leto LW_MtatM » jaterM_y Ljubljani, i nedeljo, flne a. novembri W	flcv. 268 i_Cena 2 Pln
Naročnina mesečno	w	«11 M i— JTV gnnMm. m.	^B MMBMh.	ftlfc Ček. račun: Ljub-
25 Din. za inozem-	^Em	Bf W lIMiar "g	^^	Ijana St. 10.650 10
»tro 40 Din — nedeljska izdaja ce ioletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredmitvo je t Kopitarjevi ni. 6/111
SLOVENEC
Telefoni nredniStva in oprave: »->2, 29-91, 29-9A, 29-99, 29-H — Izhaja vsak dan cjnfra), razen ponedeljka in dneva po praznikn
10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 59.011, Praga-I >unaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Za fronto človeštva
Videz je, da svet ne pride ven iz političnih >front< in >blokov<. Najprej smo imeli komunistično ali ljudsko fronto. Nasproti njej se je pričela organizirati fronta fašističnih držav. Zadnje dni so pa vsi listi polni novic, da se proti obema tema frontama snuje demokratična fronta! Tako so si velesile podelile sedanji in bodoči svet, vmes pa je množica malih držav, ki ob zavesti lastne nemoči vsem >frontam< kažejo prijazen obraz in čakajo, da se priključijo tistemu bloku velesil, ki bo v morebitnem novem svetovnem konfliktu zadnji ostal na površju. Takšen je položaj v svetu, prikazan brez olepšanja.
Toda to frontaštvo na vse strani ne more pomiriti duhov in vliti v človeška srca zaupanja v lepo in varno bodočnost. Narodi čutijo, da je ozračje svinčeno in da merjenje človeških sil po frontah in blokih ne more nič dobrega roditi. Obenem pa vstaja v izmučenem človeštvu vprašanje: ali so neprestane napetosti, sovražnosti, fronte — res potrebne za blaginjo človeštva? Vidimo, da bi vse velesile, vse države in vsi narodi bili človeštvu kot celota nujno potrebni — ne pa, da se dele v fronte in bloke. Ako poslušamo govorico demokracije, komunizma, fašizma, nam vsakdo od njih hiti zatrjevati: kar hočem, je boljša bodočnost človeškega rodu; hočem po svojih načelih osrečiti vse človeštvo; hočem, da bi v bodoči družbi, ki jo pripravljam, tudi vsak poedinec bil zadovoljen in srečen. Vsi torej hočejo dobro, vsi bi radi osrečili človeški rod! Ali ni mogoče, da bi se stremljenja i demokracije i komunizma in fašizma spravila na skupni imenovalec v skupno srečo vsega človeštva — namesto, da se uničujejo in pobijajo med seboj?
Trije tokovi so najbolj vidni, ki se bore za nadvlast v družbi: demokracija, komunizem in fašizem. Demokracija je gotovo hčerka prvorojenka Revolucije ali revolucionarnega napredka. Porodila se je iz navdušene vere v neomejen, brezkončen zemeljski napredek. Ker je bila prva pri kipečem vrelcu, iz katerega poteka moderna Človeška miselnost, je razumljivo, da je do danes mogla ohraniti svojo izvirno toploto in privlačnost. Toda iz istega vzroka nosi na sebi tudi znake eno-stranosti, ki so pogosto značilni za prve pojave resnice. V prvo navdušenje so se vrinile tudi zmote, ki so oslabile in pokvarile demokratična pričakovanja v svetu. Prva zmota se tiče človeške osebnosti, druga pa univerzalnosti v družbi.
Razen krščanstva ni bilo morda v zgodovini nobenega gibanja, ki bi tako visoko cenilo človekovo osebnost kakor velika francoska revolucija. Na nesrečo pa so očetje revolucije iz 1789 leta v svoji vnemi za svobodo prezrli, da se socialni elementi morejo v celoti razviti le v družbi, ki jim šele da potrebno raznolikost in mnogovrstnost. Namesto da bi te sile osvobodili škodljivih vezi, so jih emancipirali od družbe. Tako je vsaka, tudi najmanjša celica mislila, da je poklicana, da se proglasi za središče, okrog katerega naj se zbira svet. Tu so zmotne korenine umskega in družabnega liberalizma. Odtod tudi nemogoča in protinaravna enakost, ki se je izkazala kot pogrešen temelj za novo družbo. Demokracija je napravila še drugo napako, da je razdrobila družbo, da jo je zmotno enačila in pri tem prezrla, da je družba organično telo, ki je hierarhično urejeno. Ko je hotela dvigniti človekovo osebnost, je zašla v pretiran in zmoten individualizem in tako — gotovo nehote — pripravila tla za sedanje socialne prepade v družbi. Zato mora tudi gledati, kako se je na levici ločil od nje komunizem in kako se na desnici dviga proti njej fašizem.
Komunizem je vsaj iz početka zelo glasno izpovedal svojo vero, da je celo človeštvo en organizem, ki bi ga hotel popolno osrečiti tu na zemlji. Pravo ime za komunizem bi prav za prav bilo >terrenizenK, tako velika je njegova vera v samoodrešenje človeka na temelju pozemskih blagrov. V tem je brez dvoma gotova mistika, ki Leninovemu pozem-skemu evangeliju daje neprestano aktualnost. Vendar je tudi v komunizmu ideal človeka grdo popačen. Na eni strani je komunistična reakcija proti anarhičnemu liberalizmu v demokraciji šla predaleč in je iz človeka napravila mravljo, kolektivno bitje brez osebnostne ' vrednosti. Po drugi strani pa se je komunizem tako zaveroval v otipljivo materijo vesoljstva, da je zaprl vrata upanju in možnosti, da bi se človeštvo kdaj moglo duhovno preroditi. S tem je človeško dejstvo-vanje bilo skrčeno in omejeno na mehaničen razvoj nekega kolektiva, ki mu manjka duše. Snovnost je stopila na mesto duha. V tem družabnem sestavu utone osebnost, ki bi tudi v morebitnem razvoju, kakor si ga zamišlja komunizem, ne mogla nikdar priti do veljave.
Pomudimo se še za hip pri fašizmu. Fašizem je gotovo v veliki ineri reakcija na ideje, ki jih je vrgla v svet francoska revolucija. Toda kljub temu bi se motili, ko bi prezrli njegovo aktualnost. S čim se hrani to gibanje? Prav od istih idej, ki jih tako 9rdito pobija! Predvsem bi hotel ves narod zajeti v svojo strujo in ga povesti v sijajno bodočnost, fo upa doseči s trdnimi organizacijami, v katerih pa neprestano poudarja važnost elite in avtoritete. Fašizem v liberalno družbo z vsem poudarkom znova uvaja
Kitajska vlada se seli
iz Nankinga v Čungking
Tokio, 20. nov. A A. DNB: V skupni izjavi vojske in mornarice o ustanovitvi cesarskega glavnega stana navajajo, da je glavni stan zaenkrat urejen le za vojno. Ministrstvo vojske in mornariško ministrstvo stopita v vrhovno vojno upravno oblast s posvetovalnim glasom. Vrh tega ljosta morala izvesti ukrepe, ki jih bo odredil glavni stan. Minister vojske in mornariški minister postaneta člana glavnega stana. Vladni sistem ostane kljub novi ustanovi vrhovne vojnoupravne oblasti nespremenjen. Imel bo posvetovalni glas in dolžnost, da izvede vse ukrepe, ki jih 1m> zahteval glavni stan. Celokupno vodstvo državnih poslov bo v rokah cesarja kot vrhovnega j>ovelj-nika glavnega 6taria. V vojaških in mornariških krogih so mnenja, da gre s temi ustanovami za totalno vodstvo vojne, ki ga ljudstvo pozdravlja z velikim navdušenjem.
Izredne izdaje tokijskih listov poročajo, da so se japonske čete že dodobra utrdile v Sučavu in da so dosegle velike uspehe na črti Cingsu—Su-cao—Bukijan. Oddelki, ki so se izkrcali severno od Sanghaja, so prispeli do Fusana, severno od
Čangsna in prodirajo proti Kijanguinu, ki je najbolj utrjena postojanka pred Nankiugom in glavna točka utrjene črte iz Kianguina v Vusiji.
Čeprav hudo dežuje, nadaljujejo japonske čete z obkoljevanjem levega kitajskega krila, drugi japonski oddelki pa prodirajo v sredini sedanjega bojišča. Japonci trde, da so njihove čete zavzele Sučav. Tu prevladuje mnenje, da pomeni ta japonski uspeh hkrati padec celokupne tako imenovane kitajske Hindenburgove črte, čeprav so na bojišče med Kijanguinom in Vusikom prispeli novi kitajski oddelki iz Kvantunga in Sečuana.
Zastopnik japonske vojske je izjavil, dn so japonske čete včeraj zavzele mesto Nanci, ki leži 25 km severnozapadno od Kacinga. Tj oddelki prodirajo zdaj proti jezeru Tajhu. Če sc jim posreči, da se pravočasno prepeljejo čez jezero, bodo mogli s strani napasti kitajske oddelke na črti Vusi-Kjanguin, kjer se v ostalem nahajajo glavne moči kitajske vojske. V zvezi s tem jc treba omeniti, da so japonske tovorne ladje prejšnje dni izkrcale v Šanghnjn veliko število manj-
ših jadrnic in avtomobilov in ogromne količino gradbenega lesa, namenjenega po vsej priliki za sostavo splavov. Po drugi strani pa poročajo kitajski listi, da ho v okolico Nankinga prispeli mnogi kitajski oddelki.
Kitajska vlada je izdala proglas, da bo svoj sedež premestila v Č u n g k i n g. V proglasu pravi nadalje, da se ne ho vdala in da se ho hranila proti Japoncem tudi po zavzetju Nankinga.
Japonci so davi sporočili, da je glavno strate-gično središče na poti v Nanking, mesto Sučau, padlo v njihove roke. Ni še znano, če so Kitajci uiesto branili in če je porušeno. Za Kitajce je sedaj nastal nevaren položaj, kajti prebit je glavni zid njihove obrambne črte. V katero smer se bodo sedaj umikali, še ni znano.
Davi ho odšli iz Nankingn še zadnji člani vlade v Čungking, ker jo po padcu Sučann položaj Nankingn zelo ogrožen. Poslaništva hc isto tnko pripravljajo na odhod v Čungking. V mestu jc ostalo lc še nekaj poslanikov, ki bodo čaknli Japonce.
Po končanem obisku
lorda Haliiaxa
Berlin, 20 nov. AA. Reuter. Po sestanku med Hitlerjem in lordom Halifaxom je bilo objavljeno naslednje kratko poročilo:
Fiihrer je v navzočnosti zunanjega ministra von Neuratha sprejel lorda Halifaxa, s katerim je imel dolg pogovor o mednarodnih problemih, ki zanimajo Nemčijo in Veliko Britanijo. Po obisku je lord Halifax v spremstvu von Neuratha odšel v Miinchen. kjer je obiskal »rjavo hišo«, nato pa je odpotoval v Berlin.
O poteku in uspehu včerajšnjih razgovorov med kanclerjem Hitlerjem in lordom Halifaxom nimajo tukajšnji politični krogi nobenih izvirnih poročil. Poročila tujih listov, kolikor jih sploh objavljajo, se zaradi tega opirajo samo na čiste kombinacije.
V komentarjih o zasebnem informativnem potovanju lorda Malifaxa v Nemčijo pišejo današnji nemški listi med drugim, da se je mogel lord Halifax v odkritem razgovoru s kanclerjem Hitlerjem in z drugimi vodilnimi osebnostmi Nemčije prepričati o miroljubnih načrtih tretjega cesarstva. Verjetno je, da so se pri teh razgovorih dotaknili tudi globokejših razlogov sedanje napetosti in težkoč splošne politike kakor tudi nemških razlogov za dvostranske do-
Finančni minister Letica izroča novi proračun predsedniku skupščine čiriču.
govore v okviru možnosti. Končno se je mogel lord Halifax v Nemčiji prepričati o realnosti osi med Rimom in Berlinom in o svetovnem političnem trikotniku protikomunističnega bloka. Med Nemčijo in njenimi prijatelji na eni strani in med zapadno skupino angleških prijateljev ui nobenega nasprotja.
Pri Goringu
Danes dopoldne se je lord Ha.lifax v spremstvu angleškega veleposlanika v Berlinu sira Nevila Hendersona odpeljal v berlinsko okolico, kjer v v|Ji' Kairinhall« stanuje pruski ministrski predsednic general G5ring. Takoj po prihod,! je general svojim gostom razkazal svoje posestvo, nato pa je priredi! kosilo, na katerem so bili lord Halifax, Henderson in Goring.
Lord se je po kosilu zadržal v vili še več ur, popoldne pa sc je vrnil v angleško veleposlaništvo, kjer bo zvečer velika slavnostna večerja. Jutri popoldne se lord Ha!ifax odpelje nazaj v London.
O uspehih tega potovanja so izjave zelo skope. Najvidnejši zaključek tega potovanja bi naj bilo vabilo, ki ga je za von Neuratha pustil v Berlinu lord Halifa*. Von Neurath bi vrnil obisk v Londonu najbrž že meseca decembra.
Zunonfi minister Nemčije povabljen v London
Po poročilu iz Berlina izjavljajo v tamkajšnjih uradnih krogih, dn je lord Halifax med svojim potovanjem po Nemčiji povabil nemškega zunanjega ministru von Neuratha, naj obišče Veliko Britanijo. Dan lega obiska pa še ni določen. Nemški krogi so s smerjo, v katero so krenili razgovori z lordom Hnlifaxom in nemškimi državniki, zadovoljni.
Angleški upi
London, 20. nov. b. Posebni berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da so dosedanji razgovori med Nemčijo in Anglijo potekali zelo ugodno. V političnih krogih so prepričani, da so se našli temelji za razgovore diplomatskim potom. Anglija sedaj želi, da obišče London zunanji minister von Neurath, kaže pn, da je Nemčiji mnogo do tega, da pride v Berlin angleški državnik z uradno nalogo, ker se je sedanji obisk lorda Hnlifaxa z obeh strani smatral kot informativni in neobvezni obisk. Nemčija je pripravljena pogajati se pod sledečimi pogoji :
I. Nemčija ne namerava ogrožati angleških interesov, temveč je nasprotno pripravljena varovati in ščititi angleške interese na kontinentu,
nn drugi strani pa hi bila pripravljena prepustiti zaščito svojih prekomorskih interesov Angliji- , • ...
