddelek policajev obkrožal hišo... Kljub temu sem imel smešen, a trdovraten vtis, da so vsi odšli, nas pa pustili same v objemu strašne grožnje.
Na uri jc bilo pol: kratek, oster udarec, kt razbije tako tihoto. kakor razbije knmen šipo.
Rotcm na vratih boječ Arnouldov klic..«
Mali oglasi
V malih oglasih volja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl
oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši anesek za mali oglas 15 din. • Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. ■ Pri oglasih reklamnega značaja se računa cnokolonska, 3 mm visoka petltns vrstica po 3 din. - Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
(02B2BEBSI
Strojni tehnik
mlajša moč, agllen, dober samostojen risar, zmožen konstrukcij, z vcčleto prakso v največjih domačih podjetjih — želi premenitl mesto v Sloveniji. Naslov v upr. »Slovenca« pod 13.731. a
1
Službodobe
Dve modistki pomočnici
takoj sprejme salon Truda, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5.	(b)
Kuharico
pridno in pošteno. UI je vešča tudi hišnih in vrtnih del, staro 20—30 let, išče obitelj brez otrok blizu Brežic. Nastop mogoč takoj. Plača po dogovoru. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Stalna Biužba« 13.920.	(b)
II
Stanovanja
Lepo stanovanje
dve sobi, kabinet in prl-tikline, oddam takoj ali pozneje. Dolenjska cesta št. 81. (č)
Spalnice, jedilnice
in kuhinje lahko v veliki izbiri kupite ln plačate tudi s hranilno knjižico pri Erman & Arhar, tovarna poh'ttva, St. *Vid nad Ljubljano.	(š)
Mi smo cenejši!
Izkoristite priliko I Zaradi pomanjkanja prostora nudim ves meseo avgust 10 do 15% Izrednega popusta. Petletna garancija. Delavnica za prvovrstno pohištvo 1 Malenšek, Celovška cesta 258.
Objave
Preklicujem
kot neresnično in obžalujem, kar sem govorila o Antonu Zemljiču, in sc mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Štefka Nomea Maribor.	(o)
EB
Dijak-osmošolec
išče stanovanje v Ljubljani, najrajši pri kaki starejši mamici. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.019.	(D)
\nrnrm
Paradižnika
svežega, popolnoma dozorelega, kupi vsako množino Slamič, Ljubljana.
Jabolka
obrana, sortirana, za Izvoz, kupuje v večjih količinah GOSPODARSKA ZVEZA Ljubljana.
Denar
S hranilno knjižico
lahko kupite vso vrste pohištva: spalnice, jedilnice, kuhinje, prvovrstno izdelke, po ugodni ceni. Erman & Arhar, tovarna pohištva, St. Vid nad Ljubljano.	(d)
Do 5%
Vam obrestujemo prihranke, ki jih naložite
pri nas. Mislite na bodočnost ln začnite vlagati tudi Vi! Za vso naše obveznosti Jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Uravska banovina.
Hranilnica Dravske banovine
Ljubljana
Sobico in kuhinjo
oddam blizu magistrata za 250 din mesečno. — Mestni trg H/'I.	(s)
Glavno skladišče za Jugoslavilo: Hlnko Mayer 1 drug, parf. oddelek, Zagreb.
Začetek 28. avgusta
60 % popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog Eajraa, Beograd, Knez Mi-hajlova 33/1
lipski seiem 1938
Začetek 28. avgusta
in častni zastopniki: Ing. G. Tonnies, Ljublja-
na, Tyrševa 33. Tel. 27-62 in
Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Tel. 20-97
Dotrpela je in nas za vedno zapustila naša ljuba mamica, babica in prababica, gospa
Jerica Vodišek roj. Medved
dne 26. avgusta, previdena s tolažili sv. vere, v 80. letu starosti. — Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 28. avgusta 1938 ob pol 5 popoldne iz Galievice št. 220 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1938.
Žalujoči rodbini: Vodišek in Sturz ter ostalo sorodstvo.
Nehalo je biti srce naše predobre matero
Antonije Spari roj. Lampl
bivše posestnice v Jareninskem dolu
Umrhi je v 88. letu starosti, previdena s sv. zakramenti. Sorodnikom in znancem sporočamo, da jo bomo položili k večnemu počitku v nedeljo, 28. nvgusta ob 9 dopoldne. Vsemogočni naj ji obilno poplača vse njene dobrote! Jarcnina-Maribor-Sv. Peter pri Mariboru, 26. avgusta 1938.
Anton, Franc, Avgust, sinovi: Janez L n m p 1, brat; Jul ki, svakinji; Ivan, Marica, Alojz, Franc, Julka, Anica in Tonček, vnuki.
Dežne plašče, obleke,
perilo Itd. si nabavite najboljše ln najcenejše pri Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
la bosanske slive
debele, prave, kg po 3.25 din, Iranko voznina, košare po 50 kg razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana • Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarskezveia)
Kemikalije za mesarije:
Poeckelove soli, natrlum lntrlt, gelatine prah, al-benal za konservirauje mesa (ognjenordeče ln
dlmnočrne barve).
Za tovarne ledu:
kompresorji, hladilne naprave, parni kotel Jssa vsak atmosf. pritisk, turbine iz tovarne strojev Germania, Chemnitz — stroji za izdelovanje ledu in hladilni stroji. Zastopnik dipl. inž. Ed. Kandu-scher, Zemun, Primorska ulica 4.	"	;.<,)
Koroške brusnice
(PREISELBEERE) dnevno svežo - razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče, Koroško.
Vrtnarji!
Rezano žico za vence in šopke dobite v železnlni Fr. Stupica, Ljubljana -Gosposvetska cesta 1. (1
Šolske torbice
In nahrbtnike v veliki Izberi priporoča I. Kra-vos, Maribor, Aleksandrova 13.	(1)
Lesen paviljon
ugodno naprodaj. Primeren za mesarja, trafiko ali sllčno. Poizve se v slaščičarni Petriček. Aleksandrova cesta 6. (1)
Mline za grozdje
brzoparllnlke 120, 150 Ur. prodam prav ugodno ali zamenjam za blago. Naslov v upravi »SlovGiica,« pod št. 13.740.	(1)
Stavbišča
v Smetanovi ulici ugodno prodam. - Vprašati : Purkhart, Smetanova ul.. Maribor.	(p)
Champion
Gl
avno zastopstvo in zaloga:
Robert Welnlierger Zagreli, Gttndullčeva 16.
Sprejem daktilografov
Uprava Zrakoplovno-tehničnega zavoda v Kra-ljevu sprejme v službo dva pisarja-daktifografa, dva steno-daktilografa v svojstvu uradnikov-dnevničarjev z dnevpico od 50—80 din, kar je odvisno od kvalifikacije in prakse. — Pravilno kolkovane prošnje je treba poslati do 15. septembra 1938.
Industrijsko podjetje
išče za skladišče in ekspedit
mlajšega
prednost železninar
Samo resni, pošteni, natančni in samostojnega dela vajeni reflektanti pridejo v poštev. Ponudbe z navedbo referenc in sliko pod »Zmožen in vesten« št. 13929 na upravo Slovenca
Sprejem
inzenerja
Uprava Zrakoplovno-tehničnega zavoda v Kraljevu sprejme v službo 8 strojnih in 2 eleklro-strojna inženerja v svojstvu uradnikov dnevničarjev z dnevnico 80—120 din, s tem, da se kasneje vsak lahko nastavi kakor kontraklualni uradnik z letno nagrado din 48.000 - po konkurzu kateri se bo objavil. Pravilno kolkovnne prošnje za sprejem dostaviti do 15. septembra t. I. s podatki in navedbo dosedanje službe.
Več
stavbnih parcel
v bližini kolodvora v Št. Vidu - so pod ugodnimi pogoji proda. - Poizve sc: Vižmarje 59.
