. štev.
V Ljubljani v t 4. ara 1S80
Letnik VIII.
Interatl ae «prejemajo ia veljA t*i«topna vrata:
1 kr., če ne tiska lkrat,
1 *>	4
1 " i, ii 'i ii 4 ii 11 ii ii ii ^ ,,
Pri večkratnem tiskanj» se ;eua primerno smaujia.
R ok o pl si
te ne vračajo, iiofrai) kovan» pisma se ne sprejemajo.
N >ročnino prejema opravništvo (aaministranija) in ekspedicija na Dunajski cesti 5t. 1 5 v Medija-tovi hiSi, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemar velja :
Za eelo leto . . 10 gl. — kr. ta pol leta . . 5 „ — ,, r.a četrt leta . . 2 „ 50 .,
V administraciji velja: Za ceio leto . , 8 gi. 40 kr
za poi ieta.	4 „ 20 „
za četrt ieta	2 „ 10 „
V Ljnbljaui na dom pošiljar, vel ii 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiši Ste v 15.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sobotr

m
¡M
Avtonomisti in vlada in potreba splošnega avtonomističnega programa.
Ilazmere med večino državnega zbora in vlado še zdaj niso jasne. Še zda), dasiravno državni zbor zboruje že peti mesec, ne vemo, na kteri strani stoji vlada Grof Taaffe še vedno omahuje med levico in desnico, dasiravno je prva v adresni in vojni debati dovolj jasno izrekla, da za nj ne mara. Pričakovali smo, da se bo položaj pri dopolnenji ministerstva pojasnil. Pa nova ministra sta birokrata iu ne pripadata ne eni ne drugi stranki.
Od začetka so avtonomisti vedno podpirali Taaffejevo vlado nadejaje se, da se kmalo na njih Btran oberne. Po pravilih parlamentarizma v drug,h državah mora vedno biti vlada vzeta iz večine državnega zbora. Mi smo toraj tudi mislili, da se bo ministerski predsed nik držal tega običaja, zato smo vanj stavili
Tako je zdaj na Dunaji in tako ostane najbrže do budgetne debate. Takrat se bode pa položaj zjasnil. Avtonomistični poslanci bodo takrat vlado prisilili barvo priznat. Posebno Čehi bodo energično zahtevali, da vlada izpelje njih tirjatve, v memorandumu izrečene. Ni misliti, da bi bili čehi po lGletni pasivnosti prišli na Dunaj le na uro gledat. Tudi vlada ve, da bode budgetua debata viharna ; zato se vedno odlaša , da se za njo pripravi. S tem odlašanjem si bo pa le še večjo težavo nakopala. Čebe že jezi, da celo leto ni bil deželni zbor sklican, in v tem vidijo oškodovanje deželnih pravic. S tem, da vlada krajša obroke deželnim zborom, manjša njih pomen in vekša pomen državnega zbora na korist Slovanom sovražnemu centralizmu iu v škodo avtonomi-stičnsm načelom. Že prejšnji vladi bi Čehi kaj tacega ne bili odpustili, tem manj pa Taaff ivi, ki se naslanja na avtonomiste iu Slovane. Češki

V V-!u'v
avtonomistične stranke. Ravno zategadelj ji .^cSs^' treba, da češki in slovenski poslanci tako od-vV ločno ne postopajo in sloge ne razbijejo, kakor bi mi želeli. Ves čas se morajo ozirati na želje drugih avtonomistov. Najboljše se ve, da bi bilo , da bi se vsi avtonomisti sporazumeli v glavnih vprašanjih in tako sestavili svoj program. Tak program bi pa ne smel določevati vseh podrobnosti, temuč le glavne točke, v kterih so vsi avtonomisti edini; zato da bi se med njimi mesto sloge ne rodila nesloga. Mi nočemo razpravljati o zapopadku tacega programa , to je pripuščeno popolnoma umnosti avtonomističnih poslancev.
svoje zaupanje. Ker se to ni zgodilo in nova Ideželni zbor ima zdaj jako vaŽQ0 ?Prašauip>
ministra še iz sredine parlamenta vzeta nista, kar je napad na parlamentarizem, tudi ne moremo več do vlade imeti popolni ga zaupanja in jo povsod brezpogojno podpirati. Koj po dopolnjenji kabineta smo še bili malo zado voljni, ker sta nova ministra, posebno Konrad, se kazala Slovanom pravičnejša. Pa ravno tisti novi minister Konrad, ki v budgetnem odseku ni hotel ustavovercem obljubiti nadaljevanja politike svojega prednika, je malo pozneje hvalil obstoječe šolske zakone poslovljaje se od uradnikov spodnje-avstrijskega namestništva in nekterim češkim poslancem se izrekel, da nima nič proti sedanji sestavi če-kega šolskega aveta. Ta šolski svet je pa tako krivično sestavljen , da imajo v njem nemški centralisti večino, kakor nemškutarji pri nas na Kranjskem. Iz teh izjav novega naučnega ministra vidimo, da on prav za prav ni nič odločen, in bo vsako stran skušal zavliči, da se nobeni stranki ne zameri. S tem še ni rečeno, da smo vse upanje v novo vlado zgubili, še vedno smo trdno preverjeni, da bo novi naučni minister mnogo boljši od Stremayrja. Če bi mislil le prejšnjo politiko nadaljevati, bi res ne vedeli, zakaj je stopil v ministerstvo?