2. Kolonialni problem se ne sme razvijati ▼ tej smeri, da bi zaradi njega lahko prišlo do vojne, čeprav Nemčija nima namena odreči se svojih bivših kolonij.
5. Nemško stališče do Zveze narodov in vzhodnega pakta ostune nespremenjeno.
4. Nemčija ne namerava kršiti suverenost češkoslovaške republike in tudi ne gre' za tem, da dobi na češkoslovaškem kakšno ozemlje, še naprej pa bo nadaljevala svojo borbo za zaščito nemških manjšin nn češkoslovaškem.
Francosko mnenie
Pariz, 20 nov b Poluradni »Petit Parisien« poroča iz Berlina, dn v inozemskih diplomatskih krogih prevladuje splošno prepričanje, du lord Hnlifax ni prišel v Nemčijo samo po informacije. Poudarja se. da se je celili pet nr razgovarjal s Hitlerjem v Obersnlzbergu ter mn je bržkone prinesel važne predloge angleške vlade. Potem, ko se bo Halifax vrnil v London in ko bo izdan komunike, se ho videl prvi izid pogajanj ined Nemčijo in Anglijo. Ker Nemčija ni spremenila svojega stališča, bi bilo potrebno predložiti Hitlerju otipljive predloge, da hi se lahko diplomatska pogajanja rednim polom nadaljevala. Hitler je lordu Hnlifo\n obširno orisal bolj.ševiško nevarnost in škodljivi vpliv tako v Evropi kakor tudi v sami Angliji. Hitler je opozoril lorda !!ulifaxn na rnzrvnne notranje ruz-mere v sovjetski Rusiji, kakor tudi na vojno nesposobnost te države, s knlero hi bilo zbliža-nje ne samo sumljivo, temveč tudi nevarno. Francija se mora danes odločiti za Moskvo ali po zn Berlin. Ako je imela pot lorda llalifaxa v Nemčijo kaj pozitivnega na sebi, se bodo takoj razširila pogajanja in Velika Britani ja bo storila nove korake. Ostali francoski listi poročajo, da je potovanje lorda Hnlirnxa v Berlin napravilo zelo neugoden vtis.
Volitve v Romuniji
Bukarešta, 20. nov. AA. (Rador.) Uradni list objavlja ukaz o razpustu parlamenta in novih volitvah, ki bodo 20. decembra za poslansko zbornico, 22. decembra pa za senat. Okrožni odbori in strokovne organizacije bodo izvolile svoje zastopnike v senat 28. in 30. decembra. Nova poslanska zbornica in senat ee sestaneta 17. februarja prihodnjega leta.
Dunajska vremen, napoved: Hladnejši eevero-zapadni vetrovi čez en dan ali dva, v nedeljo zato še negotovo; nagel padec temperature.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, megleno in deževno.
Zemunska vremenska napoved: Oblačno in od ča6a do časa dež zlasti v južni polovici, v planinskih predelih bo snežilo, v dolinah in kotlinah bo megl. V severnih in vzhodnih predelih se l>o zjasnilo. Toplota bo padla.
avtioritarno načelo. Žal pa vidi pri tem le ozko ploskev, na kateri stoje njegovi so-narodnjaki; ne vidi mednarodnih silnic, ki jih je zgodovina v vsakem narodu poklicala v življenje. Fašizem je idejno ekskluziven in totalitaren, ne vidi človeštva, ampak le svoj rod, svoje pleme. Svojemu narodu pač hoče dati dušo, ne briga pa se za ostali svet brez duše. Tako nam fašizem ne more podali zadovoljivega odgovora na vprašanje o bodočnosti človeške družbe.
Po tem pregledu bi mogli ugotoviti, da nas nobeden od teh družabnih sistemov ne more popolnoma zadovoljiti. Vendar pa radi priznavamo, da niso le negativne sile. ki jih vsebujejo, ampak ima vsak tudi nekaj pozitivnega nn sebi. Imajo celo to skupnost, da hočejo vsi izboljšati položaj sodobnega človeka. Tragično pa je. da je vsak za sebe svoj svet, ki se brani prod drugimi in napada vse druge in si hoče priboriti izključno pravico na soneti. Narodopisec bo rekel, da tolika borbenost, ki jo razvija sodobno človeštvo, nikakor ne pomenja njegovega propada, ampak kaže na zelo veliko življenjsko silo. I o ludi mi verujemo in to veruje tudi krščan-| stvo, ki je ob trenju teh tokov nekako ob
stran potisnjeno. V tej zvezi moremo govoriti upravičeno o krščanstvu kot svetovnem nazoru, ker ni mogoče oporekati, da vsak izmed treh imenovanih družabnih sistemov tudi predstavlja svoj svetovni nazor.
Kaj more v sedanjem položaju storiti krščanstvo, ozir. krščanski človek? To, kar je vedno delal v zgodovini! Njegova naloga je, da zbere vse pozitivne sile, ki jih prinaša čas in razmere in jih usmerja v dobrobit človeštva. Kajti ludi krščanstvo je pozitivno usmerjeno do človeka, ono veruje iu oznanja njegovo lepšo bodočnost, hoče osrečiti vse ljudi in vse narode ler slehernega poedinca. Na osnovi polne resnice, ki jo poseduje, pa more tudi s polno gotovostjo poedincu in narodom z nezmotljivo gotovostjo pokazati, katera pot v srečno bodočnost je prava in katera je zmotna. V tem je moč krščanstva in že samo po sebi dana vloga, ki ga dviga nad vse časovne tokove ter družabne sisteme. Krščanstvo ima svojo -fronto*, l<i pn ne more biti ne demokratična,'ne fašistična in ne komunistična. ampak obče človeška. Demokracija poudarja važnost svobode in pomen poedinca, — krščanstvo tudi; komunizem je vnet za občestvenost iu materialni napredek druž-
be, — krščanstvo tudi; fašizem polaga posebno važnost na discipliniranost in avtoriteto, — tudi krščanstvo je zavzeto za avtoritarni princip. Vsi ti sistemi imajo vsak za sebe del resnice, krščanstvo pa ima vso resnico, ki mu pomaga ločiti pravo od zmote in ki ga usposablja, da nastopa kot voditelj in učitelj narodov.
Kaj je torej zahteva časa? Da se vsi katoličani živo zavedamo, da ni nikjer tako popolno utelešen ideal človeka poedinca in človeške družbe kakor v krščanski družbi. Mi danes dobro vemo, da je v modernih sistemih lako poteptana človekova osebnost zaradi tega, ker so zavrgli vero v osebnega Boga. Mi vemo, da družba za vladajoče kroge postaja brezoblična masa, ker so zavrgli nauk o skrivnostnem telesu Kristusovem. Ob tem spoznanju bi morali katoličani nehati govoriti: jaz sem Petrov, jaz sem Pavlov, ampnk bi morali biti ponosni, da imamo v naši Cerkvi neusahljiv studenec žive in polne resnice. Edino to bo imponiralo raznim frontam. Edino le to bo ludi pomagalo do zope tli osja utelešenja prave krščanske miselnosti v listih krogih, ki jih ie tok čnsn odtujil krščanstvi).
Dnu.
Pomen anglešho-amerišhe zveze
„Svetovni imperij demokracije"
»WasJimgton Post« z die 18. novembra, govoreč o gospodarskem sporazumu med Zedinjenimi državami severne Amerike m Anglijo, tako-le označuje pomen tega dogodka: »Zedinjene države severne Amerike slovesno objavljajo svojo vzajemnost a svetovno demokratično fronto, da odgovorijo na protikomunistični pakt sklenjen med Italijo, Nemčijo in Japonsko. 2e danes lahko napovemo, da bodo tesneje gospodarske zveze, ki bodo odslej združevale dve največji angleško govoreči demokraciji na svetu, tudi drugim narodom dale pobudo, da se tej novi fronti pridružijo v borbi proti vsem zaprekam, ki ovirajo svoboden razmah svetovne trgovine.« Iz takšnegu pisanja ameriškega tiska, ki j« pri presojanju svetovnopo-litičnih dogodkov, ki tičejo ameriške države običajno zmeren in hladen, smemo sklepati, da se je te dni zgodilo nekaj velikega. Kaj ee je zgodilo? Uradno je znano samo to, da sta angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain in ameriški državni tajnik Cordnll Hull hkrati izjavila pred narodnimi poslanci, da so eno leto trajajoča tajna pogajanja med obema državama rodila uspeh tn da se bodo v kratkem začela uradna pogajanja za gospodarski sporazum, ki bo odslej v veliki meri olajšal izmenjavo blaga med obema državama in bo tudi osnova za sodelovanje na drugih področjih.
Uradna obvestila ameriške in angleške vlade so preveč skromna in še preveč zavita v skrivnostni diplomatski jezik, da bi iz njih mogli z v»o točnostjo razbrati daljnosežnost sporazuma tako na izključno gospodarskem kakor na političnem polju. Za enkrat je znano le toliko, da sta se približno pred enim letom Amerika in Anglija odločili napraviti širokopotezeo poskus, da prenehata biti na svetovnih trgih tekmovalki, ki druga proti drugi rujeta, ampak, da hočeta na podlagi strogo določenih pravil postali sotrudnici, ki bosta druga drugi trgovino olajševali in tako ustvarili osnovne predpogoje za sodelovanje tudi v 6vetovni politiki, ki pri svetovnih velesilah prav tako, kakor pri najmanjšem človeku vendarle vodi skozi želodec. Kakor znano, sc je angleški imperij po sklepih imperialne konference v Ottavi y Kanadi na zunaj zaprl. Takrat je bilo postavljeno načelo, da se bo imperij preživljal iz svojih lastnih sredstev, da bo Anglija nakupovala živež in surovine v svojih lastnih dominionih, ki so se zopet obvezali, da bodo industrijske izdelke sprejemali od Anglije pod posebno ugodnimi, nobeni drugi državi priznanimi pogoji. Ameriška zunanja trgovina je bila po teh sklepih hudo udarjena, saj je njena trgovina 0 Kanado tako rekoč čez noč prenehala. A tudi Anglija sama teh sklepov ni bila vesela, kajti z njimi si jc zaprla ve« ameriški trg, ki je bil velik odjemalec angleških tkanin, poleg tega pa je Ameriko še izzvala k protiukrepom, med katerimi je bilo povišanje izvozne carine na v Anglijo namenjeni bombaž naihujši, kajti angleška tekstilna industrija danes brez ameriškega bombaža še ne more obstojati. Iz teh gospodarsko-političnih zoprn oMi, ki ©o naenkrat nastale, «o se polagoma razvile tudi čisto politične in se jc angleška vlada zaman trudila, da bi na političnem polju dosegla kakšno tvorno sodelovanje z Ameriko, kar se je najbolj kričeče pokazalo ob izbruhu kitajako-ja-ponske vojne, kjer je Amerika malomarno pokarala hrbet in ni hotela ničesar slišati o kakšnem skupnem posredovanju na Kitajskem, kjer je japonski napad požiral dan za dnevom milijarde din angleškega vloženega kapitala. Iz zgolj zunanjepolitičnih razlogov se jc torej Anglija čutila pri-morano. da preosnuje svojo gospodarsko politiko in da v korist ameriškega blaga podere obzidje, ki ga fe ottavska konferenca zgradila okrog in okrog angleškega imperija. Predložila je pogajanja in Amerika jc pogajanja sprejela.
Nova trgovinska pogodba, ki sta jo oznanila Chamberlain in Cordell Hull ni nič drugega, kakoT
javno priznanje, da se bosta Amerika in Anglija za gotove vrste blaga prelevili v eno samo ogromno, skoraj pol sveta obsegajočo gospodarsko enoto. Angleški industrijski izdelki bodo pri uvozu v Ameriko uživali prednosti, ki jih Amerika ne bo priznala nobeni drugi državi, a prav tako bodo gotove vrate ameriškega blaga smele prekoračiti angleško carinsko mejo z ugodnostmi, ki jih nobena druga država ne uživa, ki jih uživajo izključno le angleški dom in ioni. Čeprav vsebina pogodbe še ni znana, se danes lahko reče, da bo Anglija dobila izredne ugodnosti za izvoz svojih tkanin, medtem ko bo Amerika dobila posebno ugodne pogoje za uvoz sadja, slanine m lesa v Anglijo. Pri pogajanjih so nastopile skoraj nepremostljive težave, ker angleški domiinioni so se postavili po robu, da bi njihovim poljedelskim pridelkom na angleškem trgu delalo konkurenco ameriško blago, toda Amerika je znala tudi ta odpor ublažiti, ko je angleški dominionim dovolila, da bodo smeli svoje blago prodajati tudi v Ameriki pod posebno dobrimi pogoji, a tudi do-minioni so si te udobnosti morali nekako kupiti z drugimi ugodnostmi, ki so jih priznali ameriškemu blagu. Sporazum, ki je bil načelno dosežen, kat eta izjavila Chamberlain in Cordell Hull, pomeni torej začetek ogromne svetovne gospodarske zgradbe, ki ee raztega po vsem angleško govorečem svetu in predstavlja zaradi neizčrpnih naravnih bogastev in industrijske moči skupnost, proti kateri se nobena zveza n« bo mogla boriti. Večidel vse surovine na svetu se bodo nahajale za to anglosaško ograjo, večidel vsa monsko-prometna sredstva bodo v posesti te nove skupnosti, ki bo razpolagala z ogromnimi denarnimi možnostmi in s trgi, ki lahko odjemljejo večji del svetovnega pridelka ali svetovne industrijske produkcije, Takšna skupnost, če in ko postane stvarno dejstvo, bi pa ne ostala omejena samo na gospodarsko področje, marveč bi se morala nujnostno razviti tudi v več ali manj strnjeno politično skupnost, ki bi složno nastopala pri reševanju velikih mednarodnih težav. To bi storila tem lažje, ker bi tako rekoč razpolagala 7. neomejenimi sredstvi gospodarskega pritiska, ki bi se mu na kraju morala ukloniti še tako trmasta velesila.
Ako sta Amerika in Anglija imeli to zvezo pred očmi, ko sta po svojih predstavnikih Roose-veltu in Baldwinu ter sedaj še Chamberlainu zatrjevali, da se demokracije ne boje za svoj obstoj, jima mora dati svet prav. In če je zveza med Italijo, Nemčijo in Japonsko zares pripomogla k rojstvu te ogromne svetovne skupnosti, potem st bo izkazalo, da podpisniki rimske pogodbe niso pravilno računali, ko so ee odločili, da jo javno razglase.
» ¥©<§£p®^<f-eYO blago - odlično blago f«
Tako pravijo naši odjemalci. Tako boste dejali tudi Vi po prvi obleki iz Teokarovičevega sukna.