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Sprejem tehnikov
Uprava Zrakoplovno-tehničnega zavoda v Kraljevu sprejme v služba 15 strojnih tehnikov v svojstvu uradnikov-dnevničarjev z dnevnico od 60—90 din. — Pravilno kolkovane prošnje za sprejem je poslati do 15. septembra 1938.
Natečaj
v ■ ■
za sprejem inženirjev
Vojnotehniški zavod v Kragujevcu sprejme v službo sedem inženirjev in sicer: 3 gradbene, 2 kemika, 1 tehnologa in 1 elektro-strojnega.
Pobližji podtitki so v službenem vojnem listu in v upravi vojnotehniškega zavoda vsak delavnik, dopošljejo se pa tudi na propisno taksirano prošnjo.
T. št. 5646 iz pisarne uprave vojnotehniškega zavoda 20. avgusta 1938.
Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je danes po daljši in mučni bolezni za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni dobri sin in brat
Borut Nikolič
| gimnazijec II. razreda
Pogreb našega ubogega ljubljenčka bo danes, v soboto, dne 27. avgusta 1938 ob 13.30 izpred tukajšnje bolnišnice. Brežice, dne 27. avgusta 1938.
Ljudevik Nikolič, ravn. mešč. šole., Antonija Nikolič, starši; Niko Nikolič, bratec.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprogr predobri oče, gospod
Drago Swaty ml.
trgovec v št. Ilju v Slovenskih goricah
v petek, dne 26. avgusta 1938, po dolgi, mučni bolezni, v 41. letu starosti, previden s tolažili za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 28. avgusta ob 11 dopoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče. Št. Ilj v Slovenskih goricnh, dne 26. avgusta 1938.
Dragica Swaty roj. Hauc, žena; Dragica in Dorica, hčerki ter ostalo sorodstvo.
Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je danes, dne 25. avgusta, v 85. letu starosti, umrl naš dobri oče, brat, stari oče, gospod
Jakob Kastelre
gostilničar, trgovec in posestnik na Vel. Vrhu pri Šmarju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 28. t. m. iz hiše žalosti na pokopališče v Šmarju. ; 'Veliki Vrh, dne 25. avgusta 1938.
Žalujoče rodbine: Kastelic, Musar, Turk, Pele, Premrov, Habič
in ostalo sorodstvo.
Naznanjamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Leopold Jazbar
uradnik papirnice Vevče v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto. 27. avgusta ob pol petih popoldne izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1938.
Žalujoči:
Mila Fišer, hčerka: dr. Erncst Fišer, odvetnik, zet;
Neža in Milan, vnuka — in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeS
izdajatelj: Ivan Rakovec
urednik: Viktor Cenčie
t
Župnik Vinko Poljanec
voditelj koroških Slovencev
Celovec, 26. avgusta. Davi ob 8 je f Ško-cijanu po hudi bolezni umrl tamkajšnji župnik gospod Vinko Poljane c. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne.
Žalostna vest, da je umrl župnik v Škocijanu na Koroškem, bivši dolgoletni prosvetni vodja koroških Slovencev, bo kridko zajela vse koroške Slovence, z njimi pa tudi vso slovensko javnost. Saj je bil g. župnik Vinko Poljanec eden najbolj markantnih voditeljev koroških Slovencev, ki ni omahnil do poslednjega.
Pokojnik se je rodil 26. marca 1876 v vinorodni fari Sv. Urbana pri Ptuju. Nadarjenega in živahnega dečka nam je naslikal že naš pisatelj Fr. Ks. Meško v znani mladinski povestici >Po-Ijančev Cencek«. Že kot deček si je nadarjeni V. Poljanec zaželel višje izobrazbe in zato so ga starši dali v ptujsko gimnazijo. Štiri leta je Vinko V6ak dan prehodil poldrugo uro poti v Ptuj in prav toliko nazaj domov, popoldne pa je še očetu pomagal pri plugu. Višjo gimnazijo je študiral v Ptuju. Že v gimnaziji je bil ves vnet za duhov-ski stan. Po maturi je Vinko Poljanec vstopil v Celovec v semenišče, kjer je študiralo tedaj več mladih bogoslovcev s Štajerskega. Tako so študi-radi na primer pisatelj Fr. Ks. Meško, lavantin-
ski stolni dekan dr. Cukala, prošt g. Benetek iz Tinj na Koroškem in drugi. V celovškem semenišču so štajerski bogoslovci vzbudili mnogo življenja, zlasti pa so oživeli bogoslovski pevski zbor, v katerem se je odlično udejstvoval izborni pevec Vinko Poljanec. Po mašniškem posvečenju je bil Poljanec nastavljen za kaplana pri Sv. Juriju na Vinogradih severno od Celovca. Mislil je že na doktorat ter se pričel nanj pripravljati, toda moral je pohiteti v Škocijan ob Klopinjskem jezeru bolnemu župniku na pomoč. Bil je zelo zaposlen v dušnem pastirstvu ter je pričel intenzivno posegati v socialno-politična vprašanja, tako da mu ni preostalo prav nič časa za nadaljnje študije. Po nekaj letih je bil imenovan za župnika v Škocijanu, Med svetovno vojno je mnogo pretrpel, najhuje pa mu je bilo ob prevratu, ko je marsikdo drugi pobegnil, g. škocijanski župnik pa je ostal.
Po plebiscitu je ustanovil Politično društvo za koroške Slovence ter je bil od leta 1921 do 1927 koroški slovenski poslanec. Nato je prevzel mesto predsednika koroške Slovenske prosvet. zveze in svetnika Kmečke zbornice. V svojem nadaljnjem delovanju na Koroškem je imel najmanj kakšnih 600 do 700 shodov in zborovanj, ki so vsa lepo uspela. Prehodil in preagitiral je prav vso slovensko Koroško od Pliberka v Podjuni do Smohorja na Žili, od Sel pod Košuto do Djekš pod Svino planino. Bil je izvrsten govornik in sijajen poznavalec kmečke duše. Znal je ostro nastopiti proti narodnim napakam, znal pesniško govoriti o lepotah jezika in o ljubezni do rojstne grude, pa tudi o gospodarski samoobrambi in važnosti prosvetnega dela, bil je borben, a hkrati ljubezniv in šaljiv. Ob pravem času je znal uporabiti primerno šalo.
V nepozabnem spominu nam je še nastop slovenskih koroških pevcev, ki so prišli leta 1933 v Ljubljano in 6mo jih Ljubljančani sprejeli prav kraljevsko. Še vedno nam done »sladke melodije«, ki so jih vrli koroški pevci pod vodstvom g, Vinka Poljanca prinesli v Ljubljano. Zaradi svojega pogumnega in ljubeznivega nastopa je Vinko Poljanec užival velik ugled tudi med nacionalno zagrizenimi Nemci in pa tudi med nemškimi letoviščarji ,ki so zahajali na Klopinjsko jezero in za katere je pripravil jedrnate nemške pridige.
Vneto je delal Vinko Poljanec za prospeh katoliške stvari ter je organiziral na Koroškem več lepo uspelih duhovnih vaj ter je bil soustanovitelj več domov duhovnih vaj na Koroškem. Prisrčno je ljubil zlasti mladino, najbolj pa dijaštvo. Vedno je mislil na duhovski naraščaj in njegovo župnišče je bilo gostoljuben dom študentom in bogoslovcem, ki so ga obiskovali.
Za ves slovenski narod in za koroške Slovence pomeni smrt msgr. Vinka Poljanca strašen udarec, ki ga bodo težko preboleli. Delo, ki ga je Vinko Poljanec za slovenski narod in za svoje ljubljene Korošce napravil, mu je že zagotovilo trajen spomin v srcih našega trpečega naroda.
Rudarji - izseljenci v Sloveniji
Ljubljana, 26. avg. Slovenija jo letos deležna mnogo obiskov svojih izseljencev. Številni so izseljenci iz Amerike, prav tako številni pa so tudi izseljenci, ki delajo v Nemčiji in Franciji.