Da taki neodločni vladi avtonomisti ne bodo dali brezpogojnega zaupanja, je naravno. To so pa hoteli avtonomisti že pokazati, da vlada ve, pri čem da je. Zato so zavrgli po stavo o vojni taksi in v budgetnem odseku vladno predlogo o dopolnitvenem davku. Zoper ti dve postavi avtonomistična večina v prin cipu nima nič, a ji je le zato zavrgla, da pokaže, da ne bo več brezpogojno vlade po<ipi rala. Zavrženje postave o vojni taksi je posebno nezaupnica proti vojnemu ministru Hor stu, ki je s svojim postopanjem provzročil, da je Stremayr še ostal v ministerstvu. On, kakor vojni minister, moral bi nepristansk biti, pa ne podpirati tako odločnega strankarja in za-grizenca, kakor je Stn mayr.
novi volilni red rešiti; zato mu je pa treba več časa nego štiri tedne , ktere je vlada po parlamentarnem redu letos, junija meseca, za deželne zbore odločila.
Zato Slovenci težko pričakujemo budgetne debate, ker potem bo morala vlada marši kaj nam Slovanom dati, ker sicer ni misliti, da jej dovolijo ,budget. Brez tega pa državni stroj ne more več dalje delati. Kakošen bo vspeh budgetne obravnave, še ne vemo, in je mnogo odvisno od taktike avtonomistov in vlade. Če bo vlada avtonomistom se kazala prjazna, bodo ti v svojih tirjatvah z«nerneji in pustili, da potrebue spremembe polagoma vpelie. Če bo pa vsem zahtevam se ustavljala, bodo ti tudi energičneje postopali, morda celo prisilili centralistične člane tega ministerstva odstopiti, če ne bodo rajši razpustili zborn ce. Poslednje bi imelo za državo žalostne nasledke, kterih še danes ne moremo presodit'. Zato mislimo, da tako moder državnik, kakor je Taaffe, tega orožja proti avtonomistom ne bo porabil, ker bi tudi ostalo brezvspešno , ker pri novih volitvah bi najbrže tudi proti državnemu pritisku zmagali avtonomisti, in potem bi moral Taaffe odstopiti. Če bi pa z umetnim državnim pritiskom se posrečilo dobiti centralistično večino, bi Čehi zapustili zbornico, in za nasledek tega ne verjamemo, da bi sedanja vlada ho tela prevzeti odgovornost, ker je znano, da so centralisti že prevtčkrat svojo nezmožnost vladanji pokazali.
Vstop Čehov v državni zbor je več ali mani tudi delo sedanjega ministerskega pred sednika. Zato smo prepričani, da bo rajši ustregel avtonomističuim željam, in tudi rajši, če bilo treba, odpustil centralistične ministerske tovarše, nego vničil svoje delo.
Če vse navedeno pretehtamo, vidimo, da se za nas Slovane bliža milejša doba, če tudi ta tako naglo ne pride, kakor smo pričakovali. Glavni pogoj je pa, da kaj dosežemo s slogo
Okrožnica sv. očeta.
(Konec.)
Tudi jej ni neznano in ona ne taji, da je zakrament zakona tudi v zvezi s posvetnimi stvarmi, ki sicer izvirajo iz zakramenta , pa vendar med občinske zadeve spadajo; o teh stvareh določujejo po pravici tisti, ki jim je vladanje držav izročeno.
Nihče pa ne dvomi, da je Jezus Krist, ustauovnik cerkve, njej drugačno oblast dati hotel, nego posvetnim gosposkam ; on je hotel, da bi obe oblasti svobodno opravljali svoje službe, pod pogojem, ki je za obe oblasti ugoden in za vse ljudi važen, namreč pod pogojem, da bi se obe oblasti porazumeli o stvareh, ki so sicer različne narave, pa potrebujejo enega prava in ene sodbe, in da bi tista ob-lust, ki oskrbuje posvetni del, spodobno obračala se po tisti oblasti, kterej je nebeški del izročen. Pri takem porazumljenji bi se cerkev in dižava dobro počutili, iu zamogli bi najbolje vzajemno skrbeti za človeški rod, tako glede posvetnih opravkov, kakor glede zveli-čanja. V našem prejšnem pismu smo že povedali , da človeško izpoznanje bolj plemenito in močno postane, ako je s krščansko vero združeno, in da lože odbija zmote; vera pa zadobi novo moč po naravnem izpoznanji; ravno tako bo za obe oblasti od velike koristi, ako sta cerkev in [država porazumljeni. Država namreč postane bolj spoštljiva, in bo gotovo pravična, ako se na vero naslanja; cerkev pa najde v državi zaščitnico in braniteljico za blagor svojih vernikov.
Vsled teh nagibov in premišljevanj opominjamo vladarje vselej in posebno zdaj k spravi in porazumljenju; ponujamo jim na?o desno roko in našo pomoč, ki jim bo posebno v sedanjim času potrebna, odkar je pravica vladarjev pri ljudeh toliko meči in veljave zgub.la. Ljudje hrepeni poželjivo po svobodi, najbolj zoperno jim je pa pravno gospodstvo; zato je potreba porazumljenja med cerkvijo in državo , da ne boste cerkev in človeška družba škode trpeli.
In ko smo tako kneze k ljubeznjivi spravi opomnili, in Boga, kneza miru, prosili, da bi
dal vsem ljudem mir iu spravo, obračamo ae do vaB, častivredni bratje, iu spodbujamo vašo iskrenost, ki jo sicer že imate v obilni meri, kakor nam je znano. Kolikor po svojem trudu in svoji veljavi zamorete, skrbite za to, da se bo pri vaših narodih nauk čist in nepokvarjen ohranil, kakor smo ga dobili od Jezusa Kri-sta in od aposteljnov, in kakor ga je katoliška cerkev skoz vse čase svetega ohranila.