Cene naših b ! a g	I e k e od 120 do 200 dinar
j e v me ter.
V » .4.
Tovarna: P a r s č i n
Osijek
Kapucinska t4
o m p.
n i li t k o n i n O O Prodaialne* Ljubljana Zagreb Beograd
1 ' GradlSče«	JurtSIčeva 4	Knez Mlhtjlnva SI
Novi Sad
Trg Osloboflonja 3
Sarajevo
Stros»mayerow
in v vseh večjih meslih v državi
Dr. Sto'adinovič na letališču
Belgrad, 20. novembra. AA. Danes dopoldne je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič v spremstvu kabinetnega šefa dr. Dragana Protiča obiskal zemunsko letališče. Na letališču so predsednika vlade sprejeli minister vojske in mornarice armad, general Ljubomir Marič, finančni minister Dušan Letica, angleški poslanik na našem dvoru sir Ronald Campbell, z angleškim vojaškim odposlancem polkovnikom Strongom in angleškim letalskim odposlancem Bomonom, poveljnik letalstva general Simonič, poveljnik letališča polkovnik Spruzič in drugi višji častniki. Predsednik vlade si je ogledal nova letala, ki eo prispela iz Velike Britanije.
Belgrafshe vesti
Senat se sestane 29. t. m. Na seji bo sprejel več mednarodnih konvencij.
Belgrad, 20. nov. m. Kakor je >Slovenec< že poročal, bo v kratkem francoski zunanji minister Delbos obiskal prestolnice Male zveze in Varšavo. Prihod Delbosa pričakujemo v Belgrad 12. decembra. V mestu bo ostal dva do tri dni. Iz Pariza odpotuje Delbos 2. decembra naravnost v Varšavo, iz Varšave v Bukarešto, potem v Belgra.i nnto pa v Prago, kamor pride dne tb. decembra in kjer bo prisostvoval slavnostim, ki se pripravljajo ob priliki dvajsetletnice ustanovitve češkoslovaške narodne vojske.
Minister dvora Milan Antič je danes sprejel našega poslanika v Buenos-Airesu dr. Izidorja Cankarja in ostal r. njim v daljšem razgovoru.
Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Ku-jundžič odpotuje nocoj čez Prijedor v Ljubijo, da pregleda in se seznani t. razmerami v rudniku.
Drobne domače in tuje
P. Avbelj na zadnji poti
Maribor, 20. novembra,
Maribor Se dolgo ni videl tako ogromnega žalnega sprevoda, kakor je bil danes pogreb p. Antona Avbelja. Popoldne ob pol 2 so se pričele v baziliki Matere Milosti pogrebne svečanosti * Od pokojnika so se poslovili njegovi pokojni britje in vsa frančiškanska družina s psalmom »Usmili se me«. Pogrebne svečanosti je vodil v cerkvi knezoškof dr. Tomaži č, ki je imel krasen poslovilni govor. Po turobnih žalostinkah, ki so jih peli bogaslovci. je sprevod šel iz cerkve na frančiškansko pokopališče. Pogreb je vodil p. provincial Heric ob asistenci domačega župnika p. Valeri-jann Landergotta ter gvnrdijann od Sv. Trojice v Slov. goricah p. Ladislava Pintarja. Na i>okopn-
Kominterna obupala nad Španijo
London, 20. nov. AA. Štefani: Tukajšnji diplomatski krogi izjavljajo, da jc sovjetska vlada obvestila vlado v Barceloni, da ji ne more več pošiljati orožja in vojakov, ker so mora pripravljati na možne zaplete na Daljnem vzhodu.
Saragosa, 20. nov. AA. Havas: Po vesteh prvih izvidnic se zdi. da so nacionalisti prestavili svojo čete na aragonsko fronto, madridsko fronto pa od Somosiere do Jarame prepregli z aparati zn strupene pline. Nacionalistično poveljstvo pa objavlja, da se nacionalisti teh sredstev no bodo poslužiU, lodn bodo nanje odgovorili z istimi sredstvi, če hi jih republikanci začeli uporabljati.
Čeprav navaja uradno poročilo, dn ni bilo nobenega pomembnejšega dogodka na bojiščih zaradi vremenskih razmer, hite povsod na vseh bojiščih ■/. velikimi pripravami za bližnjo ofenzivo. Pravijo. da so v nasprotnem poveljstvu zelo v skrbeh,
Novi podkralj Abesinije
Rim, 20. nov. b. liane« je bil objavljen dekret,
po katerem se podkralj Abesinije maršal Graziani odpokliče s svojega položaja. Za novega podkralja Abesinije je imenovan 7. istim dekretom vojvoda \madeo d'Aosta. Kralj jo pri tej priliki napisal lastnoročno pismo Grazianiju, v katerem se mu zahvaljuje za vse njegove velike usluge, ki jih je storil Italiji ler mu izrnža priznanje. Novi podkralj Abesinije, vojvoda d'Aosla bo odpotoval v Abeei-ii i jo v začetku meseca decembra. Maršal Graziani ga bo pričakoval v abesinskem glavnem mestu ter mu izročil vse dolžnosti.
Rim, 20. novembra, b. lo dalj časa se je govorilo. da bo maršal Graziani zaradi slabega zdravja zamenjan. Njegovo zdravje ie v zvezi r. atentatom, ki so ga izvršili nanj Abesinct preteklo leto. Poleg te spremembe je Mussolini ludi izpre-menil precej v kolonialnem ministrstvu. Ministrski resor za kolonije je prevzel v svoje roke snm. V diplomatskih krogih smatrajo to kot prvi znak. da se bo izkoriščanje bogastev v Abesiniji pričelo v naglem tempu, kajti dosedanji rezultati so biti preiiiidenkoslni. Zn pomočnika in državnega tajnika za kolonije jo imenovan A. Terruzzl, nekdanji šef štaba fašistične milice in eden Izmed voditeljev fašističnih formacij, ki so izvršile pohod na Rim. Pozneje je bil dolgn letn notranji minister, sedaj pa je inšpektor italijanskih Čel v Španiji. Terruzzi je znnn kol energičen mož in bo moral napraviti večji red v Abesiniji ler pospešiti izkoriščanje te kolonije. Poleg tega so izšli še trije dekreti. Tnko je Rizzi imenovan za državnega tajnika za korporacije. Z drugim dekretom se dosedanje tajništvo za devize in valute spremeni v samostojno ministrstvo, dosedanji državni podtaj-nik (iuerileri pa je imenovan za državnega tajniku. S tretjim dekretom pa je Mussolini potrdil šefa kabineta Renza Manegoltijn.
ker ne vedo, kje bodo naclonalisli pričeli s svojo ofenzivo. Zaenkrat še ni mogoče vedeti, kdaj bo napočil dan ofenzive, vendar kaže vse, da se čete generala Franca pripravljajo 1; svojemu poslednjemu udarcu. Osrednje bojišče se opira predvsem na čete, ki so jih pripeljali r. asturskega bojišča.
»Reuter« poroča, da je general Franco v načelu sprejel predlog, naj v Španijo prispejo preiskovalne komisije, da pripravijo umik prostovoljcev.
lišSrc se je od pokojnika poslovil v ganljivih besedah v imenu učiteljev in mladine učitelj Ram-šak. Pokojnika je spremila do groba ogromna množica. V sprevodu so Šli tretieredniki, šolske sestre in usmiljenke, svetna duhovščina, frančiškanska družina in izredno veliko šolskih otrok.
Državne dajatve za reklamo
Belgrad, 20. nov. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razen pravilnika izvajanja predpisal tarifne št. S taksne tarife zakona o taksah izdal obširno pojasnilo, ki naj prepreči dosedanje napake v tein oziru. Po predpisih taksnega in pristojbinskega pravilnika, je treba plačali takso za vse oglase v koledarjih (bodisi na zidih ali v blokih ali v knjigi) po velikosti površine vsakega oglasa.
Na vprašanje, ali je treba plačati takso samo za oglase in novinarska poročila, za katera je dotični list prejel odškodnino, ali je pa treba plačati to takso za vse oglase, pojasnjuje davčni oddelek, da so vsi oglasi v listih,, koledarjih, periodičnih listih, knjigah in podobno razen tistih v točki 25 čl. 88 taksnega in pristojbinskega pravilnika, i>odvrženi plačilu takse ne glede na to, ali dobi dotični list za ta oglas (objavo ali reklamo) kakšno odškodnino ali ne. Novinarska poročila v raznih rubrikah lista zaradi obveščanja javnosti so podvržena tej taksi, če je list dobil odškodnino po novinarski tarifi ali po pogodbi. Vrhu tega so podvržene taksi tudi takšne novinarske vesti, ki se objavljajo samo kot reklama, iz materialne ko-
T
Neizprosna usoda nam je Iztrgala iz življenja našega srčno ljubljenega, dobrega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda
Filipa Bizjaka
trgovca s kozuhovino in posestnika
ki je na posledicah avtomobilske nesreče v petek, dne 19. novembra, eb 18 v tržaški bolnišnici dotrpel.
Truplo nepozabnega pokojnika prepeljemo v Ljubljano, kjer bo položeno k večnemu počitku v ponedeljek. Pogreb bo iz mrtvaike veže na Vidovdanskl cesti na pokopaliiče k Svetemu Križu, čas pogreba ie objavimo.
Trst, Vipava, Ljubljana, dne 20. novembra 1957.
Franja roj. Dolenc, soproga; Filip, sin; Silva, hčerka; rodbine: Dolenc, Krhne in Plzenti.
risti, pač pa se ne bodo plačale za take vesti, ki jih listi objavljajo po svoji stanovski dolžnosti.
Na vprašanje, ali so napisani in naslikani razglasi (oglasi ali reklame na pepelnikih in jedilnih listih po hotelih, restavracijah itd.) podvrženi taksi iz tar. st. 8 taksnega zakona, pojasnjuje finančno ministrstvo, da ti razglasi in reklame nimajo značaja reklamo in da zalo ne spadajo pod plačilo tf takse Drugače je pa z oglasi v kinematografskih programih, ki jih dele obiskovalcem brezplačno. Vsi oglasi v listih, časopisih, katalogih itd. so podvrženi plačilu takse in zaradi tega tudi vsi oglasi v kinematografskih programih ne glede na to, ali jih prodajajo ali pa dajejo brezplačno.
Na razglase, ki jih nosijo ali vozijo po mestu, se plača taksa 10 din. V taksnem zakonu je navedeno, za katere reklame velja letna taksa. Iz samih določb zrkona in pravilnika glede izvedbe tega, izhaja, da ne gre pri teh razglasih ali reklamah za stalne stvari. Vsebina reklame ima lastnost stalnpsli le, če je napravljena iz materiala, ki ga slabo vreme ne more pokvariti.
Glede plačila takse za reklame v notranjosti ali na tribunah ograjenih športnih igrišč je treba po tolmačenju finančnega ministrstva plačati le eno deseti nko določene takse. Naslovi obratov, ki vise na istem poslopju, v katerem je obrat, niso podvrženi plačilu takse.
V zvezi s tem tolmačenjem določb tarifne štev. 8 taks. tar zakona o taksah so davčne uprave prejele podrobno navodilo, kako naj ravnajo pri pobiranju takse in pri odrejanju kazenskih sankcij, ki jih določa zakon, če bi teh taks prizadeti ne plačali.
Med Albanijo
in Jugoslavijo
Belgrad, 20. novembra. A A. Novi albanski minister na našem dvoru nj. eks. dr. T a h i r Stila je blagovolil sprejeti zastopnika agencijo Avale, in mu dati tole izjavo:
Med stiki naših dveh dežel je nastopila nova doba zaupanja in medsebojnega prijateljstva. Moja naloga r Belgrada, da te stike se okrepim, bo tem lažja, ker imam v vaši prestolnici mnoge osebne prijatelje in prijatelje moje dežele. Prepričan sem, da bodo naša skupna prizadevanja iela nspeh in da bodo še tesneje zbližala jugoslovanski in albanski narod. Glede gospodarskih stikov med Albanijo in Jugoslavijo lahko z zadovoljstvom izjavim, da se neprestano razvijajo. Navzlic že obstoječim dogovorom, jih je pa mogoče še bolj izpopolniti. V tem smislu delajo gospodarski krogi na eni in drugi strani. Zaradi dobre volje in duha medsebojnega razumevanja bodo t« prizadevanja obrodila dobre sadove, tako da bodo naši gospodarski stiki še živahnejši.
Belgrad, 20. novembra. AA. Albanski poslanik na našem dvoru dr. Tahir Stila je danes obiskal Oplenac in položil na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja venec. Prav lako je poslanik dr. Stila položil venec na grob neznanega junaka na Avali.
Sovjetski graditelj letal ustreljen
Helsinki. 20. nov. AA. (Navae.) V Moskvi krožijo vesti, da so tamkaj ustrelili Topolcva, ki je bil zadnjih 15 let eden najboljših letalskih graditeljev v Sovjetski Rusiji. Sestavil ic načrte za najboljše lipe sovjetskih letal. Topolev je bil vodja osrednjega aerodinamičnega zavoda, ki se imenuje skrajšano Turgi. Na nekem sestanku tega zavoda so ga hudo obtožili zaradi konstrukcije težkih letal, s katerimi eo ruski letalci vzpostavili zvezo med Moskvo in USA Dolže ga tudi, da jc zakrivil nesrečo Levanevskega, ki je hotel poleteti Iz Moskve v Newyork. Dolže ga. dn jr povzročil tudi druge nesreče. Vsa od Topolcva zgrajena letala so imela prvotno no trupn začetne črke njegovega imena. Zdaj so jih od« stranili.
Osebne cesti
Upokojen je višji vojaški poveljnik Drago-tin Pokornv
Imenovana jc Ana Počck, dosedanja kan« clistka na sodišču v Brežicah, za kanclistinjo X. skupine na sodišču v Mokronogu. Na lastno prošnjo je razrešen službe pri Stolu scdmoricc v Zagrebu dr. Julij štempiliar, ki sc- bo vrnil na svoje slaro mesto k apclacijskemu sodišču v Ljubljano.
Lepe nove ljudske šole
Osem norih šolskih poslopij v letošnjem leta
Če danes niti med starejšimi Slovenci zlepa ne najdemo človeka, ki ne bi znal brati in pisati, se moramo za to zahvaliti dvema činiteljema: prvič naprednosti Slovencev samih, ki so že v prejšnjem stoletju z izobraževalnim delom privzgojili v slehernem občutek, da je pismenost nujno potrebna. Zato je razumljivo, da so se že naši dedje sramovali, če niso znali pisati in brati in da danes to sposobnost gledamo kot nekaj samo po sebi umljivega. V zvezi s tem pa je vzporedno šla skrb za naše šolstvo, s pomočjo katerega se je tudi vsa kmečka mladina mogla izučiti najnujnejšega za izobrazbo našega človeka.