Dne 2. avg. je prišlo z brzovlakom iz Francije v Ljubljano 80 slovenskih rudarjev. Prišli so nenapovedano zato, ker je organizacija, ki misli, da ima edino ona monopol na slovensko delavstvo, gladko zamolčala njihov prihod in so slovenski delavci po dolgem potovanju na ljubljanskem kolodvoru bili razočarani. Naši internacionalisti so jih pa tudi niso bog ve kaj spomnili, čeprav mislijo, da so slovenski rudarji zgolj njihovi ljudje. Ti rudarji so prišli iz Livina v okrožju Pas de Calais, kjer vodi dušebrižništvo msgr. Valentin Zupančič.
Dne 21. avgusta so se ti slovenski rudarji zopet tiho in skromno vrnili v Francijo. Ob tej priliki moramo povedati, da nihče nima pravice prisvajati si ljudi, ki prihajajo v domovino, pa čeprav ve za nje samo Strokovna komisija, to se pravi socialistična organizacija. Med temi rudarji, ki so bili avgusta meseca v Sloveniji, je bilo najmanj polovica dobrih katoličanov!
Dne 23. t. m. je prišlo v Ljubljano 140 naših izseljencev, ki so dospeli pod vodstvom g. Antona Švelca, izseljen, duhovnika v Auinetzu v Franciji.
Vnion {okOiada urno* COkjOuD* t umori COkOiada umori COkOliI
union cokoiada um tort union čokolada un union ČOKOLADA) umori cokqi§P union O
urtioi u
Ulj
Hi
ju n ion c &\da union DLADAUniC OKOLADA ur
unif)ri ČOKOLADA
Na Jesenicah jih je sprejel g. Janko Švajger, tajnik ministrstva za socialno politiko, ter jih spremljal do Ljubljane, kjer jih je pozdravil ravnatelj izseljenske pisarne g. Fink.
Kakor smo poročali, je 5. avgusta dospelo iz Nemčije 430 oseb, naših izseljencev in njihovih družinskih članov, dne 24. t. m. ob 14.40 so sa vrnili zopet v Nemčijo. Odpeljali so se z vlakom, ki je imel 20 vagonov iz Nemčije.
Za dne 5. septembra pa pričakujemo zopet večjo skupino naših izseljencev iz Nemčije.
Vsi vtisi, ki jih imajo naši izseljenci pri obisku v Sloveniji, so zelo ugodni in upamo, da bodo taki tudi vtisi prihodnjih skupin.
Potek bolezni kraljeviča Andreja
Kongres Pax Romane
Včeraj čez dan je prispelo na Bled že čez 50 Inozemskih gostov, ki se udeležijo kongresa Pax Romane na Bledu. Zvečer pa se je pripeljalo iz Rogaške Slatine čez 150 udeležencev kongresa. Med temi je tudi zastopnik Društva narodov v Ženevi grof Montenac. Bled je že ves v zastavah v pričakovanju mednarodnih gostov, vseh mogočih narodnih predstavnikov.
Gimnazija
v Slov. Gradcu?
Pred nekaj tedni se je zbrala v Dravogradu komisija zaradi ustanovitve nižje realne gimnazije. Za gimnazijo v Dravogradu se je, kakor znano, močno zavzel letošnji državni kongres profesorjev. Kot nadomestilo celovške bi bila gimnazija v tem obmejnem okrajnem mestu silne važnosti iz narodnih in državnih ozirov.
Zdaj pa se čuje, da se nekateri zavzemajo za to, da bi se gimnazija ne ustanovila v Dravogradu, ampak v Slovenjem Gradcu.
K temu odločno pripominjamo, da ne bi bilo prav zaradi gimnazije, ki je lahko drugod, ukiniti našo meščansko šolo, edino v mislinjski in dravski dolini. Obrtniški, trgovski in kmečki sloji, ki dajejo svoje otroke v njo, so to zvedeli z nezadovoljstvom. Ko drugod meščanske šole ustanavljajo, naj bi pri nas ukinili šolo, ki se je v zadnjih dveh letih povečala od štirih na šest razredov.
Volja in potreba ljudstva je, da meščanska šola ostane!
Izjava
Narodno gledališče v Ljubljani je stalno v finančnih težavah, s katerimi je prizadeta prav tako opera kakor drama od leta 1928; v njih se zrcali splošna gospodarska depresija minule dobe. Od sezone 1928/29 do danes se je skrčila državna dotacija za okroglo 2,000.000 dinarjev, vzporedno pa je padal tudi inkaso, ker je uprava morala znižati vstopnino. Vsakomu je jasno, da se spričo takih razmer plače članstvu niso mogle vzdržati na prejšnji višini, ker v vseobčem omejevanju, ob splošnem zniževanju življenjskega standarda vseh slojev edino gledališče ni moglo ostati nekak otok blaženih, katerega se dogajanje po svetu ne tiče. Kljub temu je uprava storila vse mogoče, da je to krizo čimbolj omilila in ni nikoli pri nujnih redukcijah osebja in plač delala mehanično ter ni izvedla znižanja plač v razmerju, po katerem bi bilo ostalo gledališče v popolnem finančnem ravnovesju, temveč je iz socialnega čuta in v skrbi za članstvo gledala, da so osebne in gmotne redukcije gledališko osebje čim manj prizadele Kljub vsem težavam je uprava izplačevala redne mesečne prejemke članstvu z gledališkimi dokla-dami vred vedno, ako ne prvega, pa v teku meseca.
Uprava Narodnega gledališča ves čas dokazuje ministrstvu prosvete, da je naš zavod med Narodnimi gledališči v državi v najtežjem položaju, ker mora z najmanjšimi podporami, z najnižjimi dohodki iz predstav in z najbolj omejenim osebjem gojiti dramo in opero ter ju vzdrževati na umetniški višini, kakršno zahteva kulturna misija, ki jo ima naše gledališče v državi, ter se trudi, da bi dosegla za prihodnje bud-žetsko leto zvišanje državne dotacije, ki bi ji omogočilo ostvariti ravnovesje med dohodki in izdatki. Te težnje so našle pri ministrstvu prosvete popolno razumevanje. To članstvo tudi ve in bi se moralo zavedati, da prav zdaj ni čas za motnje v gledališču, ko je — tako je upati — na poti v ugodnejše finančno stanje.
To je prva točka, ki jo je članstvo predložilo v svoji vlogi upravi ter jo objavilo v časopisju.
Druge točke presegajo okvir upravičene borbe za zboljšanje slanuvskili koristi članstva. Vendar pri-
pominjam k drugi in tretji, da so imeli in imajo tisti člani, ki so režiserji in dirigenti, vso priliko in obveznost sodelovanja z nasveti, predlogi in pomisleki pri sestavljanju opernega in dramskega repertoarja ter v tem pogledu podpirati oba ravnatelja našega zavoda.
Upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani: Oton Župančič.
Okrožna prireditev ZFO v Dolu pri Ljubljani
Vsa organizirana mladina zasavskega okrožja bo v nedeljo, 28. avgusta v Dolu pri Ljubljani imela celodnevno prireditev. Kdo bi ostal doma, ko pa je že Dol sam po 6ebi lepa izletna točka in Zasavci tako gostoljubni ljudje. Dopoldne bo zborovanje, popoldne telovadba in zabava. Gostje iz Ljubljane imajo ugodno zvezo ali z avtobusom ob 8 zjutraj in ob pol ene popoldne (Krekov trg), ali z vlakom ob 8 zjutraj in ob 12.45 do Laz. Avtobus vozi do Dola.
Ljubljana, 26. avgusta.
Včeraj smo javili, da je kraljevič Andrej popolnoma okreval ter se vrnil k svoji materi, Nj. Vel. kraljici Mariji na Bled. Našo javnost utegne zanimati, da je bila bolezen kraljeviča Andreja skoraj edinstven primer med podobnimi slučaji ter da je kraljevič Andrej pokazal nenavadno kon-stitucijo, nedvomno podedovano od svojih junaških prednikov Karadjordjevičev.