Najbolj skrbite za to, da bodo narodi v obilnosti imeli naukov krščanske modrosti; da se bodo vedno spominjali, da zakon ni vsta-novljen po človeški volji, ampak po Božji mogočnosti, in da sme le eden le eno vzeti; da je Kristus, ustanovnik nove zaveze, zakon povzdignil iz natornih zavez med zakramente, in da je vao oblast o zakonski zvezi izročil cerkvi. Verniki naj se obvarujejo pred krivim učenjem uasprotnikov, ki hočejo cerkvi vso oblast vzeti. Tako ae mora tudi vsem razložiti, da ona zveza med možem in med ženo, ki se naredi zunaj cerkve brez zakramenta, nikoli ne more biti pravi zakon; in če jo prav posvetna postava potrdi, vendar je taka zveza le posvetna navada; država zamore le one zakonske stvari urediti, ki pod njeno področje spadajo, pa te stvari se ne opirajo na pravni zakon, ako ni zvezan po cerkvi. To je posebno zaročenim treba povedati; oni pa morajo tudi znati, da jim cerkev ne prepoveduje, posvetne postave spolnovati, cerkev le želi, da se pravi zakon in nje dobrotui učinek obrani, in da bi otrokom nobena škoda ne narastla. Ker so danes med ljudmi tako zmešani nazori, treba j;m je tudi povedati, da pravnega in dovršenega zakona nihče ne more razdružiti, in da taki zakonski, ki se vdrugič oženijo dokler prvi soprog ali soproga še živi, hudo greše. Če stvar tako daleč pride, da dva ne moreta več skupaj živeti, potem cerkev dovoli, da ločena živita, vendar vse poskusi, da slabe &a-sledke te ločitve pomanjšuje; ob enem pa ločenima vedno prigovarja, naj se zopet združita.
To je največ, kar cerkev dovoli, pa tudi tega bi ne bilo treba, ko bi zaročenci prišli k poroki s pravim duhom , svesti si svojih dolžnosti iu preverjeni o svetosti zakona, ne pa prignani po svoji poželjivosti; ko bi prišli z nedolžnim srcem, ue pa že polni nečistih gn-hov, r kterimi so se spravili ob Božji blagoslov.
Zakoni bi postali prijetni, mirni in vstrajni, ko bi zakonski živeli v Božjem strahu, ki daje pogum in nepremagljivost, ki zbriše napake osebe, različnost navad in značaja, ki olujšuje meteri skrb in očetu trud in odgojo otrok, ki stori, da se težave prenašajo ne le potrpežljivo, ampak celo radovoljno.
Zakoni z drugoverci naj se kolikor mogoče zabranujejo. Težko je verjeti, da bi dva človeka različoe vere v vsem drugem enih mi sli bila. Takih zakonov se je treba bati, ker dajejo priložnost, da ae en del vdeleži verakih vaj druzega dela, in v tem leži nevarnost za katoliški del. Taki zakoni niso pripravni za dobro odgojo otrok; tudi zakonske k temu napeljejo, da ne drže veliko na versko resnico, in da jim je vsaka vera enaka.
Ker pa iz naše ljubezni nihče ne sme biti izključen, zato vam priporočamo, častivredni bratje, tudi one nesrečneže, ki so po strasti zapeljani pozabili na svoje zveličanje, ter v pregrešni zvezi vkup živi. Govorite tem ljudem na srce, naj se spomnijo svoje dolžnosti, stavite jim sami ali po drugih pravičnih možeh njih greh pred oči, naj se spokore in naj stopijo v pravi zakon po katoliškem običaju.
Ti nauki in ukazi o krščanskem zakonu kakor smo vam jih, častivredni bratje, v tem
pismu razložili, atojé, kakor pač vidite, v zvezi z ohranjenjem človeške družbe, kakor tudi s skrbjo za večno zveličauje duš. Bog daj, da kolikor so ti nauki važni, toliko udanih in ra-dovoijuih src naj bi povsod našli zato se obr-nimo v prisrčni in ponižni molitvi do prečiste device Marije, naj človeška srca spodbudi k pokor£č;ni vere in naj se izkaže mater in pomočnico l,udi. Z enako gorečuosijo bomo prosili tadi aposteljska kneza Petra in Pavla, premagov8lca praznoverstva in oznanjevalc» resnice, naj človeški rod obvarjeta pred obilico krivih naukov, ki vedno na novo vstajajo iz zemlje.
V	tem podelimo vam, častivredni bratje, in vašemu varstvu izročenim narodom, kot znamenje nebeških milosti in kot i¿raz naše naklonjenosti iz celega srca naš apostolski blagoslov.
Dano v R mu pri sv. Petru, dne 10. svečana 1880, v drrgem letu našega pastirstva.
Leo P. P. XIII.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljubljani 3. mavca.
V	državnem zboru je 2. marca bila obravnava o odpravi legalizirauja. Razni juristi zdaj po listih napadajo načrt odsekov, se ve da, ker zgube mnogo zaslužka. Centra-listom pa ta načrt tudi zato ni všeč, ker določuje , da se novi zakon v vsaki kronovini vpelje še le, ko to sklene dotični deželni zbor. To bi pa bilo zopet povečanje veljave deželnih zborov, kar pa central stom nikdar ni všeč. Zdaj še ne vemo, kuko je zbornica o tej stvari sklenila.
V	budgetnein odseku je Poljak Hausner stavil predlog, da se direkcije guliških železnic v Levov (Lemberg) prelože. Budgetni odsek je ta predlog zavrgel.