Dober načrt poceni zgradbe
Ta skrb za šolstvo se tudi danes še ni zmanjšala in zato vidimo, da sleherno leto zraste po Sloveniji po nekaj novih in potrebnih šol, ki omogočajo prebivalstvu, da pošilja svoje otroke v šole. Zlasti letošnje leto je na prizadevanje šolskih od-
Šola na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Slika kaže graditev pritličja. Prizemlje je obloženo z lepim kamnom.
borov in s podporo banske uprave prineslo lepo število novih šol, ki se sedaj na zimo dokončujejo. Razlog za živahno gradbeno delavnost šolskih odborov leži deloma tudi v tem, da se je posrečilo v mareičem poceniti stroške za zgradbo novih šol. Pred nekaj leti so še znašali proračuni za dve-in trirazrednice s stanovanji za učiteljstvo okrog 500.000 do 600.000 din. Štirirazrednica s potrebnimi učiteljskimi stanovanji je stala 650.000 do 700.00 din. Šestrazrednica s stanovanji pa je bila že ocenjena na 1,000.000 din. Tehnični oddelek banske uprave pa je sedaj izdelal načrte za ljudske šole, ki imajo mnogo manjše proračune. Projektant tehničnega oddelka banske uprave, g. inž. arh. Navinsek, ki je tudi izdelal načrte za bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani in dal zamisel za veliko ljudsko šolo v Kranju, je izdelal podrobne načrte za razne ljudske šole, ki presenečajo zlasti z nizkimi proračuni. Po teh načrtih so se ■znižali stroški za zgradbo dverazrednice z učiteljskimi stanovanji na manj kakor 300.000 din, stroški za trirazrednice s stanovanji na okrog 460.000 dinarjev, za štirirazrednico s stanovanji na 540.000 dinarjev, za šestrazrednico s stanovanji pa na 750 tisoč dinarjev. Od teh proračunskih stroškov pa so že uspele licitacije dokazale, da je mogoče odbiti še s popusti pri licitacijah okrog 10% od preračunanih vsot.
V Retežah
Tako so letos začeli po novih načrtih zidati štirirazrednico v Retečah pri Škof ji Loki. Že 20 let so čakali na novo šolo in se pripravljali na gradbo. Sedanja trirazredna šola v skromni hišici je imela eno samo učilnico, druga učilnica je bila za silo urejena v garderobi Prosvetnega društva. Preden so se lotili graditve sedanje štirirazred-nice, so imeli že pripravljene načrte za novo tri-razredno ljusko šolo, ki bi pa stala 150.000 din več kakor sedanja štirirazrednica. Letos pa so dobili Retečani nove načrte tehničnega oddelka banske uprave ter so se odločili za štirirazrednico, ki je bila preračunana na 540.000 din. Nova ljudska šola bo imela poleg štirih razsežnih in svetlih učilnic še 3 samska stanovanja za učitelje^ in stanovanje za upravitelja. Ker so Ketečaui že imeli zemljišče, katerega so celo zamenjali za novo stav-bišče, ki leži na lepem mestu v bližini stare šole, so razpisali gradbena dela, ki jih je z lepim popustom prevzel stavbenik Oblak iz Kranja. V sredi avgusta meseca so začeli z izkopavanjem temeljev in najprej izkopali 24 m globok vodnjak, ki je že betoniran in ki bo tudi kasneje služil šoli za napravo hišnega vodovoda. Pri grabenih delih je bilo zaposlenih okrog 30 domačinov in v začetku novembra je bil že likof. Takoj za tem so začeli delati strešno ogrodje ter ga pokrivati z rjavim salonitom. Šola je sedaj že pod streho. Nova šola je dvonadstropna ter se po svoji zunanjosti lei>o sklada z okolico. Je pa tudi izredno poceni, saj bo stala le nekaj nad 400.000 din. Gradbo šole jc v prvi vrsti omogočila nova občinska uprava, ki je za novo šolo določila iz svojega proračuna vsako leten prispevek 50.000 din, tako da bo šola v 8 letih že plačana.
Na Homcu pri Kamniku
Podobno štirirazrednico s prav toliko učiteljskimi stanovanji grade tudi na Homcu pri Kamniku. Tudi tam so so morali doslej zadovoljiti s skromno šolo, ki je imela eno samo učilnico, katera je bila zgrajena pred 47 leti. V teku let pa je šola v Homcu postala štirirazrednica ter je prav tako, kakor v Retečah imela eno učilnico v prosvetnem društvu. Stavbišče za novo šolo leži na lepem sončnem mestu ob poti proti železniški postaji. Preračunana je bila na 560.000 din, e po-
fa
pusti pri licitacijah pa so se gradbeni stroški znižali na 540.000 din. Ker je šola zelo prostorna, jo bo po potrebi mogoče povečati v petrazrednico. Gradbena dela lepo napredujejo in bo šola v kratkem pod streho. Tako šola v Retečah kakor tudi na Homcu, bosta obloženi pri tleh v višini poldrugega metra z grobo obdelanim lepim kamnom, kar bo deloma povzdigovalo lično zunanjost šolskega poslopja, deloma pa povečalo trajnost stavb samih.
V	Sovodnju
Lepo trirazrednico grade tudi v Sovodnju pri Žireh nad Škof j o Loko. Tudi tu 60 doslej imeli na razpolago le eno učilnico in še ta je gostovala v zasebni hiši. Imeli pa so 6tare načrte za šole, ki bi bile seveda dražje ter 60 se zato šele letos odločili za zgraditev trirazrednice, katero je prevzel stavbenik Matko Curk iz Ljubljane za okrog 400 tisoč din. Za šolo 60 izbrali nadvse posrečeno mesto na gričku nad vasjo, kjer bo imela šola sončno lego in odkoder bo kot gradič kraljevala nad vasjo. Del 6tavbe, v katerem bodo učilnice, je dvonadstropen in 60 učilnice v pritličju, prvem in drugem nadstropju. Stanovanjski del šolskega poslopja pa bo enonadstropen ter bo v njem imel stanovanje šolsfki upravitelj, hkrati pa bosta še na razpolago dve samski stanovanji za učitelja. Vsa 6tavba je dolga 25 m in 10 m široka ter leži že v višini nekaj nad 700 m, par minut od središča vasi. V avgustu je podjetnik začel z delom in je šola sedaj že dozidana, grade ostrešje, ki ga bodo v kratkem okrili. Gradbena dela 6ama po 6ebi niso bila ahka, ker so morali za šolo voziti opeko s tovornim avtomobilom iz Vrhnike. V višini pritličja je zidovje obloženo z lepim kamnom, ki ga krase kremenčeve žile. šola, kakor tudi vas so oddaljeni komaj y, ure od državne meje in je nova šola v tej dolini prva šola po svetovni vojni. Kot zadnjo šolo 60 v Poljanski dolini začeli že pred svetovno vojno graditi gabrško šolo, ki je C6tala nedograjena še do leta 1927.
Na Črnem vrhu
V	letošnjem letu gradijo tudi po legi najvišjo ljudsko šolo v Sloveniji. Je to dvorazrednica na čudovitem Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Cerkev sama 6toji 862 m visoko, okrog nje pa 6e je razvrstila vas. Med njimi bo ob cesti postavljena na 6kalo nova šola, ki bo imela 6voje temelje v višini 850 m. Razgled šole bo prav veličasten. Zunanjost šole pa bo izredno lepa, ker bo 6tala pri-slonjena ob griček. Za to šolo je bilo težko najti primerno stavbišče, ker je svet večinoma plazovit in neprimeren za zgradbe. Gradbena dela je prevzel stavbenik 2igon Ivan iz Ljubljane za 280.000 din. Ker je treba razen kamenja in lesa vse drugo zvoziti iz doline po 6trmi cesti, ki ima nad 30 serpentin, bi bili 6troški za dvonadstropno dvoraz-rednico z vsemi stanovanji seveda mnogo večji. Zaradi dragega prevoza bi 6e namreč zelo povišale cene gradivu. Zato 60 domačini sami nekako s ku-lukom opravili veliko število potrebnih voženj ter je bilo tako mogoče v tako veliki višini postaviti šolo z dvema velikima učilnicama, s stanovanjem upravitelja in samskim stanovanjem za učitelja s tako skromnimi denarnimi sredstvi. V prizemlju je pod učilnico še raZ6ežna klet, ki bi prav tako lahko služila kot tretja učilnica ali pa kol dvorana za razne tečaje, šola je tudi tu do pritličja oblo; žena z lepimi, včasih prav veličastnimi kamnitnimi bloki, med katerimi so izredno lepi kosi črnega kamna. Zidovi šole so že dograjeni in grade sedaj leseno ostrešje. Kako nujno potrebna je bila nova šola, dokazuje zlasti dejstvo, da je bila edina učilnica dosedanje šole na Črnem vrhu nizka 6obica v mežnariji.
Na Lipoglavu
Drugo dvorazrednico, ki je popolnoma siična opisani na Črnem vrhu. so zgradili letos tudi na Lipoglavu. šola je bila že začetek novembra pod 6treho ter stoji na izredno lepem mestu med So-strem in Šmarjem. Gradbena dela za to dvorazrednico 60 znesla 270.000 din, pri čemer moramo upoštevati, da so vozili kamenje za oblogo 6tavbe v pritličju iz Podpeči pri Ljubljani.
Poleg teh novih šol moramo še omeniti veliko ljudsko deško in dekliško šolo v Kranju, ki je tudi že pod 6treho ter novo šestrazrednico. katero so začeli graditi na Črnučah. Črnuška šola bo 6tala 600.000 din, vendar ne bo imela stanovanj za učiteljstvo. Na Rudniku pri Ljubljani 60 dogradili v letošnjem letu novo trirazrednico, 6lično šoli v Sovodnju. Ta šola je stala le 380.000 din, ima pa zato tudi samo stanovanje za upravitelja šole. Poleg tega pa so še v Šmartnem pod Šmarno goro prizidali obstoječi šoli dve novi učilnici ter popravili notranjost zgradbe in preuredili stanovanje šolskega upravitelja. To delo je tudi že opravljeno in je stalo 180.000 din.
Kljub temu, da občine rade žrtvujejo velike vsote za graditev šol, čemur 6e tudi občani ne upirajo, so vendar graditve novih šol za ne preveč bogate občine hudo gospodarsko breme. Tega se zaveda tudi banska uprava, ki občinam ne pomaga 6amo 6 posrečenimi načrti, ampak tudi gmotno. Za vsako šolo, ki jo začno graditi, dobe šolski odbori pri banski upravi 100.000 din bezobrest-nega posojila, kar jim gotovo zelo pomaga pri kritju gradbenih stroškov. V kratkem bodo gradbena dela pri vseh omenjenih šolah opravljena in bodo stavbe v surovem stanju prezimile. Na pomlad pa bodo šole dodelali in jih bodo na jesen že izročili njihovemu namenu.
— Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne
ELI DA KREMA IDEAL
Prosvetni minister
v
ni
Ljubljana, 20. novembra.
Z belgrajskim vlakom davi ob 10 je dospel v Ljubljano prosvetni minister dr. Dimitrij Magara ševič, ki ga je spremljal kabinetni šef g. Janjič. Na kolodvoni so ga pozdravili g. ban dr. Marko Natlačen, prosvetni šef dr. Lovro Sušnik. rektor vseučilišča dr. Kušej, prosvetni inšpektor dr. Ivan Dolenc, predsednik Profesorskega društva profesor dr. Grafenauer in dr. šavnik, zastopniki »Društva brezposelnih profesorskih kandidatov«, zastopniki raznih drugih organizacij, ki spadajo pod prosvetni resor. G. prosvetni minister se je v spremstvu g. bana odpeljal v holel »Union«. Obiskal je bansko upravo, poslal pa je vljudnostne vizitke škofu dr. Rozmanu mestnemu županu dr. Adlešiču. divizij-skemu generalu Tomiču ter še nekaterim drugim predstavnikom. Popoldne 6i je ogledal Narodno galerijo, Narodni muzej, gimnazijo za Bežigradom in tamošnjo ljudsko šolo. Nocoj je prisostvoval slavnostni predstavi Foereterjevega »Gorenjskega slavčka« v operi.
M. OreraMc
volna za ročno pletenje. smyma, perzer in kelim
Ljubljana - Kongresni trg 7
f Atbin Prepetuh
Ljubljana, 20 nov. Davi ob 5 jc na svojem domu v vili v Dobri-lovi ulici 22 na Mirju nenadno umrl g. Albin Prepeluh, ravnatelj in solastnik Blasnikovc tiskarne, ugleden javni delavec ter priznan časnikar in publicist. Z g. Albinom Prepeluhom se je poslovil iz življenja eden izmed izredno agilnih Slovencev, tako nu publicističnem jxv Mu, na političnem in nn gospodarskem. G. Albin Prepeluh se je rodil leta t880 v Ljubljani ter je tu študiral gimnazijo, nato pa se je sam izobraževal nadalje V njegovi mladosti se je pričela pri nas pojavljati socialno-demokratska stranka, ki so jo ustanovili morda res idealni ljudje, ki po je pozneje postala pravi izrodek.
Zlata poroka
zjutraj na prazen »Franz-Josel grenčice«.
Prejšnjo nedeljo sta v cerkvi sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru obhajala zakonca 74 letni Anton Javornik in 76 letna Uršula iz Vuhreda ob Dravi svojo zlato poroko. Cerkvene obrede je opravil vikar p. Marko Fišer, ki je zakoncema k njunemu jubileju spregovoril tople besede. Po cerkveni slovesnosti sta jubilantoma njun zet Jožef Domanjko in njegova žena priredila lepo družinsko slavlje, katerega sc je udeležilo vseh njunih 6 otrok, ki so svojim osivelim staršem k zlati poroki prav iz srca čestitali in jima želeli še mnogo let skupnega življenja. Tudi mi jima kličemo: Šc na mnogo let!
Na levi * Nova liudska šola v Retečah pri Skofji Loki. Razsežna dvonadstropna stavba je žc pokrita. Priobčeni posnetek je bil napravljen še pred prvim snegom Tej šoli' podobna bo šola na Homcu pri Kamniku. - Na desni: Nov« šola v Sovodju pri Žireh. Slik« stavbe, na kateri grade I. nadstropje, je bila posneta konec oktobra. Po podobnem načrtu je bila zgrajena nova sola na Rudniku pri Ljubljani.