Dne 16. t. m. je bil telefonično obveščen dr. Bogo Dragaš, ljubljanski primarij in špecialist za otroške bolezni, naj takoj odpotuje na Bled, ker je postalo kraljeviču Andreju slabo. Dr. Bogo Dragaš je pregledal 9 letnega kraljeviča in je ugotovil vnetje slepiča. Takoj je odredil prevoz kraljeviča v ljubljansko Leonišče. Z dvornim avtomobilom, ki je kraljeviča vozil v Leonišče, se je peljal sam, obenem pa tudi dvorni adjutant polkovnik Pogačnik. Še isti večer, dne 16. t. m. ob 21.30 je bil kraljevič operiran. Operacijo je izvršil primarij dr. Lavrič, asistiral je dr. Arko, kraljeviča pa je narkotiziral dr. Žumer, pri operaciji pa je bil seveda navzočen primarij dr. Dragaš in več bolniških sester.
Nj. Vel. kraljica Marija se je še isti večer, ko je bil kraljevič odpeljan v Ljubljano, sama s svojo materinsko skrbjo odpeljala z avtomobilom v Ljubljano ter je sama prisostvovala operaciji kraljeviča Andreja.
Kraljevič Andrej je pokazal nenavaden pogum. Zdravniki pravijo, da je težko dobiti dečka, ki bi pokazal toliko samozavesti in poguma. Zdravniki so kraljeviču dopovedati, da bo podvržen narkozi in operaciji in kraljevič je pogumno rekel napol v hrvaščini, napol v slovenščini: »Če že mora biti, pa naj bo!« Iz narkoze se je zavedel zelo hitro, kar je zopet izreden primer. Na srcu ni narkoza povzročila nobenih posledic. Vsak dan je bil pri kraljeviču primarij dr. Lavrič, vneto pa so nadzorovali kraljevičevo stanje drugi zdravniki in pa sestre usmiljenke.
Dne 18. avgusta je obiskal kraljeviča Nj. Vis. knez namestnik Pavel, dne 19. t. m. je svojega bolnega brata obiskal Nj. Vel. kralj Peter II. Ob tej priliki se je izkazalo, da naš kralj govori lepo slovenščino, katere so ga naučili njegovi učitelji.
Prvič je vstal kraljevič Andrej dne 21. t. m., dne 23. t. m. pa je bil že toliko čvrst, da so mu zdravniki dovolili sprehod po Leonišču. Kraljevič si je ogledal vso Leonišče, bolniške sobe, govoril je z bolniki, obiskal je vrt in bolnike na vrtu. Prav tako si je ogledal kapelo in povrhu še kuhinjo v Leonišču. Dne 25. avgusta je popolnoma zdrav in z zaceljeno rano zapustil Leonišče.
Morilec svojega očeta pred sodniki
Obsojen je bil na 10 tet robije, njegova žena, ki je zasnovala zločin, pa na 12 let robije
graca orožniki prijeli ter so našli pri njem tudi še okrvavljene hlače, je brez nadaljnjega priznal dejanje, izjavil pa je, da ga je izvršil popolnoma po lastnem nagibu in da žena za vse skupaj ni vedela. Kmalu pa se je žena sama izdala, da je vedela za moževo dejanje, ker 6e je pritoževala nekemu sosedu, da ji je zmanjkala listnica, katero je njen mož odvzel umorjenemu očetu. V preiskovalnem zaporu pa se je tudi Anton Pongrac premislil ter je potem ženo izdal.
Anton Pongrac napravi vtis duševno zaostalega in manj vrednega človeka, vendar pa je po zdravniških ugotovitvah za svoje dejanje v polnem obsegu odgovoren. Pri današnji razpravi je nekam zmešano, skoraj med jokom odgovarjal na vprašanja sodnikov. Dejanje je priznal, pravi pa, da se ne more spominjati, kdaj; kako in zakaj se je to zgodilo. Pravi tudi, da se mu je žena prvotno smilila ter je ni hotel izdati kot svoje sokrivke. Potem pa so mu kaznjenci, s katerimi je bil skupaj zaprt v preiskovalnem zaporu, prigovarjali, naj še ženo Izda, češ da bo potem sam dobil manjšo kazen. f"ravi tudi, da se je žene bal, da jo je vedno ubogal in da je moral vse storiti, kar 11111 je ukazala.
Marija Pongrac je pri zaslišavanju odločno tajila vsako krivdo. Zanikala je, da bi bila moža prigovarjala k zločinu in tudi po umoru ji o svojem dejanju ni ničesar povedal. Po njenem zaslišanju pa je spravil mož sodnike v presenečenje, ker je naenkrat svoje prejšnje izjave, s katerimi je ženo obremenjeval, umaknil. Dejal je, da jo je obremenil 6amo na prigovarjanje sojetnikov, ker je upal, da bo potem manj kaznovan.
Priče, ki jih je sodišče zasliševalo, so vse potrjevale, da je pokojni Martin Pongrac s svojim sinom Antonom zelo trdo ravnal in mu gotovo ne bi bil izročil posestva. Stari Pongrac je bil samovoljen, trd človek.
Razprava je trajala od 9—13 ter je po daljšem posvetovanju predsednik senata ob 13 razglasil razsodbo, s katero se zakonca Pongrac spoznavata krivim v smislu obtožbe in obsodita Anton Pongrac na 10 let robije, Marija Pongrac pa na 12 let robije, in sicer zaradi zasnovanja k umoru. Oba sta obsojena na trajno izgubo častnih pravic. Po obsodbi je Marija Pongrac izbruhnila v jok, dočim se je mož olmaSa! zelo flegmatično. Branilec ob-toženke je prijavil revizijo in priziv, medtem ko si jc obtoženec pridržal tridnevni rok.
Maribor, 26. avgusta.
Veliki senat mariborskega okrožnega sodišča je obravnaval danes nenavaden zločin. Na zatožni klopi sta sedela.zakonca Anton in Marija Pongrac s Planine nad Slovensko Bistrico, ki ju je državni pravdnik obdolžil, da 6ta umorila 84 letnega očeta Martina Pongraca. Strašno dejanje je izvršil Anton Pongrac na prigovarjanje svoje žene.
Pokojni Martin Pongrac je bil na Planini trden kmet, ki je kljub svojim 84 letom samostojno gospodaril ter ni hotel ničesar vedeti o tem, da bi posestvo izročil svojemu sinu Antonu. Zlasti ga je pred leti razjezila sinova ženitev, pa se je zaradi tega preselil v posebno hišo, kjer mu je gospodinjila dekla Marija Dušej. Ker so se zadnje čase širile govorice, da se namerava 84 letni kmet poročiti s svojo deklo, sta se mlada dva Pongraca še bolj ustrašila, da bi potem oče posestvo prepisal na svojo drugo ženo, onadva pa bi ostala brez imetja. Zaradi tega je pri obeh dozoreval sklep, da morata očeta še pred tem korakom »praviti s sveta. Anton Pongrac je precej omejeu človek ter je bil v vsakem pogledu popolnoma pod vplivom svoje žene.
Dne 28. oktobra lanskega leta se je napotil Martin Pongrac v Slovensko Bistrico na semenj, proti večeru pa se je vračal nazaj na Planino. Za njegovo pot sta njegov sin in sinaha vedela, pa sla na tej osnovi zasnovala zločin. Ker je bil Anton Pongrac po postavi in moči dosti šibkejši kakor njegov 84 letni oče, mu je žena napravila pravi načrt, kako naj napad izvrši. Podučila ga je, naj si poleg zasede, v kateri bo čakal očeta, postavi ob poti nekaj pritočnih kamnov, ko pa bo oče prišel mimo, naj 6topi tihoma za njim, mu podstavi nogo ter ga potem ubije s kamnom. Sin je res vse izvršil tako, kakor mu je nasvetovala žena. Počakal je očeta v zasedi, ga podrl na tla ter udaril s kamnom po glavi, ker pa ga je samo omamil, je vzel še nož ter je prerezal svoji žrtvi vrat. Ko pa se je skušal oče s prerezanim vratom še dvigniti, je še drugič zasadil vanj nož ter mu je glavo skoraj odrezal. Mrtvecu je potem vzel iz listnice 100 din ter je odšel domov in povedal ženi, kaj je napravil, žena ga je poslala nazaj, naj vzame očetu še ostali denar, ker je imel v listnici precejšnjo vsoto, in mož je tudi to povelje izvršil.