Avstrijski minister deželne brambe Horst se zdaj v Pešti z ogerskim brambenim ministrom o reviziji vojne postave 1868. I., in vpeljavi nekterih drugih vojnih naredeb posvetuje.
Kuezošk< fijski ordinarjat v Trieiitu je
v „Voce Católica'1 izjavil, da popolnoma odobrava memorandum čeških škofov.
£e*ka dcputacifa iz poslaucev Rieger, Šrom in Jireček je bila pri ministru Couradu. Ta jim je obetal, da sebo, kar srednje šole na Češkem in Moravskem zadeva, že letos storilo kolikor mogoče, da se uitreže češkim željam, vse na enkrat pa ni mogoče. O deželnem svetu se je pa izrekel, kakor se „Politiki'1 iz Dunaja telegrafira, da nima nič zoper njegovo sedanjo sestavo.
Poljski udje gosposke zbornice so se z večimi poljskimi državnimi poslanci posvetovali, kako se držati pri obravnavah o zemljiščnem davku.
Ogerska združena opozicija skuša sestaviti svoj pogram, a ne gre in ne gre, ker so preveč različni elementi v tej stranki združeni in nimajo nič druzega v obče med sabo nego nasprotovanje sedanji vladi. Tudi pri budgetni debati je ta stranka pokazala, da ni vlade zmožna. Grajati so opozicijonalci znali delovanje Tiszejeve vlade, a kaj produktivnega nasvetovati nobeden ni vedel. Zato tudi na Ogerskem , če sedanja vlada pade , ne pride združeua opozicija, a konservativci na vladno krmilo.
V nanje države.
lYcmáki cesar je ruskemu carju k pet-indvajsetletnici poslal sledeče pismo: „Povrat
dne, na kterega je pred 25 leti Vaše veličastvo vlado nastopilo, mi daje priložnost izjaviti željo, da bi prijateljstvo, ki je vezalo naše pokojne očete, se tudi zdaj potrdilo. Oziraje se na treuutke, v kterih seje to prijateljstvo pokazalo, nadejam ae, da se do konca najinega življenja neskaljeno ohrani. Za Vaše veličanstvo pa Boga prosim, da bi varstvo njegovo, ktero je Vas poslednje dni čudotvorno obvarovalo, VaB še dolgo ohranilo Vašim narodom in poklicu blagodejnega delovanja. Z veliko radostjo vpo-trebim to priložnost, da Vara ponovim zagotovilo pravega spoštovanja in Btanovitnega prijateljstva."
Na dan iictindvajsctlctiiicc so se
pred carsko palačo zbrale deputacije polkov po sto mož od vsacega polka. Ob lO1/« uri se je car s carjevičem pokazal ua balkonu in bil z velikim veseljem sprejet. Vojaške godbe bo igrale ljudstvu himno. Car je ostal blizo pol ure na balkonu. V predmeBtji Vazilji-OBtrov nastavljeni kanoui so s 101 strelom naznanili začetek Bvečauosti narodu. O poludne je bila svečanostua božja služba v carski palači, ktere so se vdeleži li veliki državniki , diplomatični kor in vojaški odličnjaki. Po božji službi je car začel sprejemati razne deputacije.
V	nemškem državnem zboru je zdaj nova vojaška postava na dnevnem redu. Prvega posvetovanja o tej stvari se Bismark ni vdeležil, ker mu bolezen ne dopušča. Navzoč je pa bil maršal Moltke. Debata bo jako živahna, ker se je mnogo govornikov za in zoper oglasilo. Da bo pa ta postava sprejeta, ni dvombe.
Pri Plevlji ii0Y0|»azar*kciii okraju so bile avstrijske čete od orožene druhali s streljanjem napadene. Naših vojakov ni nobeden zadet, štirje napaduiki so prijeti in zaprti. Ker je pa nekaj oseb te roparske druhali imelo turško uniformo, Be je naš poslanik v Carigradu zato pri porti pritožil.
Pruska „N. A. Z" dan dan na dan straši Nemce in Avstrijo z ruskim despotizmom in panslavizinom. Njenemu izgledu 6lede tudi drugi nemški listi. Tako piše dunajski dopis-n k v , National - Zeitung", da so najnovejše nemire v novopazarskem sandžaku provzročile italijanske, serbske in ruske agitacije. Bismar-kovi lisli so vse moči napeli, da bi razdrli dobre odnošaje med Avstrijo in Rusijo.
Stari Ooreakov je osobno obiskal generala Loris Melikova, in mu zagotovil, če bo treba , svojo pomoč; on je pripravljen ne oziraje na svojo starost, vse storiti, da se za-tre rovarstvo.
Na ruskega poverjenika v Cariffrad in nekega polkovnika, vojaškega atache-ja pri ruskem posolstvu je nekdo 29. februarja popoldne dvakrat ustrelil, polkovnik je hudo ranjen. Uzrok napada baje ni političen.
Francoska policija je prijela nekega Rusa Ilartma, ki je na sumu , da je sovdele-ženec moskovskega atentata. Med Francijo in Anglijo pa ni nobene pogodbe o izdaj zločincev. Zato se ne ve bo li francoska vlada ustregla ruskemu poslaniku, ki zahteva izročiti Hartmanaa ruski vladi. Po mednarodnemu pravo se navadno navadni zločinci izdajo na zahtevanje, ali politični pa ne. Zdaj se ne ve, ali se napad na vladarja šteje med politične zločine ali med navadne. To hočejo francoski državniki presoditi, in potem se ravnati. Pred vsem je zahtevala francoska vlada dokazov kvide Hartmaunove. Ruski poslanik je dotične dokumente že oddal francoski vladi.