Albin Prepeluh se je pridružil tej stranki. Goriški dr. Dermota, dr. Dragotin Lončar, pozneje [>rvi ljubljanski župan dr. Ljudevit Peric in najbolj delovni med njimi Albin Prepeluh so bili duševno jedro nove stranke. Vsi so marljivo pisali neštete eseje in razprave, zlasti v »Našo zapiske«, v »Demokracijo« in pozneje v »Nove zapiske«. Prav tedaj, ko je nastopil ta rod in-teligentov, sc je pričela Slovenija industrializirati in borba tedanjih mladih socialno- demokratičnih inteligentov je bila kolikor toliko upravičena, čeprav ni dosegala krščansko-so-cialnega gibanja, ki ga jc na naši strani vodil dr. Janez Ev Krek. Albin Prepeluh je izdal več zanimivih brošur, ki sicer danes, ko imamo toliko znanstvenikov, ne dosegajo z,ahtevano višine, vendar ima zasluge, du je načel vprašanja Napisal je brošure »Reformacija in socialni boji slovenskih kmetov«. Socialni jiro-blemi«, »Problemi našega naroda« in leta 1028 brošuro »V boju z zemljo in državo«. Njegov marksizem ni bil skrajnosten, temveč bi mogli Prepelltha po njegovih spisih označiti za agrarnega reformista, to je, človeka, ki poskuša urediti vprašanje pravične razdelitve zemlje. S pokojnim nnšim časnikarskim tovarišem Jožefom Pctričem sta zasnovala velik načrt o starostnem zavarovanju našega kmečkega prebivalstva, namreč, na bi se dohodki iz državnih in veleposestniških gozdov v Sloveniji stekali v fond, iz katerega bi bili podpirani naši ostareli kmečki prevžitkarji in kajžarji. Načrt je tukaj, toda čaka človeka, ki bi ga uresničil.
Po vojni se je Prepeluh temeljito ločil od socialno-demokratske stranke. Začel je z ustanovitvijo samostojne avtonomistične in pozneje republikanske stranke, iz.dajal je list »Avtono-mist«. ki ga je pozneje prekrstil v »Slovenski republikanec«, zvezal se jc s Stjepanom Radi-čem in pozneje sc mu je posrečilo, da je cen-trnlistn Ivana Puclja privedel v avtonomistični tabor, toda ko je Ivan Pucelj stopil v JNS in v unitnristieni tabor, se je zopet ločil od svojega političnega prijatelja.
Albin Prepeluh je sodeloval v raznih organizacijah, bil jc zaveden član tiskarskega društva in zaveden ter požrtvovalen član časnikarskega društva. Mnogo je sodeloval tudi pri zad-dnji časnikarski razstavi, kjer je za svojo tiskarno vzorno organiziral oddelek. Mnogo se je zavzemal tudi pri pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev. Zapušča soprogo in Iri otroke. Njegov pogreb bo v ponedeljek ob 3 jvi-poldne. izpred hiše žalosti. Ohranimo mu blag spomin! Žalujoči družini naše iskreno sožalje!
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 15. in 20. zvečer dvojni spored: pevski velefilm Idol opere«, največji tenor Nino Martini, Anita Louise v svojih najboljših vlogah. Drugi film »Duše jiod bičem s sodelovanjem: Lida Baarova, Albreclit Schonhals, Willy Bireel. Oba filma se predvajata pri vseh predstavah skupno.
Zanimiva razstava ienskih rofnili del v vseh panogah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivom za ročna dela nn Jesenicah t državni narodni šoli, odprto od torka, 23. novembra do vključno 26 novembra 1937 dnevno od 10. do IN. nepretrgoma. Vsto|> |>rost. Ne prodaja sel
Drobne
novtce
Koledar
Nedelja, 21. novembra: (27. pobinkoštna nedelja). Darovanje Marije Device. Kolumbus, mu-
čenec.
Ponedeljek, 22. novembra: Cecilija, devica mu-
čenica; Filemon, mučenec.
Torek, 23. novembra: Klemen (Milivoj) papež; Felicita.
Osebne pesti
—	I* rdravstvone službe. V VII. poloi. skupino so napredovali zdravniki: dr. Silan Stanko v združeni zdravstveni občini Vitanje; dr. Skulj Stane v združeni zdravstveni občini Mokronog; dr. Šinkovic Ludvik v združeni zdravstveni občini Mi-slinje; dr. Valič Viktor v združeni zdravstveni občini Preddvor;dr. Volbank Josip v združeni zdravstveni občini Kranjska gora; dr. Turk Jakob v združeni zdravstveni občini Sevnica ob Savi.
= Iz policijske služb«. Za policijskega stražnika II. razreda pri upravi policije v Ljubljani so napredovali policijski stražniki: Boh Anton, Kos Danijel, Kraljic Anton, Narat Ivan. Pogorele Anton in Seme Jakob. 7.a policijskega agenta II. razreda pri upravi policije v Ljubljani je napredoval Lakovič Frane. Stražnik-pripravnik pri predstojni-štvu mestne policije v Mariboru Čampa Anton je postavljen za policijskega stražnika III. razreda.
—	50 letnico svojega rostva je obhajal te dni v krogu svoje družine g. Franc Majerie, lastnik mlekarne na Celovški cesti. Vzornemu očetu in inožn, ki je že veliko let naš naročnik, tudi mi kličemo: Na mnoga leta!
Proti zaprtja •jBL
021». refl. S. br. 1236 dne 1». n. 193«.
— >Pax romana«. Na letošnjem kongresu svetovne katoliške dijaške organizacije v Parizu je bilo sklenjeno, da t*> prihodnji kongres leta 1938 v Sloveniji. V Parizu je bil izvoljen ostali odbor, Slovenska dijaška zveza pa ga je izpopolnila s predsednikom. Odbor >Pax Romanae« za 1937-38 je po teh sklepih sestavljen takole: predsednik prot. Niko Kuret, Ljubljana, I. podpreds. Roger Rlillot (Francija), II. podpreds. dr. Novotny (Avstrija), III. podpreds. J. Kirschbaum (CSR), glavni tajnik ltudi Salat, cerkveni zastopnik 1'abbe J. Gremaud.
Automaterlial — Ogrevalci steke I Verige za sneg pri A. »OBLI, SIr is ■/ 1» n I o. z.
—	Živinski sejem v Ljubljani bo zaradi državnega praznika dne 1. decembra dan poprej, t. j. v torek, dne 30. novembra 1937.
—	Polovična voznina za razstavo bratov Su-bicev. Generalna direkcija državnih železnic je za obisk razstave bratov Subicev v Ljubljani dovolila polovično voznino iz vseh krajev države. Popust velja od vključno 26. novembra 1937 do zaključno 7 decembra 1937. Potnik kupi pri odhodm postaji ce! vozni listek in legitimacijo obrazec K 13. Tako kupljeni vozni listek velja za brezplačni po-vratek na fKKllagi potrdila o obisku razstave, ki ga prejme pri blagajni v Narodni galeriji.
Vose periSo ir» Vaš žep
čuva Vašega zaupanja vredno, poceni in domače
milo. — Uporabljajte ga!
— Legija koroških borcev namerava s sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev. Združenja vojnih prostovoljcev — borcev za osvoboditev severnih krajev kraljevine Jugoslavije v Zagrebu in nekaterih odličnih osebnosti ob 20-letnici zasedbe Celovca in Gospe Svete izdati s slikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severni meji od Podkloštra do madžarske meje. Da ne bi bila snov nezadostno obdelana, je potrebno zbrati čim več podatkov, doživljajev in spominov na to razgibano dobo naše zgodovine. Zato vabimo vse. ki so sc borili a!i kakorkoli delovali za Koroško, Štajersko. Prekmurje ali Medmurjc, da opišejo svoje delo. boje in doživljaje. Pravt»ko kakor daljši, so dobrodošli tudi krajši sestavki. Žrtvujte v ta namen le nekaj zimskih večerov. Ni vse malenkost. kar morda smatrate za malenkost! Ali ni ohranitev spomina na ta prizadevanja bodočim rodovom naša narodna dolžnost? Ali naj zanamci brez potrebe motre tudi to dobo skozi motna očala našega nasprotnika? — Ker bo zahtevalo urejevanje mnogo časa, prosimo, da se teg-a prepotrebnega dela lotite čimprej! — Natančnejša pojasnila daje glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani, Pred škofijo 18, kamor izvolite poslati tudi svoj prispevek
Oio gre Vas otrok v šolo
ga spremlja prijatelj Bio~ malz. Bionialz pomaga otroku, da lažje pazi. pomaga mu pri nalognh in mu da moč in svežost, odprtega duha in pridnost, ki jo šola zahteva. Vsaka žlica Biomalza je naravno gradivo za dolga leta zdravja in odpornosti.
—	Nove igre za miklavievanje: »Nebeška stor-ja«, igra za otroke, z lepo socialno mislijo in »Rc-licljon v peklu« (ali >Kuront v peklu<), vesela igra ta Miklavža, primerna tudi za miklavževanje odraslih. Obe dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Velika javna dela v Bosni. Sarajevski okrožni urad OUZD pripravlja v Bosni velika javna dela. V Sarajevu namerava zgraditi veliko palačo Okrožnega urada, ki bo veljala 8 milijonov din in too vsekakor neprimerno lepša kakor ljubljanska. V Zenici pa namerava Okrožni urad zgraditi bolnišnico, ambulanco in pisarne za 1,500.000 din. v Ba-njaluki ambulanco in hidrolerapijo za 2 milijona din, v Tuzli [>a (Kislopje za 70.000 din.
— Modernih časov vzmet »Interpromet« cen. trg. aeentura, tel. 29-91, Ljubljana.
—	Duhovne vaje za žene bodo v Domn Device Mogočne od 28. novembra do 2. decembra 1937. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 100 din. —- Prijavite 6e na Predstojništvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8.
Danes meni *"*•»-*-»»» Lutz-peči, Ljubljana VII, telefon 32-52
—	Igre v božičnem času so gotovo važno poslanstvo katoliških ljudskih odrov. Izvrstna in pre-bogata božična številka »Ljudskega odra« prinaša na 52 straneh nešteto praktičnih nasvetov za izbiro iger, celo vrsto prispevkov za prireditve v božičnem času, med katerimi opozarjamo zlasti na Petančičevo izvrstno adventno igro »Veliki prihod«, na staro mežiško »Trikraljevsko igrot v sodobni predelavi, na božični govorski zbor L. J. Zabkarja »Zvezda z vzhoda« ter na vse pozornosti vredno pobudo M. Gašperšičeve za oživitev starih Marijinih kolednic v božičnem času. Uprava »Ljudskega odra« (Založba ljudskih iger) je sedaj pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, kamor se je obračati za informacije. Veak naročnik »Ljudskega odra« uživa 25% popusta na cene vseh iger iz r-aloge Jugoslovanske knjigarne 1
Lani še bajka — letos resnica i Za 200 Din mesečno:
ndord- radio
Ljnilski super. 4+1 elektronke. 7 krogov z vsemi najnovejšimi izpopolnitvami radio-tebnike — Nikakršen modni artikel, marveč soliden sprejemnik za dolgo vrsto let
Generalno zastopstvo za Slovenijo:
RADiO-DOSERLET, d. z o. z.. UUBUANA, Kongresni trg 8
Podzastopstvo za Maribor: HENRIK. ARLAT1, Ulica 10. oktobra*4
—	Jelkina esenca, osvežuje in razkužuje zrak. Steklenica 14 din. Dobite v drogeriji »Adrija«, šelenburgova ul. 1.
—	Pristna vina, odprta in v buteljkah, likerji in žganja kakor raznovrstni narezki in ekspres kava po 1.50 dobite vedno sveže in kvalitetno v vinarni in delikateai P e z d i r Ivan, Gradišče 3, tel. 21-42.
—	Da bostt stalno zdravi, je potrebno da
redno pijete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
Današnja nedelja ANTONIO ADVERJO
veljaj ogledu najbol: zanimivega ogleda vrednega filma
Predvaja ga ELITNI KINO MATICA.
—	Udeležite se iileta v Trst od 4. do 5. decembra. — Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon štev. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 20. t m. je objavljen »Trgovinski zakon za kraljevino Jugoslavijo«.
—	Prepovedan tisk. Z odlokom ministrstva rn notranje zadeve je prej>ovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Radnička klasa i hrvatski narodni pokret <iz[>od peresa Stjepana Livadiča, ki je izšla v Italiji.
Jutri Tebi Lutz-peči, Ljubljana Vli, telefon 32-52
—	V Gorico in Trst, z avtom po Vipavski dolini, za Miklavža in za božič. Zahtevajte takoj brezplačna navodila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Zahvala. Neznanemu dobrotniku, ki je šefu infekcijskega oddelka g. dr. Meršolu Valentinu f>o pošti nakazal 1000 din (entisoč dinarjev) za uboge otroke na oddelku, se toplo zahvaljujeta oddelek in uprava Obče državne bolnišnice v Ljubljani.
—	Dr. J. Čerin: »Jugoslavija«. — K poročilu našega glasbenega kritika o omenjeni skladbi, spo-
Auto-pnevmatika — Continental Nafta — Bencalko
pri A. GOREČ, draZba z o. z.
ročamo pevskim zborom, da je g. kapelnik dr. Čerin svojo učinkovito skladbo sedaj instrunicnUra.l za mali orkester. Orkestralni glasovi se dobijo |»ri avtorju v prepisu. — Skladba, ki je prvotno napisana za mešan zbor, je prirejena sedaj tudi še za moški zbor.
—	Božične igre, tri novosti, nudi Prosvetna zveza včlanjenim društvom. Tudi avtorsko takso in dovoljenje za te igre izdaja Prosvetna zveza. Naslov iger je sledeč: 1. »V božičkovi predsobi«, otroška igra, ki traja 20 minut; 2. »Angelček z neba«, božična legenda v 4 slikah s predigro, nastopa 10 do 16 oseb; S. »Božični večer ciganke Lejle«, božična igra v 3 dejanjih, potrebno 18 do 2C oseb. Vse igre se dobijo in naročajo pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva eesta 7.