Zločin so kmalu odkrili ter je sum padel takoj na mladega Pongraca in njegovo ženo. Ko so Pon-
Zdravnik primarij dr. Bogo Dragaš je bil odlikovan z redom sv. Save 3. reda, primarij dr. Božidar Lavrič z redom Jugoslovanske krone 3. reda, zdravnik dr. Venceslav Arko z redom sv. Savo 4. reda; hišni zdravnik Leonišča dr. Pavel Kraje z redom sv. Save 4. reda in zdravnik dr. Žumer z redom sv. Save 5. reda.
Z zlato kolajno so bile odlikovane sestra prednica Leopoldina, s. Gerarda in Batilda, s srebrnimi pa sestre: Lucijana, Vivencija, ki je asistiral« pri operaciji, s. Leandra, s. Klotilda, ki je prebe-devala vse noči ob bolniški postelji kraljeviča, ia s. Ligija.
Nekateri zdravniki so sprejeli od kraljeviča tudi častna darila, kakor zlate in srebrne doze.
Praznik bojevnikov
V nedeljo, 28. t. m. je blagoslovitev preurejenega prostora pred cerkvijo na Brezjah, kjer bo stal spomenik vsem slovenskim vojnim žrtvam in odkritje spominske plošče prvemu tajniku Zveze bojevnikov pok. Fraiicu Bonaču. Zato prihitite vsi na Brezje! Vabimo pa ludi vse one, ki so kakorkoli doprinesli žrtve svetovno vojne. Zbrana naj bo tudi mladina, ki še ne pozna vojnih grozot, da bo čula o grozotah, ki so jih pretrpeli očetje in matere v težkih dneh svetovne vojne.
Polovična vožnja je dovoljena za vse udeležence od 27. do 29. avgusta. Vsak udeleženec naj kupi na odhodni postaji celo karto in obrazec K-13. Vozni listek in legitimacijo naj dobro shrani,, ker velja za brezplačen povratek. Legitimacijo je treba na Brezjah žigosati pri odboru Zveze bojevnikov, ker velja za povratek. Ne zamudite priti že v soboto na Brezje, da liofite lahko prisostvovali velezanimivi igri iz življenja svetovne vojne; »Njega ni«.
Stroga kazen za krivoprisežnika
Celje, 26. avgusta.
Pred tričlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča se je danes zagovarjala štiriperesna deteljica iz šmarskega okraja 26 letni posestnik Horvat Jožef iz Draškovega sela, 61 letni posestnik Pezdevšek Martin iz Cerovca, 35 letni posestnik Čakš Karol iz Gaja in 26 letni mizarski pomočnik Klajne Franc iz Stranja pri Šmarju pri Jelšah. Horvat Jožef je bil meseca maja lanskega leta obsojen zaradi požiga svojega starega vinskega hrama v Škofiji na 8 mesecev strogega zapora. Nameraval jc dobiti od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani 10.000 din. Obsojenec je vložil zoper 6odho revizijo na Stol sedmorice, ki je reviziji ugodil, sodbo razveljavil in odredil ponovno razpravo. Obtoženi Horvat Jožef pa je meseca novembra t. 1. začel trditi, da so ponoči 2, decembra bili v kleti Pezdcvška Martina Čakš Karel, Klajne Franc in gospodar Pezdevšek Martin ter celo noč popivali, da pa požara v Horva-tovem hramu niso opazili, pač pa, da so okrog 9 zvečer slišali, kako sta pritekla dva moška proti kleti in trdila, da sta sedaj Založniku osmodila in poplačala, kar sta mu bila dolžna. S tem dokazom je obtoženi Horvat skušal prepričati sodišče, da je na požigu svojega vinskega hrama neprizadet in da sta mu ta dva neznana moška morala zažgati hram iz maščevanja nad Založnikom, ki je imel v Horvatovem hramu spravljene svoje premičnine. Pezdevšek Martin je na razpravi 29. marca t. 1. pri svoji izpovedbi vztrajal pod prisego, tako da je bil Horvat Jože s sodbo tega dne oproščen. V začetku meseca maja t. 1. pa je šel Klajne Franc k obdolžencu Horvatu Jožefu in zahteval od njega 460 din, ki mu jih je dolgoval. Med njima je prišlo do prerekanja, ki je dovedlo do prepira in očitanja, dokler ni Klajne Franc zakričal nad Horvatom, da je Pezdevšek Martin že enkrat po krivem prisegel in da ne bo nikoli več. Obdolženi Klajne Franc je spočetka prostodušno priznal, da je na okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah na korist Horvata Jožefa po krivem prisegel, zatrjeval pa je tudi z vso odločnostjo, da ga je Horvat Jožef kratko pred požarom njegovega vinskega hrama nagovarjal, naj mu on ta liram zažge, za katero uslugo mu je Horvat zagotovil in ponujal 500 din nagrade. Klajne je njegovo ponudbo odbil. V preiskavi je dolgo tajil tudi sestanek na Horvatovem domu, kjer bi se naj vsi štirje obdolženci dogovorili za krivo pričevanje.
Horvat Jožef ie po dolgem oklevanju priznal, da se je ta sestanek resnično vršil, da pa ga je pregovoril Klajne Franc onega večera, ko je bil Pezdevšek aretiran in mu zabičal, da tega sestanka nc sme priznati.
__Horvata Jožefa je obsodilo na 2 leti in 6 mesecev robije, Pezdevška Martina na 1 leto 6 mesecev, Čakša Karola na 3 mesece strogega zapora, Klajna Franca na 7 mesecev strogega zapora; vse skupaj na 1000 din povprečnine in poravnavo stroškov kazenskega postopanja.
4. septembra v Šmarju pri Ljubliani!
Danes so Šmarje pred velikim praznikom. Že več tednov se šmarska mladina pripravlja na ta svoj dan, ko bo pokazala, da tudi ona nekaj zmore, da je tudi ona zrela mladina, ki ljubi svoj dom. Vsi, ki vam je pri srcu naša mladina, pridite dne 4. septembra v Šmarje! Spored je sledeči: ob pol 9 sprejem gostov na postaji, nato sprevod; ob pol 10 sv. maša, po sv. maši kmečko zborovanje. Popoldan ob pol 2 litanije v cerkvi, ob 3 telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Po nastopu prosta zabava z obilnim 6rečoiovom.
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Kamniku
Pod pokroviteljstvom narodnega voditelja ministra dr. Korošca in škofa dr. Rožmana bo v nedeljo 4. septembra v Kamniku velika proslava 20 letnice Jugoslavije, na katerem govorijo ban dr. Natlačen, pisatelj Finžgar in zastopnik Narodnega odbora.
Odkritje spominske plošče narodnemu borcu generalu Maistru.
4. septembra vsi v Kamnik!
Koledar
Sobota, 27. avgusta: Jožef Kal., spoznava-lec; Antuza, mučenica.
Nedelja, 28. avgusta: 12. pobinkoštna nedelja: Avguštin, cerkv. učeni k; llermes, muč.