V	angleškem parlamentu je vlada predložila neko predlogo o omejenji govorniške
prostosti, da bi parlament predolgo ne trajal. Ta predlog je pa od zbornice bil zavržen.
Izvirni dopisi.
Iz Ljublj mic. (O povzdigi ljubljanskega mesta) Ljubljanski ,.Tagblatt" prinafia dolg članek, kako bi se mogla Ljubljana povzdigniti. Za izgled nam predstavlja Gradec, ki nima tako ugodue lege za trgovino nego jo ima Ljubljana. Ljubljanski „Tagblatt" priporoča boljšo skrb za olepšanje mesta, kakor reguliranje ulic , napravo novih ulic in trgov; se ve da, vse to se mora zgoditi iz novcev, ktere je mesto s srečkami dobilo na posodo. Me pomisli pisalec tega članka, da denar, ki smo ga dobili, bo treba povrniti, da ga imamo le za nekoliko časa, če tudi brez obresti. Le z modrim gospodarstvom si zamore mesto s tem denarjem opomoči, pri napčnem in zapravljivem gospodarstvu pa zopet 2abresti v dolgove, ki jih bodo potomci sedanjih meščanov težko občutili.
Pa pustimo vse to na strani, samo stavimo si vprašanje, se je li Gradec res tako povzdignil, ker so tam bolje skrbeli za olepšavo mesta nego v Ljubljau'. Da je morda tudi v tem uekaj resnice ne bom tajil, a vendar pravi vzrok je drugi: Zato, ker je država bolje skrbela za Gradec nego za Ljubljano. V Gradcu je vseučilišče in tehnika, ki mnogo mladih vedoželjnih ljudi veže na to mesto; zraven pa še mnogo drugih srednjih in viših šol, ki jih mi v Ljubljavi nimamo. V Gradcu je viša deželna sodnija. Vse te naprave pro vzročujejo, da v Gradcu biva mnogo uradnikov in da v Gradec se steka mnogo denarja iz državne kase. To je pa, kar je naravno povzdignilo trgovino, in z njo ljudsko blagostanje in mesto samo. Ne le lepota mesta, temuč želja po znanosti ali pa skrb za kruh je marsikte-rega tirala v Gradec. T«m je vtč znauostnih in umeteljskih zbirk, nego v Ljubljani. Vse to so pa stvari, ki vabijo prihod tujcev.
Tudi Ljubljana se bo povzd gnila, če nas bo država tako podpirala, kakor Gradčaue. Pred vsem je treba, komur je zp. povzdigo Ljubljane res kaj mar, da dobimo višo sodnijo za vse slovenske kraje v Ljubljano. Potem je pa treba začeti pripravljati za vseučilišče in druge k njem spadajoče naprave.
Najbolj se bo pa Ljubljana povzdignila, če dosežemo zjedineno Slovenijo. Potem bo Ljubljana postala sred;šče vsega slovenskega naroda iu muogo denarja iz slovenskih krajev, ki zdaj gre v Gradec, Trst, G-irico in Celovec, se bo v Ljubljani stekalo. S temi napravami bo ljubljanskemu mestu se veliko več koristilo kakor pa, če se špitalske ulice vožnji zapro, kolodvorske regulirajo ali Hilšarjeve podaljšajo Zato pa mora vsak pravi prijatelj ljubljanskega mesta, bodi ktere narodnosti kol, vedeti, da so te naše želje slovenskega naroda. Kdor se pa tem ustavlja, kakor Dežman in njegovi pajdaši, tak ni ljubljanec bele Ljubljane.
To vam volilci ljubljanskega mesta priporočamo v prevdarek, ko bote v prihodnjič vo lili v mestni zbor. Dobro premislite, so li pri jatelji in dobroželjni Ljubljane v uarodnem ali v nasprotnem taboru. Prepričan sem, da boste potem narodnjake volili, ker nemškutarji odbijajo vse one zgoraj omenjene naprave, ki bi bile ljubljanskemu mestu v povzdigo, blagor in čast.
■tiicžnk 28. febr. — A. P. Prečastiti gospod Andrej Drobnič, vis. sp. dekan v Št Mariji, je za reveže Knežke fare 35 gld. poslati blagovolil. Bog mu plačaj za to dobro
misel, ker ta milovua je bila zares pomoč v veliki sili za marsiktero družino. Obdarovanih je bilo 48 narbolj revnih in vseh vasi, pa še dvakrat toliko bi bilo rado kaj milovne prejelo, kajti menda je ni ua deželi župnije v naši škofiiji, ktera bi imela toliko revežev. V dokaz le to-le; pred uekaj leti je bilo do 260 hš. številk v fari, zdaj jih do 360; tedaj za 100 več. Zraven teh 100 hišuikov ali bajtarjev je pa še 100 titniških družin , ktere morajo fit od stanovanja plačevati, ktere nimajo drmega kot roke iu — želodec. Dokler so bile dobre letine , in zaslužek na Hrvaškem, se tem m nič slabega godilo, ali zdaj je drugače — zaslužka na Hrvaškem malo — doma že dve leti nič pridelka. Jeseni 1878 voda zakrila krompir in drugo skuho, in tudi ozimine ni bilo mogoče sjati. Pomladi 1879 zopet deževje, da se ui moglo dobro obdelovati — potem pa taka suša, da je skoraj vse zgorelo, in zopet malo pridelka. Iz vsega tega je razvidno , da pri nas mora kmali nastati kaka bolezen, kot nasledek grozovitega stradanja, — ako se revežem ne pride v pomoč. Domači si ne moremo več pomagati, spomnite se toraj Vi mili bratje, po slovenskih deželah, kterim je Bog dal obilnišo letino tukajšnih revežev. — Naj bi ta popis ponatisnili, tudi drugi slovenski časniki, ako jih je draga volja.