—	Zdravstveni in treznostni tečaj za referente v prosvetnih društvih priredi Prosvetna zveza 4. in 5. decembra, začetek tečaja 4. dec. ob 6 zvečer, tečaj se nadaljuje v nedeljo, 5. dec. dopoldne. Popoldan je ogled zdravstvenih naprav v Ljubljani. Ker je Prosvetna zveza sprejela v svoj program tudi zdravstveno vzgojo ljudstva, zato ponovno opozarjamo odbore prosvetnih društev na zadnjo okrožnico, ki smo jo poslali vsem društvom,^ da nam sporoče imena odbornikov, ki se tega tečaja udeleže in sicer najkasneje do 1. decembra.
Odvetnik Oliko Bmcek
otvarja 22. no». t L svojo odvetniško pisarno
v Škof ji čoki
na Mestnem trgu štev. 6 (Kocelijeva hiša)
—	Vreme. Jugoslavija: Oblačno in megleno vreme. Dežuje na zahodu in v notranjosti države. Temperatura se je znižala na jugu in v severno-vzhodnih delih. Najnižja je zabeležena v Novem Sadu 0, najvišja j>a v Splitu +17 6topinj. Napoved za danes: Oblačno, od časa do časa dež na jugu. Snežilo bo v planinah. Megle v dolinah rek in kotlinah. V severnozahodnih krajih se bo polagoma zjasnilo. Temperatura se bo znižala.
—	Za Miklavževanje priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče igrice in prizore: p. Krizostom, Otroške igrice, I. zvezek: Miklavževi angelčki, 2 din; Ribičič, Miklavževo (iz zbirke Igrice) 6 din; Lah, Miklavž prihaja (Šolski oder, III.) s pevskimi točkami, 4 din; Roječ, Tončkove sanje na Miklavžev večer, mladinska igra s peljem v treh dejanjih, 15 din; Vombergar, Nebeška stor-ja. igra ta Miklavža (tiskan rokopis, e tantiemo in avtorskim dovoljenjem za uprizoritev 32 din; Ite-beljon v peklu, (iste ugodnosti in pogoji), 32 din; k obema igrama je priložen Miklavžev nagovor in poslovilni govor; dr. Grzinčič, Miklavž prihaja, opereta v 3 dejanjih. 50 din; Moder-Heinen, Miklavža čakamo, igra o Miklavžu; Moder, Na križ-j>otju (iz Ljudskega odra, 2. zvezek) 12 din. Vse navedene igre in prizore dobite v Jugoslovanski knjigarni r Ljubljani.
— Uprava mladinskih listov »Lnči «in »Vrt-ca« sporoča novim naročnikom, da so že vse prve tri izišle številke »Luči ckljiib ogromni nakladi razprodane. Na razpolago pa bodo nadaljne številke od četrte dalje, ki izide prihodnji tedon. Prosimo cenjcne poverjenike, naj nam vrnejo neraz-pečane izvode »Luči«, da jih pošljemo našim novim naročnikom!
— Sava naglo narašča. Zaradi dežja v Sloveniji in v drugih severnih krajih države ter 7,aradi tajanja snega so vse vode proti sredini države hitro narasle, najbolj hitro pa narašča Sava, tako da so kraji v Slavoniji in okoli Belgrada v veliki nevarnosti pred povodnjimi. Nevarnost je tem večja, ker naraščajo tudi Drava, Tisa in Donava.
Zaradi opustitve trgovine popolna razprodaja moških in otroških oblačil ♦ J. Mačeh, Ljubljana. Aleksandrova c. št. i2
—	Belgrad bo najel 200 milijonov posojila. Na
zadnji seji občinskega sveta Belgrad-Zemun-Pan-čevo je predlagal inž. Joca Petrovič, naj belgrajska občina najame posojilo 200 milijonov din. To posojilo bi se porabilo za investicijska dela, kakor za šole, tlakovanje, kanalizacijo in za zboljšanje mestnega prometa. Predlog še ni sprejet, toda mestna občina je takoj najela posojilo 10 milijonov din, ki ga bo uporabila za izboljšanje avtobusnega prometa.
—	Brivska tekma (a vso državo. Brivska tekma je že v Ljubljani zbudila mnogo pozornosti, sedaj pa pripravljajo brivci in frizerji v Subotici za 5. december veliko tekmovanje, na katero so povabljeni brivci lz vse države. Bomo videli, ie se bo
Zimsko-sportno blago — Smuči Sanke — Drsalke
pri A. GGMC, drnZba z o. z.
ljubljanskim brivcem posrečilo pokazati to, kar so pokazali v Ljubljani 1
Smrtna nesreča mladega mizarja
Ljubljana, 20. novembra.
Danes okoli tri četrt ua 4 ee je v Ljubljani, v Jeranovi ulici 14, smrtno ponesrečil mizarski pomočnik, 20-letni Jože Mali s Črnuč 27. Mali je bil uslužben pri Zadrugi za splošno mizarstvo, kjer dela 14 pomočnikov. Mali je popoldne šel iz delavnice v podpritličje, kjer so transmisije. Hotel je prenesti prenosno električno luč. Ker ga nekaj minut ni bilo, je šel za njim pogledat strojnik Ivan Hočevar. Našel ga je ležati vznak na tleh, negibnega. Na trebuhu mu je bila prenosna svetilka. Ma-lija je najbrže v tistem trenutku, ko je izstikal prenosno svetilko, zadel lahen električen sunek, česar ee je Mali tako ustrašil, da ga je zadela srčna kap. Delovodja podjetja g. Ložar je takoj poklical reševalce, sam pa^ je poskusil nesrečneža obuditi z umetnim dihanjem. Prišli so v nekaj minutah poklicni reševalci z reševalnim avtomobilom in s Pulmotorjem ter se med vožnjo v bolnišnico ves čas trudili, da bi « pomočjo tega Pul-motorja oživili ponesrečenca. Izrabili so ves kisik, toda vse ni nič pomagalo. V bolnišnici je zdravnik ugotovil, da je ponesrečencu že prenehalo biti srce. Truplo eo reševalci nato odpeljali v Mostni dom, kamor je prišla policijska komisija zdravnika dr. Lužarja in dežurnega uradnika Podobnika. Policijska komi-prepelje na Črnuče, kjer bo jx>kopano. sija je ugotovila smrt ter je dovolila, da se truplo
Pokojni Mali je bil komaj pred mesecem dni Izučen za pomočnika. Bil je krepek mlad fant, ki je z lahkoto nesel pod pazduho 80 kg bremena. Bil je tudi dober delavec, ki je po svoji moči podpiral svojo mater na Črnučah. Vest o smrti tega fanta bo pretresla vse znance I
LmbVana
dne 21. novembra 1937.
Gledalce
Drama. Nedelja, 21. nov.: ob 15 »Princeska iti pastirček«. Izven. Cene od 22 din navzdol. Ob 20 »Simkovi«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ponedeljek, 22. nov.: »Vozel«. Red B. — Torek, 23. nov.: Zaprto. — Sreda, 24. nov.: »Firma«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Nedelja, 21. nov.: ob 15 »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patrcm«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20 >SeviIjski brivec«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. 0o6tuje g. Marjan Rus. — Ponedeljek, 22. nov.: Zaprto. — Torek, 23. nov.: »Gorenjski slavček«. Premierski abonma. — Sreda, 24. nov.: »Prodana nevesta. Red 6reda.
Prireditve in zabave
Gledališka predstava v Rokodelskem domu.
Drevi bo uprizoril rokodelski oder velezabavno veseloigro »Stric v Toplicah«. V igri bodo nastopile najboljše moči pod vodstvom g. Janka Novaka. Vstopnice se dobivajo danes dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Koinenskegn ulica 12. — Pričetek predstave bo ob pol 8 zvečer. Drevi vsi v Rokodelski dom I
V frančiškanski dvorani uprizori Zveza večjih Klaric drevi ob 5 misterij »Vitez N, Li. Gospe« im »Roksano«. Vstopnice so v predproaaji v pisarni »Pax et bonunu v frančiškanski pasaži.
Predavanja
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek 23. t m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani na svojem rednem XII. prosvetnem večeru skioptično predavanje »Resnica o spiritizmu«. — Rezervirajte si vstopnice v predprodaji >Pax et bonum« v frančiškanski pasaži in sicer sedeže po 3 in stojišča po 2 din, člani imajo običajen popust.
Danica, Savica, Zarja. V ponedeljek 22. t. m. ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union predavanje: Vprašanje novega družabnega reda Predaval bo g dr. Gosar Andrej, člani obvezno! GG. starešine in drugi, ki se zanimajo za vprašanje, vabljeni!
Predavanje t Rokodelskem doinu. V sredo, 24. novembra ob 8 zvečer bo predaval v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, gosp. ravnatelj Vinko Zor o svetovni razstavi v Parizu. Predavanje bodo pojasnjevale mnogoštevilne skioptične slike.
Sadjarska ia vrtnarska podružnica Moste priredi dne 23. t. m. ob 20 v ljudski šoli v Mostah predavanje: Vzgajanje cvetlic. Predaval bo gosp. Strekelj.	* p
Vojna na Daljnem vzhodu in svetovno gospodarstvo je naslov zelo zanimivega predavanja, ki ga bo imel g. dr. Vinko Sarabon pri Društvu absolventov dri trgov, šole v četrtek, dne 25. t. m. ob 8 zvečer v restavraciji »Zvezda«. Vstop dovoljen samo absolv. in po njih vpeljanih gostom.
Predavanje Prirodoslovnega društva. V petek, 26. L m., predava g. univ. prof. dr. Boris Zarnik o določevanju spola. Zaradi tehničnih ovir to predavanje izjemoma ne bo v torek, ampak šele v petek m 6icer v Mah filharmonični dvorani (Kino Matica). Začetek predavanja ob 20.
Ženski odsek Šempetrske prosvete ima v ponedeljek ob 20 v društveni dvorani predavanje. Predaval bo univerzitetni profesor gospod dr. Al. Od ar.
Sestanki
Beiigrajcem ni in ne more bili vseeno, kako 6e bo rešilo vprašanje prelaza na Dunajski cesti. To bomo povedali jutri, v ponedeljek zvečer ob J48 v cerkveni dvorani pri sestanku kat. mož. Tudi nečlani vabljeni! Predaval bo g. inž. Kham, ki bo kazal tudi lepe skioptične slike.
Svetopisemski večer bo jutri. 22. novembra ob 8 zvečer v dvorani št. 1 na [x>rti frančiškanskega samostana. Svetopisemski večeri so jiod okriliein kongregacije za gospe pri oo. frančiškanih, vendar pa so vabljeni in imajo prost vstop vsi verniki
Vse za Vaš auto
m rsdtonrr in zlrr,ski šport pri A. UtlKCt, druZbazo. z.
obojega spola, ki se za ta vprašanja zanimajo. Tekat razlaga g. dr. p. Angelik Tominec.
Saše dijaStvo
Kongregacija akademičark vabi svoje članice k maši zadušoici za pok. g. p. Regalaiom. ki bo torek, 23. t. m. ob 7 pri oo. frančiškanih v kapeli za glavnim oltarjem. Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
V novoizvoljenem odbora J. D. K. A. »Savice« je zadnjič pomotoma bila izpuščena blagajničarka Mira Požuti.
Kino
Kino Kodeljevo. Danes ob 17 in 20; jutri ob 20 dva zanimiva sporeda: »Med dvema zastavama« (Claudetta Colbert, Ror.ald Colman) in »Trideset dni princesa« (SilvijaSidney). Ob 3 jiopoldne cene znižane, igra. »Med dvema zastavama«.
Zvočni kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 velefilm »Pisani pajčolan«. V glavni vlogi slavna filmska umetnica Greta Garbo. Cene najnižje.
KVALITETNO BLAGO
j« radi vallk« trpeinootl
na;cene[Se I
Modne novosti sa zimske »ulrajs, nlstre, obleke Itd.
pri tvrdkl
LJubljana Alekiandrova	iter. 1
Gotov« oblake, suknja to druga oblatila vedno
v zalogi — Lastni Izdelki! — Moderni kroji
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr.
Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. — V ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin try 6; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Mekinie
Društveno življenje ae prav lepo razvija.
Faniovski odsek je imel v mesecu oktobru svoj ustanovni občni zlx>r in je takoj pričel z reanim: fantovskimi sestanki in telovadbo. Kaj pa so se fantje naučili, bodo pokazali, ko priredi Prosvetno društvo sodelovanjem fantovskega odseka in dekliškega krožka v nedeljo 28. t. m. ob pol 4 f>ojy)ldne v Društvenem domu akademijo. Ker je to prva akademija v tukajšnji o ko I ici, pričaku jemo, da jo obiščete v lepem številu in tako pripomorete k večjemu uspehu.
Crrmče
Prosvetno društvo bo uprizorilo dne 28. novembra ob 15 in 20 lepo Majdičevo dramo v 5 dejanjih »Gospod mora biti«. Vsi prisrčno vabljeni!
Bohin-sha Bistr:ca
Ustanovni obtvi cbor poverjeniilva kluba železničarjev JRZ v Boh. Bistrici bo danes ob 15. v Društvenem domu v Boh. Bistrici. Občneua zbora s« udeležita tudi dva deleaata iz Ljubljane.
Lep uspeh slovenskih pilotov
Ljubljana, 19. novembra.
Širši javnosti je malo znano, da ee slovenski fantje prav marljivo zanimajo za letalstvo ter da ee skušajo v tej športni stroki epopolniti do najvišje mere. V Ljubljani je bila čez poletje letalska šola in 13. in 14. t. m. smo imeli priliko spoznati
Motorno letalo
njene uspehe. Letalska šola je letos izvrstno izpolnila svojo nalogo s tem, da nam je vzgojila nekaj izvrstnih pilotov, ki so s prav dobrim uspehom napravili pilotski izpit.
Izkušnjo so napravili 38 letni Alojzij Kepec iz Ljubljane, 38 letni Mirko Lavrič iz Jarš pri Mengšu, 23 letni Drago Perkon iz Ljubljane, 20 letni Franjo Žagar, dijak z Rakeka, in 21 letni Josip Muršek iz Ormoža.
Šolo je vodil gospod Drago Ar-
č o n , klubski pilot in državni učitelj pilotske šole. Šola se je začela 28. julija ter se je zaključila 14. novembra.
Zaključne izkušnje •o bile prav težke. V teoretsikem delu so bili gojenci izprašani o nauku o aeroplan-skih motorjih, o navigaciji in orientaciji, o meteorologiji, o zakonu o mednarodni zračni plovbi in o aerodinamiki ter o aerostatiki. G. Arčon je predaval o aerodinamiki in aerostatiki ter o motorjih, kap. Tišov je predaval o zakonu o mednarodni zračni plovbi ter o meteorologiji in navigaciji. Teoretski izpit so napravili vsi pilotski kandidatje s prav dobrim uspehom.