Osebne vesli
Belgrad, 26. avgusta. AA. Sprejem učiteljev v višjo pedagoško šolo v Belgradu in Zagrebu. Z odlokom prosvetnega ministra so bili sprejeti za slušatelje višje pedagoške šole za leto 1938-39 naslednji učitelji:
Za Zagreb: Dolanc Franja iz Sv. Katarine (Laško), Meteljko Olga iz Čateža (Brežice), Lužar Ljudmila iz Sv. Urbana (Ptuj), Pegan Marija iz Dolnje Bistrice (Dolnja Lendava), Gerbek Nada iz Sv. Križa (Litija), • Karlin Mihaela iz Hajdine (Ptuj), Andolšek Rozamarija iz Ljubljane, Dougan Ana, Krka (Litija), Gajšek Ema iz Kebelja (Konjice), Slava Hrovat iz Logatca, Ajhkič Marjeta, Dol (Litija), Stante Jurij iz Bevk (Ljubljana), Ogorelec Marija iz Gornje Radgone (Ljutomer), Robnik Eva iz Nedelišča (Dolnja Lendava), Pogo-relec Ljudmila Terezija iz Ljubljane. Možina Bogomila iz Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah (Laško) in Puc Marija iz Roba pri Vel. Laščah.
Ljubljana
Priprave za proslavo
kraljevega rojstnega dne
Na povabilo mestnega poglavarstva, objavljamo v vseh ljubljanskih dnevnikih, da eo se včeraj v veliki dvorani mestnega poglavarstva zbrali predstavniki in zastopniki nad 60 ljubljanskih narodnih, kulturnih, bojevniških, telesno-vzgojnih in gasilskih društev ter organizacij, da se posvetujejo o pripravah za čim najslovesnejšo proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Komandanta dravske divizije in komandanta mesta divizijskega generala g. Džordža S. Lukiča je zastopal adjutant kapetan I. razr. Hajnovskl Jaroslav.
Zborovanju je predsedoval član mestnega sveta, polkovnik v p. g. Viktor Andrejka, ki mu je župan dr. Juro Adlešič poveril vso skrb za proslavo.
Polkovnik Andrejka je poročal, da je bistvo proslave obhod po mestu na sam večer rojstnega dne kralja Petra II. 6. septembra, ki bo skupno z vojaškim obhodom. Sprevod se bo zbiral na Krekovem in Vodnikovem trgu ter se od tam pomikal Pred škofijo, po Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici in čez Ajdovščino dalje po Tyrševi, Aleksandrovi, Blei-weisovi cesti, Gregorčičevi ulici, po Gradišču in Gorupovi ulici na Aškerčevo ulico in po Zoizovi cesti na trg sv. Jakoba ter čez Stari trg na Mestni trg, kjer se bo sprevod ustavil. Združeni pevski zbori zapoio državno himno in morda še kako drugo domorodno pesem, a tu bo tudi pozdrav župana z balkona mestnega magistrata. Sodelovanje pri sprevodu so že 6edaj zagotovile skoraj vse godbe, da bo v sprevodu igralo najmanj 6 ljubljanskih godb. Mestna občina bo poleg Gradu in Rožnika ter nekaterih spomenikov razsvetlila tudi mestni magistrat in ga okrasila s primernim svetlobnim napisom. Organizacije se zbero na
Nemčija obvešča velesile •. •
Praga, 26. avg. TG. Praški večerniki poročajo iz Londona, da je nervoznost angleške vlade nastala zaradi uradnega koraka nemške vlade v Rimu, Varšavi in v Londonu, ko je nemška vlada tem državam dala zagotovilo, da želi, da bi se sndetsko vprašanje mirno re-
šilo. Če bi se pa to vprašanje še zavlačevalo, I ostala nevtralna
bi morala npm^L-a vin Mn nmlir^nti c pni Ll , a rt:, *
podpre sudetske Nemce. Nemška vlada smatra, da se podpora, ki bi jo nudila sudetskim Nemcem, ne bi smela smatrati za napad na Češkoslovaško. Nemška vlada je o svojih namerah obvestila tudi sovjetsko vlado s pripombo, da je Nemčija v sovjetskem sporu z Japonci tud,"
I ■sBigg Poslednji vlak iz Madrida
— Naša država ne potrebuje uvoza tujih fotografskih razglednic, je deviza, pod katero je ro tok 1 ii h Ljubljana pozval domačo obrt takšnih razglednic, naj sodeluje v posebnem oddelku fotografske razstave na septemberskem Ljubljanskem velesejmu. Odzvala se je lepa vrsta tvrdk in njihova razstava bo najboljše potrdilo o pravilnosti izbranega gesla. Razglednic gre vsako leto premnogo milijonov v promet in so med drugim tudi najbolj neposredna propaganda za lepote in znamenitosti poedinih krajev, za njih tujsko prometne naprave in sploh za vse, kar more tujega človeka o kakšnem kraju zanimati. Prav zato je pohvaliti pobudo ljubljanskih organiziranih amaterjev, ki jim bo s sodelovanjem naše najbolj znane
KINO MATICA
ob 16,19-15 in 2115
razgledniške obrti uspelo pokazati, kašna mora biti dobra in učinkovita fotografska razglednica. Razstava bo v času od 1. do 12. septembra na ljubljanskem velesemju.
—	Važno za trgovce. Samo še pol leta prakse potrebuje vaša hčerka ali sin, da lahko sam otvori trgovino, če dovrši enoletni trgovski tečaj na Trgovskem učilišču in stenografskem institutu Robida v Ljubljani s primerno šolsko predizobrazbo. Vpisovanje vsak dan v Trnovski ulici 1?. Zahtevajte prospekte!
—	Polovična voznina. Jesenski Ljubljanski velesejem bo od 1. do 12. septembra. Generalna direkcija državnih železnic jc odobrila polovično voznino v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Obiskovalci Ljubljanskega velesejma, ki hočejo uživati 50% popust na železnicah, naj kupijo na odhodni postaji ali pri 1 utniku direktno celo vozno karto do Ljubljane in rumeno železniško izkaznico za 2 din Železniške karte pri prihodu v Ljubljano ne smejo oddati, ker velja ta skupno z železniško rumeno legitimacijo, na kateri se potrdi obisk velesejma, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu pri blagajni. __
—	Tečaj za nemški jezik v Marijinem zavodu v starodavni Gospe Sveti na Koroškem pod vodstvom usmiljenk. Poleg nemščine je priložnost izobrazbe v sodobnem gospodinjstvu in v glasbi. Začetek tečaja 19. septembra; naknaden vstop je možen do 15. novembra. Za vso oskrbo se plača mesečno 40 mark in 2 marki; za pouk v glasbi se vračuna zmerom mesečen honorar. Naslov: Marienanstalt in Maria Saal, Karnten, Nemčija,
—	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-II. (prostori Dopisne trgovske šole) je dnevno med običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
—	Vinko Vodopivec, Štiri vesele pevske koračnice za mešani /bor. Pesmi so uglasbene na besedilo znanega pesnika Cvetka Golarja. So polne veselega razpoloženja, čvrste in pa krepke. Naši zbori jih bodo pri vseh pevskih, kakor tudi drugih prireditvah, taborih itd. z veseljem in učinkom izvajali. Saj so melodi-oznein kot take pevne. za naše zbore najbolj in vsega priporočila vredne. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za ceno 10 din.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Vid vnših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9. Ljubljana.
—	Še je čas, da se prijavite za potovanje od 3.—8. sept. v Rim in Firenzo. Prijave sprejema do 29. VIII. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
Edinstvena prilika. Za 180 din preko Plitvi«, Banja Luke, Sarajeva v Dubrovnik dne 31. VIII. Zahtevajte podrobne informacije v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45.
—	Udeležite se avtobusnih izletov v Vipavo „d 6,—fl. sept., v Gorico in Trst od 7.-8. sept.. v Trst od 10,— II. sept. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice!
—	Kupujemo staro medenino, bron. baker, cink in staro železo po najvišjih dnevnih cenah. JuRolutz. Ljubljana VII (Šiška).