Domače novice.
V Ljubljani, 4. marca. (Volitve v mestni zbor ljubljanski) bodo 5., 6. in 8. aprila. Narodnjaki naj se podvizajo, da vsaj letos mestni zbor v naše roke dobimo, ker nam mora na tem kžeče biti, da se bo z velik m mestnim posojilom 1"4 milj. gld. dobro gospodarilo, in v tej zadevi več zaupamo neodvisnim narodnim meščanom, nego nemšku-tarskim uradnikom, ki so danes tukaj, jutri drugje, in jim ne more toliko ležeče ue mestnem blagru biti, pa tudi nasledkov slabega gospodarstva čutili ne bodo. če letos ne zmagamo, potem ne bomo še tako kmalo. Čas nam je ugo deu. Toraj na delo, narodnjaki.
(Sokolski večer) bo v soboto vičer v čitalnici.
(G. J. Jurčič) vrednik „Slov. Naroda" je šel v Benetke, da se v tamošnjem m lejšem zraku pozdravi, kar zaslužnemu in nadarje nemu pisatelju vsak narodni Slovenec iz srca želi.
(Nabiranje vojakov na Kranjskem) se bode letos tako-le vršilo: 12. in 13. dne t. m. v Ljubljani , — 15. do 22, dne t. m. v Kamuiku, — 24 dne t. m. do 2, aprila v Li tiji, — od 5. do 10. aprila v Krškem, od 12. do 17. aprila v Novomestu. — od 19. do 22 aprila v Črnomlji, — od 24 do 30. aprila v Kočevji, — od 4. do 10. dne t. m. v Ljubljani za okolico ljubljansko, — od 12. do 20. t. m. v Kranji — od 22. do 24. dne t. m. v Rado Ijici, — 12. in 13. aprila v Vipavi, — od 15. do 17. aprila v Postojni, — 19. in 20. aprila v notranjski Bistrici, in od 22. do 27. aprila v Logatcu.
Razne reči.
—	Kamniška na r. čitalnica na pravi v nedeljo dnč 7. marca t. 1. dramatično predstavo na korist stradajočim na Notranjskem: „Požigalčeva hči," resna igra v petih dejanjih Vstopnina navadna, večji darovi se hvaležno sprejemajo. K tej predstavi prav uljudno vabi odbor.
—	V Pazin Be je drugo šolsko polletje za gimnazijskega ravnatelja podal g. Franc
Haf n e r, doslej profesor v Gorici, in t K o-tor za pravega gimnazijskega uč telja g. Simon R u t a r.
—	V Zagrebu obhajajo vsako leto pred veliko nočjo skupne duhovne vaje, ktere bode letos za duhovne imel v stolni cerkvi g. kan Šaap, za ljudstvo pak v cerkvi sv. Marije g. Ign. Canjuga.
—	V Trstu je za Btolnega dekana imenovan g. kan. Ivan Sinčič, in za stolnega kanonika g. dr. Šust, naš rojak Starološki, odbornik slovenske Matice.
—	Veliki S t. Gothardov prerov je bil dodelan 29. t. m. ob 9. uri dopoldne, ki bo najdaljši železuični tunel, kar jih je dozdaj narejenih. Dolgost nič manj nego 14920 metrov, med tem ko montceniški tunel meri samo 2700 metrov. Strojitelj tega velikega tunela , ki je zdaj odprt, je bil ranjki Favre, Švicar po svoji domovini, kterega smrt lani je tudi „Slovenec" objavil. Znamenito je, da ta slavni inženir je bil samouk, sin revnih staršev, in ni nobene srednje in višji šole študiral. Z lastno pridnostjo si je velikanske tehnične znanosti pridobil, pa tudi milijonar postal. Ta tunel je zelo okrajšal trgovsko pot med Nemčijo in Italijo. Stroške tunela, ki bo velikanski, bo plačale tri države,
talija, Nemčija in Švica. Ravno nemško-ita-lijanskemu prijateljstvu se je zahvaliti, da se je ta tunel zidal. Njegov pomen za trgovino pa tudi v druzih obzirih je velikansk.
—	Avstrijski ministri nauka od 1848. 1.: Baron Somaruga je bil imenovan 27. marca 1848 in bil minister do 15. julija 1848 1.; baron Dollhoff od 15. julija 1848 do 21. novembra 1848; grof Stadion od 21. novembra 1848 do 28. julija 1849; Leon grof Thun od 28. julija 1849 do razpusta naučnega nrniBter-stva 1860 1.; 20. oktobra 1. 1860 je prevzel provizorično vodstvo tega ministerstva baron pl. Helfert. OJ 4. februarja 1848. 1. do 2. marca 1867. 1. je naučao vodstvo pripadalo državnemu ministerstvu; 2. marca 1867. 1. se je ministerstvo nauka zopet ustanovilo iu baron IIye je vodil to ministerstvo od 21. junija do 31. decembra 1867. 1.; za njim Leopold pl. Hazner, za njim od februarja 1870 Stremayr; od 12. aprila 1870. 1. Čabusnik ; od 30. junija 1870 zopet Stremayr. Od 8. junija 1871. 1. Jireček; od 30. oktobra do 25. nov. 1871. 1. provizorično sekcijski šef Fidler, in za njim tretjikrat Stremayr in od 17. februarja 1880.1. bar. Konrad pl. Eibesfeld.