Praktični izpit je bil 14. t. m. Vsak kandidat je moral prestati težke preizkušnje. Dvigniti se je moral namreč kot samostojen pilot na višino 300 m, na tej višini napraviti pet osmič z letalom v dolžini 500 m pod pogojem, da radij enega kro-
ga ne sme biti večji od 250 m. Nato jc moral zaustaviti motor in se spustiti brez pjmoči motorja — ob kontroli barografa — na določeno točko, od katere se pa spet ni smel oddaljiti več kakor 50 m.
Drugi polet je nalagal kandidatom nalogo, naj se dvignejo z motorjem na višino najmanj 600 m. Tam naj ugasnejo motor in naj se spuste na isto točko, od koder so 6e dvignili.
Gojenci so te naloge izpolnili izvrstno ter jim je komisija, ki je obstojala iz delegata letalskega poveljstva kap. I. razr.-pilota lovca Zikoviča, delegata osrednjega odbora Aerokluba v Belgradu Špirova, delegata IV. letalskega polka v Zagrebu inž. kap. I. razir.-pilota lovca Mata Hodžere, kap. Tišova, upravnika letališča dir. Rapeta in učitelja Arčona, priznala prav dober uspeh kljub temu, da so bile vremenske razmere neugodne in je prav na oba dneva skušenj snežilo ter se je vlegla na Ljubljansko polje megla.
Mladi letalci zaslužijo tudi zato priznanje, ker so se vadili na edinem motornem letalu, ki jim je bilo na razpolago. Ugotovljeno je bilo tudi, da je vsem interesentom za motorno letanje pouk mnogo olajšan, če se poprej vadijo z brezmotor-nim letalom, kakor ga uči na Blokah učitelj brezmotorne letalske šole gospod Stanko Raznožnik.
Aeroklub v Ljubljani pa more biti na ta odličen uspeh novih pilotov le ponosen, saj je bilo napravljenih okoli 1800 zračnih »krstov«, to je poletov z osebami, ki še nikoli poprej niso bile z letalom v zraku, pa so letos vzletele. Opravljeno je bilo tudi veliko propagandno delo, ki ga je občudovala Ljubljana in okolica.
Zahvala
Jadralno letalo
Za boljše vzdrževanje naših cest
Društvo za ceste v Ljubljani, ki vestno zasleduje vsa vprašanja o zboljšanju in o stanju cest v dravski banovini, je poslalo kr. vladi in gospodu banu spomenico, v kateri ugotavlja nezadostno vzdrževanje naših cest in prosi za izdatno pomoč, da se ceste rešijo nadaljnjega
propadanja.	.... i a
Spomenica navaja med drugim tudi naslednja dejstva:
Stanje naše cestne mreže je tako zapuščeno in slabo, da so postale naše ceste glavni predmet kritike inozemskih' turistov. Nezadostne komunikacijske zveze in slabo stanje obstoječih cest otežuje osebni in gospodarski promet med po-edinimi deli naše države in donaša s tem veliko škodo tako našemu gospodarstvu kot vsem onim siromašnim, a po prirodni lepoti bogatim delom Slovenije, v katerih je turizem edini vir dela in dohodkov.
Slovenija je kot mejna pokrajina odprta na zahod in sever in tvori vhodna vrata vsemu tujskemu prometu v našo državo. Slabo stanje naših cest ni torej samo nedostatek lokalnega značaja, temveč trpe zaradi tega tudi druge pokrajine, posebno naše Primorje in Bosna, katerima je dotok tujcev mogoč samo po dobrih cestah v SlovenijL
Vzrok slabih cest je r prvi vrsti finančne narave, kajti državne in banovinske finance niso dovoljevale v času težke gospodarske krize, da bi se ceste v redu vzdrževale kljub trudu, vestnosti in strokovni sposobnosti tehničnih strokovnjakov ministrstva za zeradbe, banskih uprav in podrejenih ustanov. Zaradi nezadostnega vzdrževanja šo naše ceste v zadnjih letih popolnoma propadle, ker so se obrabile do podloge. Predvideni vzdrževalni stroški v zadnjih letih, ki so dosegli za t km drž. ceste 7000 din in za t km banovinske ceste 4000 din, so na vsak način za 100% premajhni in niso v nobenem sorazmerju s stroški, ki jih nudijo ostale države za vzdrževan je svojih cest.
Drugo dejstvo za večji kvar naših cest napram drugim banovinam pa je, da je gostota in težina prometa na naših cestah mnogo večja kot v drugih krajih.
Zadnji čas je že, da se milijarde narodnega imetja, ki leže v naših cestah, obvarujejo od popolne propasti in usposobijo naše cesje vsaj delno za reden promet. Pravilno vzdrževanje državnih in barovinskih cest je zaradi tega ena najpotrebnejših mer, katere naj rešita državna in banovinska gospodarska politika.
Zboljšanje gospodarskega stanja in s tem v zvezi povečanje državnih in banovinskih dohodkov omogoča sedaj večje dotiranje v korist naše cestne mreže, katere stanje je bistveni predpogoj za razvoj naše banovine in s tem v zvezi za zboljšanje državnih in banovinskih financ in je obenem tudi splošne narodne važnosti za ugled, ki ga mora uživati Jugoslavija v tujini.
Posebno je polagati važnost na stan je cest v dravski banovini in to z ozirom na važnost njene cestne mreže za mednarodni turistični promet in z ozirom na večjo prometno obtežbo napram drugim banovinam.
Društvo je mišl jenja, da bosta tako kr. vlada kot gospod ban uvidela potrebo za zboljšanje naših cest in da se s tem prelomi z dosedanjo politiko nerazumevanja za dobre in modeme ceste, ki so tako važne za splošni gospodarski napredek, za napredek kulture in ugled naše države v inozemstvu.
Društvo za ceste prosi v zaključku:
1.	da se povečajo državni in banovinski krediti za vzdrževanje naših javnih cest, in
2.	da sc povečajo proračunske postavke tudi pri občinah in okrajnih cestnih odborih ter da
se poskrbi, da tudi te ustanove poskrbe za čim boljšo ureditev in vzdrževanje svojih cest.<
Brez dvoma bodo te upravičene zahteve podprli tudi naši senatorji in poslanci, ki bodo v proračunski debati imeli priložnost, da dvignejo svoj glas za ureditev našega cestnega vprašanja.
Kmetijsho-gospodarshi tečaj za brežiški okraj
Videm ob Savi, 20. nov.
Glavni odbor Kmečke zveze v Ljubljani je določil, da bo stanovsko strokovni tečaj za okraj Brežice na Vidmu ob Savi v dneh od 23. novembra do 16. decembra t. 1. z manjšimi presledki. Pouk bo v prosvetni dvorani na Vidmu. Da bo tečaj dosegel svoj namen, prosimo krajevne organizacije KZ, naj upoštevajo naslednje. — Dostop na tečaj je dovoljen vsem, ki hočejo stvarno sodelovati, torej tudi nečlanom. Vsaka krajevna edinica naj vpliva na udeležence, da bodo predavanja stalno obiskovali. Vodstvo tečaja bo vodilo za vsako predavanje seznam udeležencev. Za vse člane, ki bodo stalno navzoči, ali pa se bodo dovoljno opravičili, bo glavni odbor KZ skrbel, da bodo deležni ugodnosti, ki jih bodo nudila oblastva za pospeševanje kmetijstva.
Predavali bodo priznani strokovnjaki. Vsebina predavanj bo tale: važnost strokovne in stanovske izobrazbe; gospodarski zemljepis Jugoslavije; gospodarjenje na kmečkem posestvu; pomen knjigovodstva na kmetiji; važna vprašanja iz živinoreje: mleko — vir dohodkov; poljedelstvo in travništvo; gnoj in gnojišča; zdravje pri živini; gospodarsko merstvo in računstvo; sadjarstvo in njegova uporaba; davki; vinogradništvo in kletarstvo; zadružna skupnost in kmečka gospodarska moč; kmet in postava.
Tečaj bo dne 23., 25. in 30. novembra ter 2., 7., 9., (4. in 16 decembra, vsakokrat samo popoldne od 2 do 6. Železniške zveze so prav ugodne.
Iz seznama predavanj je razvidno, da bo tečaj zanimiv, praktičen in aktualen. Vljudno vabimo naše kmečke gospodarje iz brežiškega okraja in bližnjih sosednih občin krškega okraja, naj se tečaja polnoštevilno udeležijo. Za njihovo korist gre in njihov gospodarski napredek.
Slepa mladina je bila ob priliki nastopa v Ljubljani deležna tolike naklonjenosti, da nam je v najprijetnejšo dolžnost, izraziti na tem mestu našo zahvalo. Predvsem se najiskreneje zahvaljujemo pokroviteljici, gospe dr. Natlačenovi za vso naklonjenost in velikodušno podporo ter gospodu dr. Adlešiču, predsedniku mestne občine ljubljanske, za gostoljubnost, katere je bila deležna slepa mladina od strani mestne občine. Veliko zahvalo smo dolžni tudi uredništvom ljubljanskih dnevnikov, ki so posvečali nastopu slep« mladine vso pozornost in s svojimi članki mnogo pripomogli k tolikemu uspehu. Da so se naši gojenci v Ljubljani počutili kakor doma, sta poskrbela g. Šebcnik, mestni pis. ravnatelj ter g. Pelan, upravnik De-lovskega doma. Nadalje smo dolžni zahvalo za požrtvovalno pomoč Zmajevemu stegu skavtov in stegu planink, g. skladatelju Prelovcu, ge. Jakovi, ge. Komanovi, gdč. Grosovi, voditeljici kuhinje v Delavskemu domu, Krščanskemu žen. društvu, društvu »Dom slepih«; ravnateljstvom ljubljanskih srednjih in ljudskih šol, ge. prof. Skabernetovi, gdč. Likozarjevima in gdč. Knezovi ter učenkam ljudskih šol Kraljice Marije, Kneginje Zorke in dekliške vadnice, ki so tako bogato obdarovale naše gojence Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem ostalim prijateljem in dobrotnikom slepe mladine, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je naša prireditev tako lepo uspela in bo ostala eden najlepših spominov v življenju naših gojencev.
Uprava zavoda za slepo deco v Kočevju. ♦
Namesto venca na grob g. Josipa Andresa, tajnika okrožnega urada v Ljubljani, je daroval hotel Metropol v Ljubljani podpornemu fondu na zavodu za slepo deoo v Kočevju 100 dinarjev. Iskrena hvala!
Ob priliki nastopa slepe mladine t Ljubljani eo darovali podpornemu fondu na zavodu za slepo deco r Kočevju: društvo »Dom slepih« 300 din, Ženska sekcija Jadranske Straže 100 din, narodni poslanec dr. Ivan Lavrenčič 100 din, uradništvo higienskega zavoda 70 din, ga. Čečeva, gdč. Sok-ličeva in družina Premkova po 50 din ter razni dobrotniki iz Radovljiae po gospe Komanovi 535 dinarjev. Vsem dobrotnikom se v imenu slepe mladine najiskreneje zahvaljuje uprava zavoda za slepo deco v Kočevju.
Po pomoti je v poročilu o visokih gostih tn predstavnikih, ki eo posetili akademijo slepe mladine, izostalo ime gospoda podžupana dr. Ravni-harja in gospe Cirile Gostičeve, ki je zastopala dvorno damo gospo dr. Tavčarjevo in Kolo Jugoslovanskih sester.
Kamnik
Smrt uglednega mo-ia. V petek opoldne je po dolgotrajni in mučni bolezni zatisnil svoje trudne oči gosp. Anton Grzinčič, davčni poduradnik v pokoju. Kodil se je dne 27. maja 1871 v Klani (Istra). S svojo skromnostjo si je prihranil toliko, da si je ustanovil svoj dom v Za-pricah. Kot dobrega poznavalca naših ljudi in okraja so ga pritegnili v premnoge odbore, kjer je vse zaupane mu funkcije vršil z vso ljubeznijo in vnemo Zadnja leta je bil še odbornik: Hranilnice in posojilnice na Šutni, Krajevnega odbora JRZ v Kamniku, vseskozi pa je bil član našega prosvetnega društva »Kamnik«. Kot globoko veren katoličan je tudi gledal na to, da so se v njegovi hiši čitali le naši časopisi, medtem pa je bil dolga leta naročnik »Slovenca«. Ravno pred kratkim je prestal težko operacijo na želodcu, ki je najbolje uspela, kar mu je dajalo upanje, da bo v pokoju še užival sadove svojega dela v krogu svoje družine, katero je tako iskreno ljubil. Ni mu bilo usojeno. Pljučnica ga je spravila v boljšo bodočnost Pokojnika, ki zapušča neutolažljivo soprogo Terezije, pet sinov in tri hčere, bomo spremili na zadnji poti danes ob 4. popoldne na farno pokopališče na Žale. — Naj sveti dragemu nam pokojniku večna luč! Žalujoči družini naše iskreno sožal je I
Andrej Hvastlja — 75 letnik. Dne 22. t. m. praznuje 75 letnico rojstva g. Andrej Hvastija, finančni preglednik v p. Bil je vedno odločen in značajen mož, poln vere in ljubezni do drugih. Z vso vnemo je deloval kot delavni član in predsednik Vincencijeve konference, kaj rad je obiskoval uboge in priporočal pri sejah v resnici potrebne. Velike zasluge ima pa tudi, ko eo nabavljali nove bronaste zvonove za frančiškansko cerkev. Tiho in skromno preživlja sedaj leta zasluženega pokoja v našem mestu, ki se mu je toliko priljubilo. Kjerkoli je službeno deloval, povsod se ga ljudje s hvaležnostjo spominjajo, saj je bil vedno dober, vesten in postrežljiv. Želimo le, da ga Bog ohrani še do 80- in 90 letnega jubileja 50 letnico svojega rojstva je te dni obhajal gospod Pogačar Andrej, dolgoletni učitelj kamniške liudske šole. Jubilant je zaradi svojega demokratičnega značaja in zdravega humorja poznan daleč naokrog, posebno priljubljen pa je v Kamniku. Iskreno čestitamo!
Ustanovni občni zbor Lovskega društva v Kamniku bo v torek, dne 30. novembra 1937 ob 10 dopoldne v Kamniku v Kino dvorani.
Spored novinarskega koncerta
Ljubljana, 20. novembra.