—	Novo donavsko pristanišče pri Novem Sadu. Kraj Bezdan blizu Novega Sada je zelo važno prometno križišče in zato se je izkazala potreba, rta se v tem kraju zgradi veliko podonavsko pristanišče. Pred kratkim se je mudila v Bezdanu strokovna komisija, ki je izbrala kraj, kjer se bo novo pristanišče gradilo. l'rva dela so se ze začela. pristanišče pa bo dogotovljeno že meseca oktobra t 1.
Vodnikovem in Krekovem trgu ob 18.45, sprevod se pa z Vodnikovega tTga prične pomikati ob 19.30. Organizacije naj se sprevoda udeleže z društvenimi ali državnimi zastavami. Vsako društvo naj skrbi za reditelje, ki naj imajo poseben znak, a mestna občina poskrbi za rediteljsko nadzorstvo. Društva, ki tega še niso storila, naj svojo udeležbo prijavijo mestnemu predsedstvu.
Društvenih tablic ni treba jemati seboj k sprevodu, pač naj se pa organizacije udeleže sprevoda z baklami. Če se kolesarska društva žele udeležiti sprevoda na kolesih, ali druge organizacije na konjih, naj to javijo čimprej mestnemu predsedstvu.
Vsi predlogi so bili sprejeti brez ugovora in soglasno, da je posvetovanje tTajalo samo 20 min.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora
poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
Uršalinske šole v L!ub1tani
Na uršulinski gimnaziji, učiteljski goli, vad-niči in meščanski šoli bo vpisovanje dne 1. in 2. septembra. Za vpis v tukajšnje šole ni treba davčnega potrdila. Učenke I. gimn. razreda, ki so na tem zavodu napravile sprejemni izpit, naj se javijo pri vpisovanju, da poravnajo pristojbine. Učenke, ki posečajo ostale razrede, naj prineso s seboj zadnje letno izpričevalo. Gojenkam, ki bodo stanovale v uršulinskem internatu in po-sečale uršulinsko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju.
V I. razred meščanske šole se spreiemajo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske ali razred višje narodne ali srednje šole. Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izraz o šolskem napredku); tiste, ki letos nanovo vstopijo v šolo, pa tudi krstni list. Davčnega potrdila ni treba. Otvoritvena služba božja bo 10. septembra ob 8.
Na uršulinski ljudski ioli ee vrši naknadno vpisovanje dne 1. septembra ves dan, dne 2. septembra je šolska sv. maša, v soboto dne 3. septembra se prične redni pouk.
Gimnazija, učiteljska šola ln vadnica imajo otvoritveno službo božjo dne 12. septembra ob 8. Takoj nato se prične redni pouk. Gojenke', ki stanujejo v zavodu, morajo priti 11. septembra do večera.
bi morala nemška vlada podvzeti sredstva, da
Nova preosnova
francoske vlade
Pariz, 26. avg. TG. Radikalna stranka je danes izrekla ministrskemu predsedniku polno zaupnico Iz političnih krogov pa prihaja v zvezi s tem vest, da bosta za Ramadierom in Prossardom izstopila iz vlade še ministra Man-del in Reynaud,
Japonski pritisk na Hankev
Šanghaj, 26. avg. AA. (DNB) Severno krilo japonske vojske je zavzelo postojanke neposredno pred mestom Luang. Predhodnice so že prešle v obrambne dele mesta. Južno krilo, ki napreduje proti Hankevu, je moralo v zadnjih dneh prestati več hudih borb. Japoncem se je posrečilo na zahodni obali Pojanga, kljub silnemu odporu Kitajcev, izkrcati znatno število novih čet. Po poročilu Japoncev so Kitajci v teh bojih izgubili okrog 2000 ljudi. Na južni obali Jangceja so japonske čete napredovale za 4 km od Jujčanga.
Velike povodnji v ČSR
Bratislava, 26. avg. AA. (DNB) Zaradi silovitega dežja, ki je bil zadnje dni brez prenehanja, je del šlezije pod vodo. V mestu Gradec so vse ulice pod vodo. Vojaštvo in gasilske čete se trudijo, du bi preprečile nesreče. V okraju Frankstein je voda razrušila nek most v Nal-denburgu. V Weissensteinu stoji voda 10 m visoko Prebivalstvo je zapustilo domove, škoda je velika.
Po španskih bojiščih
Salamanca, 26. avgusta. AA. (DNB). Po uradnem poročilu nacionalističnega poveljstva so nacionalisti izvršili ponoven močan napad na castelonskem bojišču ter z njim znatno izboljšali svoje postojanke. Na fronti pri Ebru še vedno grme topovi in reglajo strojnice. Sovražnika smo vrgli iz vseh njegovih zelo utrjenih postojank in smo ob tej priliki ujeli več sto sovražnikov. Na estremadurski fronti je sovražnik prešel v protinapad, vendar ni imel nobenega uspeha. Sovražne čete so doživele hud poraz in so na bojišču pustile mnogo mrtvih in ranjenih. Po borbi pri Villa-nuevi della Barca smo na obrežju reke Segre našli 406 trupel rdečih miličnikov. Nacionalisti so v teh dneh ujele na fronti pri Ebru 10.000 sovražnikov. Nacionalistična letala so zelo podpirala naše čete in so bili zato pehotni napadi zelo olajšani. Na estremadurski fronti smo sestrelili sovražni bombnik.
Zastopniki angleškega gospodarstva obiščejo Bukarešto in Belgrad
Pariz, 26. avg. »Temps« javlja, da bo glavni gospodarski svetovalec angleške vlade sir Frederic Leith-Ross odšel v Bukarešto, da se v imenu angleške vlade pogaja z Romuni zaradi petrolejskih vrelcev. Po isti vesti pa pride v mesecu septembru angleška delegacija pod vodstvom Nicksonsa, ki je državni kontrolor za angleške državne kredite, v Belgrad.
Belgrad, 26, avgusta. AA. Ugledni angleški politik in bivši šef delavske stranke poslanec Georges Lansbury bo po zaključku svojega bivanja v Bukarešti, jutri 27. t. m. ob 16.50 z ladjo prispel iz Romunije v Belgrad.
1938 z vlakom ob 14.50. Starše vabi mestno poglavarstvo k sprejemu svojih otrok na glavni kolodvor.
1 Popoldanske predstave v Kinu Union. Od
danes naprej bodo v kinu Union zopet redno vse popoldanske predstave tako. da so s tem zopet npeljane prejšnje redne ure predstav: ob delavnikih ob 16, 19.15 in 21.15; ob nedeljah in praznikih pa ob 15, 17, 19 in 21. Popolni vrstni reci predstav velja tedaj že od današnje premiere filma »Moč ljubezni« naprej.
I
KINO SLOGA Tel. 27-30
Jetnik na dvorcu Zenda
Ob 1(1., 19*15. in 21*15. uri Film odlikovan na Bienalu v Benetkah
1 Rodbina dr. Zalokarjeva je darovala 100 din za revne učence namesto cvetja na grob pok. g. Milana Bleiweisa-Trsteniškega, za kar se ji upraviteljstvo šole na Ledini najtopleje zahvaljuje.
1 Opozarjamo, da se bo vršilo vpisovanje v šolo Glasbene Matice v četrtek, petek in soboto, to je od 1. do 3. septembra vsak dan od 9 do 12 in od 15 do 17 v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici. Redni pouk v vseh predmetih in oddelkih se bo začel v sredo 7. sept. Glasbeni pouk je potreben mladini zaradi splošne vzgoje, mnogim pa nudi v poznejšem življenju jako dober kruh, če postanejo praktični godbeniki, za kar je danes mnogo več prilike, kakor pa jo je bilo prej Pogoji so isti kakor lansko leto, razvidni so na razglasili deski v veži zavoda.
4. septembra v krojih v Kamnik!