—	V Petrograduje 20. febr. t. 1. po noči umrl slavni učenjak, profesor in akademik g. lzmail Ivanovič Sreznjevski, r. 1. 1812 v Jaroslavu. Bil je ranjki za Šafafikom prvi slovanski glagoljaš t. j. izveden in delaven v staroslovenskih spominkih glagoliških in ci-rilskih, v slovanskem starinoslovji in narodopisji. Potoval je mnogo že I. 1839—42 po za-padnih naših krajih, bil na Kranjskem, občeval s slovenskimi pisatelji, posebej veliko s Stanko Vrazom, bil ud mnogih učenih društev. Nedavno je priobčil prav čeden spominek trem slavnim Rusom , kteri so nekako vstanovniki slovanske filolegije t. j. Bodjauski, Grigorovič m Preis; I. 1878 je v pomnoženem delu dal na svetlo spis svoj o Friulskih Slovanih, kjer je omenil, kar je popisal o njih nn pr. Itus Boudouin de Courtenay, Valente in Klodič itd. Blag mu bodi spominj 1
—	Za nemške šole je vedno denarja, za slovanske ga pa ni. Šolska mladina iz Bele na Češkem je morala okolo pol ure hoditi v šolo v Pecki. Ker pa v tej gorati krajini vBako zimo sneg tako zamede, da ni mogoče otrokom po zimi šolo obiskovati. Zato je beleki srenjski
svet večkrat prosil za podporo 1000 gld. na kompetentnem mestu. Pa vselej je bila prošnja odbiti zavoljo slabega finančnega stanja. Ker nikakor ni šlo, so sklenili srenjski odborniki, da ustanove nemško šolo in prosijo za pod poro 2000 gld. Res se jim je brez vseh zaprek dovolila podpora 2000 gld. Ker pa mladina v Beli nemščine ne razume, je občina že večkrat prosila, da se šola spremeni v češko, a ni bila vslišaua.
—	Peštansko vseučilišče je ce sarjeviča Rudolfa zaradi od njega izdane knjige „Fünfzehn Tage an der Donau' imenovalo za častnega doktorja.
—	Na Dunaji so dijaka na politehnik', Poljaka po rodu, Kortinskega, zaprli, ker je na sumu, da je širil ruske nihilistične knjige, liročili ga bodo baje! krakovski deželni sodniji.
—	Podučni in zabavni list „Alte und Neue Welt", ki je ravno na svitlo prišel, 8. zvezek s sledečim obsegom : Hüte dich schün Mägdelein I Von Karl Gerok. Dionysius und die Sibyllen. Scenen aus der römischen l'äsarenzeit. Von Marie Schultz. Johannes Te-tzel. Von W. Hermann. Sprüche. Von J. Tau-dler. London. Reise-Erinerungen von Karl Faber. Der Alte vom Berge. Ene Enäblung aus der Bühnenwelt. Von Philip Laicus, Glockengeläut. Von Georg Freiherrn von Dyherrn. Natur- und Sittengemälde aus Brasilien. Von P. Ambros Schupp S. J. 2. Die Ueberfahrt. Hausapotheke l'ür's Volk. 8. die Schafgarbe. Von Dr. J. A. Schilling. Schwere Bürde. Von Franz vom Rheine. Allegorische Darstellungen 2. Der Bergsturz zu Vitznau. Allerlei. Das Todte Meer des amerikanischen Westens. Vertrauliche Correspondenz. Ruprecht von der Pfalz. Die Vermählung des Königs Alfonso von Spanien mit der Erzherzogin Maria Chri stine von Oesterreich. — Distanzpredigten. — Charade. — Auflösung des Räihsels auf S. 304. — Vertrauliche Correspondez. Podobe pa so : Hüte dich , schön Mägdelein I Nach dem Gemälde von Otto Günther. — Die libysche Sibylle. Nach Michel - Angelo. — Zu klein! Orig. - Zhg. von S. Hirschfelder. — Schloss Windsor von der Seite des ¡Home-Parks. Initiale D. — König Ruprecht zerstört die ungerechten Zollstätten am Mittelrhein. (1403.J Nach dem Frescogemälde von Richard Zimmermann. — Unterbrocheue Carnevals-Freuden. Orig.-Zhg. von W. Grögler. — Ein Pariser Spielzeug für Grosse und Kleine. Federzeichnung von W. Claudius. — Die Keuschheit. — Die Weisheit. — Die Unschuld. Bescheiden heit und Eitelkeit. Nah Leonardo da Vinci. — Di Trauung des spanischen Königspaares. — Die Auffart des spanischen Königspaares. ■ ViUnau vom E chberg aus. Orig.-Zch. von J. Weber. — 9. snopič pa obseg: Künstlerlegende. Von J. V. Zingerle. Dionysius und die Sibyllen. Scenen aus ,der römischen Cäsarenzeit. Von Marie Schultz. Die russische Revolution von 1825. Historische Skizze von Dr. Deutsch mann. Hausapotheke ftit's Volk. 9. Die Münzen. Von Dr. J. A. Schilling. Skizzen aus Amerika. Von J. von Einbeck. 3. Lebende Juwelen. Edison's elektrische Lampe. Die New-Yorker Hochbahnen. Weihelied an Leo XIII. V. Pfarer Braun in Menden. Treu bis in den Tod. Tagebuchbüitter aus meinem Kriegsleben Von Theoder Berthold, Der Sonntag-Morgen in der Picada. Von P. Ambros Schupp S. J. Ein ästhetischer Leseabend. Von A. B. Finkenau. Allerlei. Gutes altes Gold. Von Dr. B. Die Vit '.nauer Rigl Bahn. Culturgötze. — Unsere Bilder. — Preis-Rebus. — Auflösung des preis-Rebus im 1. Heft. — Auflösung der
Charade auf S. 352. Podobe pa bo: Künstlerlegende. Orig.-Zchg. v. H. Merte. — Die erhöhte Strassenbahu in New-York. Nach einer amerikanischen Skizze. — In grosser Gala, Nach dem Gemälde von G. Brion. — Der Co-cuyo. — Die Vitznauer Rigi-Bahu aus der Vo gelperspective. — Turnübungen. (Der Gorilla.) Orig.-Zchg. von Josepf Wolf. — Die lebenden Fackeln Nero's. Nach dem Gemälde von Heinrich Siemiradzki. — Gefährlicher Unterricht. Nach einem amerikanischen Original.
Eksekutivne dražbe.
G. sušen. Luka Smrdel (2) iz Kala (2450) v Postojni; Anton Vrtovšek (2) iz Kake (350) v Krškem; Marija Vrščaj (2) iz Aplenika (340) v Krškem; Adam Matko (2) iz Močvirja (4050) v Krškem; Zevnikovi dediči (2) iz Cirčič , v Kranji; Anton Marušič (2) iz Dolge rake (1231) v Krškem; Ana Škoflanec (2) iz Leskovca (1130) v Krškem; Avton Krušič (2) iz Št. Vida, v Vipavi; Marija Fabiau (1) iz Selc (1565) v Loki; Neža Šribar (2) iz Dolja (300) v Krškem; JakaStrum-belj (2) iz Golega (2685) v Ljubljani ; Anton Kolar (2) v Senožečah (2000) ; Anton Pavkovič (1) iz Jelcnika (1335) v Krškem ; Jožo Šinkovec (1) iz Dolja (1940) v Krškem; Marija Levičar (1) iz Ceste (660) v Krškem; Anton Veljavec (1) iz Svirč (4960) v Tržiču; Jože Kambič (1) iz Prapreč (450) v Metliki; Anton Šraba (1) iz Presta (2660) v Ljubljani; Jinez Mehle (1) iz Šmarja (200) v Ljubljani; Franc Rebolj (1) iz čruuč (5687) v Ljubljani; Franc Tratnik (1) iz Male Mlačne (2565) v Ljubljani ; Franc Hočevar (1) iz Pijave gorice (2082) v Ljubljani; in Jože Kerne (3) iz Suše (1433) v Ljubljani.
Umrli so:
22.	sveč. Jovana Mevček , vdova , 56 I., za jetiko; Marija Tihel, gostačka, 56 1., za pljučnico; Karolina Kiner, dekla, 65 1., za pljučnico ; Andrej Stadler , delavec, 40 1. za jetiko; Janez Pirnat, delavec, 22 1.;
23.	sveč. Reza ltavnihar , delavca vdova, 74 1., za pljučnico; Franca Svoboda, kondukterja otrok 7. m., za božjastjo; Marija Vesel uradnika vdova; 83 I., za vodenico; Jožefa baronovka Orim-šič, 79 1., za slabostjo.
24.	sveč. Oskar Arko, 4 in., za drizgo; Ja nez Matozelj, dclavec, 71 1., za otrpnenjem pljuč; Valentin Kobilšck , delavcc, 76 1. za starostjo; Emil Balan, vojaka otrok, 9 L; Franc Leskovec, delavca otrok, 1 1.
Naznanilo.
Županstvo v Lukovci naznani, da bode letošnji sejni v Lukovci namesto 2G. marca 11. marca.
Obrednih
ali
natančen poduk
za vse
cerkveno alnžbenlke
se še dobiva lepo v platno vezan po 25 kr. (po pošti velja 5 kr. več) v C e I j i pri J. Schmidt-u, v Ljubljani pri M. Gerberji in katol. bukvami.

Ure
za stolpe i n g i* a d o v e
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, am|>ak z roko izdelane, proti polni garuneji in po najnižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(6)	Podnart, Kropa, Gorenjsk .
Popravljam tudi Kturc lire na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
fiKjir Willielmov
rimski, »kiišeni in pravi
flašter
zoper
rane, opeklino
in
ozeblino.
Ta flašter je od cesarja potrjen. Posebno dober je ta flašter pri globokih in razpetih rniinli, pri bulah iu bezgavkah, pri zastaraiiih in odprtih bulah na nogah, pri skelečih Iz-pnstkili. pri črvu v prstu, pri bolnih in vnetih pršili, pri opeklinah , »tiskali in ozeblinah, pri kurjih očesih, če iz nog teče itd.
Eoa škatljiea velja 40 kr. Pošiljam zmirom po dve škatlji na 1 gl. 7. zavitkom vred.
Ta flajšter izdelujem le jaz	(9)
Prane Williclm.
lekar v Neunkirclien pri Dunaju.
Na prodsj pa ga ima tudi
Peter l.asnik v Ljubljani.
Odprtje kupčije.
P. n. občinstvu ljubljanskemu in unajnemu naznanjam, da sem odprl
novo štacuno
za sukno, platno in drugo oblačilno blago z vsem dobro preskrbljeno.
Priporočam se tedaj, da bi me p. n. občinstvo z obilnimi nan čili in pogostim obiskanjem počastilo; jaz se bom potrudil, da bom kupovalcem z dobrim blagom in ceno postregel.
Kdor želi izgledkov (muštrov) od kacega blagu, mu jih takoj pošljem ; tudi oskrbim naročila ua unanje kraje.
S spoštovanjem
Anton Schuster
v Ljubljani, Spitalske ulice štev. 7.
Idajatelj in odgovorni urednik Filip ladelap.
J. lazlkovi aslediki v Ljubljani.