I Državni konservatorij v Ljubljani. Vpisovanje se bo vršilo od 1 do 7. sept. dnevno od 9 do 12 dopoldne v konservatorijski pisarni, Gosposka ulica 8; sprejemajo se gojenci v nižjo, srednjo in visoko šolo. Vsi novo vstopivši gojenci morajo položiti sprejemni izpit, ki bo 12. in 13. scenteinbra. Vrstni red sprejemnih izpitov bo nabit v veži zavoda. Ravnateljstvo poživlja stare in nove gojence, da se prijavijo v dneh od 1. do 7. septembra.
1 Na drž. II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani bo-do popravni izpiti za 1. a, L b in II. a razred 29. avgusta, za II. b in III. razr. 30. av-
S prpprlčevalnn naravnostjo, s sijajno, fllovpSko in pretresljivo i(tro, ki zasluži nolno priznanje Ja v tem filmu reSen ppref problem o ljubezni, o zakonu, o njegovih težavah in krizah, o zmagi ljubezni do otrok in o dolžnostih
Moč ljubezni
Kino Union ""
Danes premiera!
Willy Fritsch, Gusti Huber, Jutta Freybe
Od danes naprej dnpvnn popolni red predstav In sicer ob 16. 1115 In tl.13 url. Jutri (v nedeljo) ob 15, 17, 1» In !1 url
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnico ob 4.15, pred odhodom turistovskih vlakov.
1 Za izlet v št. Jernej h konjskim dirkam
sprejemajo prijave biljetarne Putnika do soboto ob 6 zvečer. Biljetarna na Tyrševi cesti je za šentjerne jske izletnike odprta tudi čez opoldne.
I Mladci Fantovskega odseka »Ljubljana -
mesto« se pozivajo, da se vsi udeležijo sestanka. ki bo v nedeljo ob 10 dopoldne v gimnazijski telovadnici nn Poljanah
I Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani bo priredilo od 17. do 20. septembra izlet v Italijo, in sicer v Benetke, Milano. Padovo itd. Vabimo vse člane društva, ki si žele ogledati ta mesta z malimi stroški in z ugodno vožnjo avtobusa, da se najkasneje do 5. septembra priglnsc v Rokodelskem domu, Komenskcga ulica 12. vsak dan od 4 do 6 popoldne, kjer bodo dobili podrobnejše informacije. Zanimanje za ta i/let jc že zdaj veliko, zato ne odlašajte s prijavami, ker se more i/.leta udeležiti le omejeno število priglašencev. Povabite tudi prijatelje društva.
1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani sporoča vsem onim. ki so se priglasili 7n udeležbo na mariborskem taboru in plačali tnlvirno knjižico in znak, da vplačani denar lahko dobe nazaj, in sicer do 5. septembra v Rokodelskem domu, Komenskcga ulica 12, od 4 do 6 popoldne.
I Mestna počitniška kolonija v Metliki. Iz Metlike sc vrnejo kolonistke v soboto, dne 27. 8.
gusta; popravni završni izpiti pa 31. avgusta. - Vpisovanje 1., 2. 111 3. septembra od 8 do 13. Podrobna navodila so v izvestju in na šolski oglasni deski.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar-čič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Plava papiga je ušla. Tisti, kateri jo je ujel, naj jo blagovoli izročiti proti nagradi na naslov: Strmoli, Mnlgajeva ul. 10 (Ilirija).
Na avtomobil je streljal
Sloveni Gradec, 26. avgusta.
Ncznancc jc ob belem dnevu streljal na avto, oziroma meril očividno na lastnika avta tovarnarja usnja Žida Fischerja iz Zagreba. Ko jc dne 23. 8. omenjeni avto privozil po cesti Guštunj—Mežica na naši severni meji. je blizu Preval j, tik nad novim mostom če/. Mežo, naenkrat počil strel iz vojaške karabinkc s hriba nad mostom. Prvi strel jc zadel v prednje kolo vozila in ga tako pokvaril, da bi sc bilo vozilo kmalu prevrnilo. Takoj ga je moral lastnik nadomestiti z rezervo. Drugi strel pa je zadel nn desno stran volana v šipo in jo razbil. K sreči pa je šofer sedel nekoliko bolj na levi stthni volana, lastnik a\io, kateremu je bil Strel najbrž namenjen, pa tik za šoferjem, in ni bil nobeden zadet.
Kršfco
Krajevna JRZ priredi v nedeljo, 28. avgusta ob 10 v dvorani Prosvetnega društva narodno-obrambni shod. Glavni govornik pride iz Ljubljane. Somišljeniki udeležite se shoda polnoštevilno.
Bohinjska Bistrica
Samo še en dan nas loči od velike loterije, ki jo priredi Prosv. društvo v Boh. Bistrici dne 28. avgusta ob 3 popoldne. Krasni dobitki so: sobna oprava, divan, kuhinjska oprava, štiri kolesa, vreča bele moke, obleka, ure budilke itd. Prav iskreno vabimo prijatelje kat. prosvete ta dan v Bohinj. — V ponedeljek so obiskali gg. zunanji ministri držav MZ Bohinj. Dobrodošlico in pozdrav jim je izrekel bistriški g. župan Rozman Jaka. Ob tej priliki so jih prišli pozdravit tudi naši fantje in dekleta v lepih bohinjskih narodnih nošah in jim poklonili planinskega-bohinj-skega cvetja.
Krani
Velika množina čebel zastrupljenih. V eni
zadnjih noči je nekdo zastrupil čebele v vasi Police pri Cerkljah. Lastniki čebel so iz vse Gorenjske in so jih imeli v Cerkljah na paši. Najbolj občutno škodo ima radovljiški župan g. Res-man, kateremu je neznani zlikovec zastrupil devet panjev. Panje je polil s katranom, katerega smrad je umoril čebelice. Lastniki čebel so bili zaradi tega dejanja silno ogorčeni, saj je znano, kako čebelarji ljubijo pridne čebelice, razen tega pa nekateri trpijo tudi zelo občutno škodo. Orožniki so že aretirali neko osebo, vendar se ne ve, če je osumljeni res storilec. Domačini domnevajo, da je to podlo dejanje storil čebelar, kateremu ni ljubo, da dovažajo v Cerklje čebele na paše. Čebelarji pa tega ne morejo verjeti. Pravijo, da pravi čebelar preveč ljubi čebelice in jih ne bi mogel zastrupiti.
Slovenski dan 4« septembra
bo zbral vse kočevske Slovence in njihove prijatelje v Kočevju!
Jesenice
40 let slovenskega konsuma na Jesenicah'.
Poznano je, da so Jeseničani bili eni izmed prvih, ko so po letu 1890. pričeli ustanavljati svoje slovenske delavske kulturne, prosvetne in gospodarske ustanove. Ena izmed teh je tudi I. delavsko konzumno društvo, ki praznuje v nedeljo, dne 28. t. m. svojo štiridesetletnico. Proslava se prične s sv. mašo ob 8 v cerkvi na Savi. Po sv. maši bo slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril dr. Basaj, Popoldne ob treh bo koncert Krekove godbe, srečolov in prosta zabava v prostorih društva, Delavska cesta 10. K temu pomembnemu jubileju društvu iskreno čestitamo.
Bogat srečolov. V nedeljo popoldne bo v prostorih 1. delavskega konsuma bogat srečolov Vin-cencijeve konference v korist jeseniških revežev. Dobitki, ki so jih podarili v ta namen dobavitelji konsuinu ob priliki 40-letnice konsuma in tudi drugi jeseniški trgovci in obrtniki, so deloma razstavljeni v konsumu. Srečke bodo po 2 din. Nekaj dobitkov je vrednih po več 100 dinarjev.
Umrl nam je po kratki, mučni bolezni naš ljubljeni soprog, dobri oče, brat, stric in svak, gospod
DORE ŠETINA
šef davčne nprave
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 28. avgusta 1938 ob 3 pop. izpred hiše žalosti v Črnomlju. Črnomelj, Novo mesto, 26. VIII. 1938.
Žalujoči: Helena, soproga; Mojca, Pctrček, otroka: Josipinn šetina, mama; Franci, Julij, Lojze, bratje in ostalo sorodstvo.