Kakor smo že javili, bo spored letošnjega tracionalnega novinarskega koncerta v proslavo narodnega praznika Zedinjenja, dne 1. decembra, v veliki dvorani na Taboru izredno pester in zanimiv. Uvodoma nastopi mladinski godalni orkester šole Glasbena matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja, ki bo zaigral najprej pet lužiško-srbskih narodnih plesov iu izvajal potem slovito Haydnovo »Otroško simfonijo«, ki je še vedno Izzvala veliko navdušenje. Sledila bo operna solistka ga. Ksenija Vidalijeva, liričen sopran, ki bo zapela dve ariji iz opere Gorenjskega slavčka in »Rusalker. Ljubko iznenadenje obeta violinski solo komaj devetletne Jelke Staničeve, najmlajše gojenke našega drž. konservatorija, iz šole odličnega prof. Šlajsa, ki zaigra dva bravurozna komada Musorgskega in Bocherinija. Prvi del bo zaključil basist Friderik Lupša, ki zapoje pr eno Adamičevo in Pavčičevo pesem in paradno basovsko arijo Sarastra iz Mo zartove opere »Čarobna piščalt. Po odmoru nastopi harmonija na pihala priljubljenega Glasbenega društva »Sloge«, ki bo zaigrala najjirej zanimivo »Egiptsko koračnico« in potem spremljala virtuoza ua klarinet g Leonarda Kocjančiča, ki bo izvajal glasbeno interesantno, a tehnično zelo težko Ma-
nentejevo »Fantazijo«. Kakor je lanski novinarski koncert predstavil svoji številni publiki izredno točko kontrabas-sola, tako bo tudi letošnja izredna točka klarineta-'«la s spromljevanjem godbe na pihala, torej čisto nov glasbeni pojav za Ljubljano. Operna pevka in odlična koloraturka gdč. Alda Nollyjeva bo gotovo očarala z mojstrsko kolora-turno Benedictovo skladbo »Karneval v Benetkah«, ki na čudovit način izpeljuje temo in razne kolo raturne variacije. Dodala bo arijo Barče iz Smetanove opere »Poljubt. Soliste bosta spremljala na klavirju kapelnik g. Neffat in prof K. Jeraj. Kot zaključek nastopi najmlajši ljubljanski moški zbor pevskega društva »Save« pod vodstvom zborovodje gosp. Fr. Venturinija, ki bo dvignil iz krsta dve iiovi originalni skladbi »Ujedinjena domovina« in »Zvezde žarijo pokojno«, ki ima zborovodjo za avtorja. Zaključil bo koncert 7. mogočnim Hajdri hovim moškim zborom »llercegovka«. Kakor se torej vidi iz navedenega, bo letošnji spored ka pester, privlačen in zanimiv.
Sedeži, ki bodo stali od 35 do 15 din navzdol in stojišča po 8 in 5 din bodo kmalu v predprodaji v knjigarni Glasbene matice na Kongresnem trgu in na večer koncerta na Taboru Ko se bo začela predprodaja vstopnic, bomo pravočasno objavili.

d.Kg. Pri kaŠ'iU okusa	jn hrt p a vosti
Veliki Kamnik
S priključitvijo okoliških vasi Mekinj, Ne-velj, Palovič, Podgorja in Tunjie jc Kamnik j>o-stal res veliki Kamnik. Prej je meril 1189 ha in imel 2953 prebivalcev, zdaj pa se ozemlje kamniške občine raztega čez 4750 ha, na katerem prebiva 6000 občanov Del kumničanov s to združitvijo seveda ni zadovoljen, jia ne morda iz stvarnih razlogov in gospodarskih pogledov, ampak predvsem zato, ker je s tem našel povod, du lahko zabavlja na J M Z. Že ponovno srno s številkami dokazali, da združitev Kamnika z okolico ne bo prav nič obtežila žepov kamniških davkoplačevalcev, zato je škoda izgubljati besede o tem. Lepo pa ni slišati iz ust nekaterih kamniških meščanov razna zabavljanja na račun kmečkih in delavskih volivcev iz okolice, kakor da bi ti ne mogli biti prav tako dobri in enakovredni naši someščani. S čini pa se Kamničani lahko postavimo, da bi se mogli povzdigniti nail naše nove someščane? Naši trgovci in gostilničarji dobro vedo, da od samih Kamničanov nc bi mogli živeti, če ne bi bilo okolice. Okoličani nosijo ves denar v Kamnik, meščani pa ga mnogo potrošijo drugod za nakup stvari, ki bi jih lahko dobili tudi v Kamniku pri domačih trgovcih. Kamnik je s priključitvijo okolice postal teritorialno prav lejio zaokrožena enota, mesto s 6000 prebivalci, v katerem se meščanski, industrijski in kmečki del občine skladno izpopolnjujejo, v gospodarskem pogledu pa noben del ni drugemu v škodo.
Pismo otrokom
Dragi moji malčki!
Otroci, ali že poznate čudovito /godbo o kora jžnem pastirčku, ki si ga je izbrala inala princeska za tovariša in ker ni očka dovolil, da bi se igrala z njim — je pobegnila z njim v gozd.
Ali si morete predstavljati kaj vse se lahko v gozdu doživi? Posebno ponoči, ko sije mesec, in mečejo drevesna debla čudovito skrivnostne sence, ko švigajo iz spanja splašeni zajčki preko poti in se jx>javijo medvedje iz goščave? Ko so zbirajo živali okrog gozdne gospodarice botre Šume, ko plešejo zajčki in brundajo medvedje?
Lahko si tudi mislite, da očka-knez ni pustil hčerke kar takole v gozdu in da je poslal takoj svoje junaške veterane iskat otroka. Ampak hudo narobe je, če so navidezno junaški veterani strahopetni zajci in šleve, ki se boje medvedov, čeprav imajo sabljico pripasano in puškico nabasano. . Da, da, vse mogoče in nemogoče so lahko pripeti v gozdu in gozdni krčmi, ampak vsega vam vendarle ne morem izdati!
Na gradu pa so tudi gostije in kaj čudni, debeli in suhi — a vsi brez izjeme — strašno lačni in žejni gostje se masti jo tem... Tudi brez godbe in pesmi ni prave zgodbe in v tejle jo je zvrhano merico lepe, za pesem in za ples. O, pleše se tudi! Veterani, vile in kmetice. Ampak, da ne boste preveč radovedni, vam še povem, da je konec vesel in da se princeska in pastirček zdrava vrneta nn grad Joj zdaj sem vam pa res že skora j vse izdala! Da ne jx>zabim: to zgodbico boste videli danes, v nedeljo, popoldne v drami! Pozdravlja vas
Tetka Klepetulja.
Štiri igre brez avtorskih
tantiem za 50 dinariev
Jugoslovanska knjigarna (oddelek: Založba ljudskih iger) v Ljubljani se zaveda pomanjkanja dobrih iger spričo vedno številnejših predstav po naših ljudskih odrih. Zato bo izdala letos štiri igre v subskripciji za skupno ceno 50 dinarjev. Pri tem pripominja, da bo knjigarniška cena za vso Štiri igre skupno znašala vsaj 80 dinarjev in da so vse štiri igre proste sleherne avtorske takse, o čemer bo vsaki igri priloženo potrdilo. — Izšlo bi:
Ena duhovna igra: Jožef Boon C. SS. R., Sveta Cecilijo. Zborovska dekliška igra. Z mnogimi slikami predstav v Belgiji. — P. Boon spada med prenovitelje belgijskih katoliških ljudskih odrov Napisal je že nad 30 iger in jih tudi sam režiral. Njegova »Sveta Cecilija« je prevedena v več jezikov in predstavlja docela nov tip obče-stvene igre.
Ena narodna igra: Davorin Petančič, Deseti brat. Petančičevo imo je tako znano, da ni treba posebnih pripomb. Zanimivo pn je, kako jo rešil problem »Desetega brata«, ki ga imamo že v več priredbah od katerih nobena prav ne zadovolji. Prepričani smo, da bo Petančič tudi v tem svojem delu prodrl, kakor je vselej dozdaj.
Ena socialna igra: Anton Vratuša, Poslednji sin. Vratuša je še neznano ime, ki se bo pa s to igro iz našega prekmurskega življenja lepo uveljavilo. Mladi avtor načenja vprašanje prekmurskih sezonskih delavcev in oblastnih »pa-lirjev«. V igro je vpletenih mnogo zanimivih folklornih elementov.
Ena vesela igra: Ludwig llolbcrg, Po sili župan, llolberg (1684—1754) je pri nas po krivici malo znan, dasi upravičeno nosi naziv »nordijski Moličre« Ta njegova komedija (Den Poli-tiske Kannestoper) je ena najsijajnejših svetovnih satir na oštarijsko politikantstvo in nergaštvo. Prevajalec N Kuret je komedijo lokaliziral v Ljubljano 18. stoletja, kar daje komediji še posebno zanimivost in privlačnost.
Igre izidejo le, ako se priglasi zadostno število interesentov. Javiti se je najpozneje do 1. decembra t. I. na Jugoslovansko knjigarno v Ljubljani (zadostuje navadna dopisnica).
Si. Vid nad Ljubljano
V nedeljo, dne 28. novembra t. L, popoldne točno ob pol 4 uprizori Blaž Potočnikova čitalnica v Ljudskem domu v Št. Vidu veseloigro v treh dejanjih »Glavni dobitek«. Igra je zelo zabavna in nudi dosti neprisiljenega smeha.
razprave zaradi požiga
Maribor, 20. novembra.
Naše ljudstvo »raatra požig za najhujši zločin, hujši in zlobnejSi, kakor uboj ali umor, eaj se s požigom pahnejo cele rodbine v nesrečo in bedo, iz katere si dostikrat ne morejo sploh več pomagati. Žalibog je v današnjih časih na področju mariborskega okrožnega sodišča požigalstvo tako razširjeno, da spada med najbolj pogoste zločine. Je pa te zločine tudi najtežje pojasniti in le v redkih primerih se posreči spraviti krivce pred sodišče ter jim dokazati njihovo dejanje. Zadnje čase so imele oblasti v tem pogledu precej uspehov ter se nahaja v preiskovalnih zaporih mariborskega okrožnega sodišča cela vrsta oseb, osumljenih požiga. Trije taki osumljenci >o prišli danes pred mali senat okrožnega sodišča, da prejmejo zasluženo plačilo. Prvenstvo med njimi in med vsemi požigalci sploh, * katerimi je imelo sodišče dosedaj opravka, nosi zločinec
s 25 požigi
Joief Koren, 27 letni oženjeni kočar lz Pekla pri Poljčanah, ki je vršil svoj zločinski posel ie od leta 1931 t okolici Slovenske Bistrice ter Je spravil 25 posestnikov v nesrečo. V okolici Slov. Bistrice in v mestu samem so »e od leta 1931 neprestano ponavljali požari pri raznih posestnikih. Včasih je bilo precej mesecev mir, potem pa je zopet gorelo noč za nočjo, sedaj na tem, sedaj na onem vrhu. Največ požarov je bilo lansko leto. Pri vseh primerih se je videlo, da je na delu zločinska roka, vendar ni bilo mogoče požigalca izslediti kljub vsem ogromnim naporom orožništva in kljub pazljivosti prebivalstva. Nazadnje pa je srečen slučaj spravil oblastem t roke
požigalca, kakor ga naši kraji še niso videli
Dne 20. marca je prišel kočar Jožef Koren v Vrhlogo pri Slov. Bistrici ter je dobil prenočišče pri posestniku Unukn v njegovem hlevu. Ponoči pa je šel Koren pod okno služkinje posestnika Jožefa Zunkoviča v Vrhlogi ter je klical dekleta, naj mu odpre. Služkinja pa se je poznega vasovalca ustrašila ter je zbežala v sosednjo izbo. Kmalu nato pa je začela v njeni sobi goreti postelja ter bi se bila vnela in zgorela vsa hiša, če ne bi bili požara pravočasno opazili ter ga pogasili. Sum storitve je padel na Korena, katerega so videle nekatere priče pod oknom ln potem na begu proti Umnikovemu hlevu, kjer se je vlegel k počitku ter so ga tam orožniki po prijavi domačinov našli. Koren je skraja tajil, potem pa je le priznal svoje dejanje. Ker je v Vrhlogi poprej že nekajkrat gorelo ter se je takrat vsakokrat mudil v vasi Koren, je padlo orožnikom na um, da so vsi omenjeni požigi v zvezi s Korenovimi obiski. Začeli so ga v tej smeri izpraševati in kmalu so imeli senzacionalna priznanja: videli to, da jtm je padel v roke dolgo iskani požigalee, ki je ie nekaj let držal vso okolico v strahu In trepetu.
Nenavadni vzroki požigov
Orožniki so vodili Korena od enega pogorišča do drugega in povsod je pred številnimi pričami 7, neko bahavostjo pripovedoval, kako in kdaj je požige izvršil. Spominjal se je vseh najmanjSih podrobnosti ter je na ta način jasno dokazal, da je vsa ta dejanja izvršil po zrelem preudarku. Zanimivi so pa vzroki, ki jih je pri priznanjih
navajal. Včasih je podtaknil rdečega petelina, da je storil kakemu znancu »uslugo« ter ga je maščeval namesto njega, za plačilo pa je dobil liter pijače, drugič mu zopet ni ugajalo kako po slopje zaradi slamnate strehe in grde zunanjosti, pa ga je »vzel na piko« in ga je ob prvi priliki zažgal. Največ požigov pa je izvršil iz gole naslade ter je očividno užival v nesreči ljudi. Orožnikom je priznal Koren 18 požigov, pozneje pa je v preiskovalnem zaporu pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici ln nato še pred preiskovalnim sodnikom v Mariboru priznal še 7 drugih požigov, tako da je vseh njegovih zločinov 25. Povzročil je z njimi ogromno Škodo, ker je pri vsakem primeru, razen pri 2unkoviČu, znašala škoda nad 40.000 dinarjev. Nad milijon dinarjev je tedaj zahtevala njegova zločinska strast.
Pred sodniki vse zanika
Pri današnji razpravi Koren taji vae po vrati ter priznava same požig pri 2unkoviču. Za vse ostale požige, ki jih je pred orožniki in pred sodnikom priznal, pa pravi, da so ga orožniki k priznanju prisilili. Na vprašanje predsednika, ali so ga pri sodiiču tudi silili, pa odgovarja, da ne, pač pa da se je bal, da bi ga sodišče zopet izročilo orožnikom. Koren napravi vtis inteligentnega, popolnoma odgovornega človeka. V preiskovalnem zaporu ga je sodni zdravnik opetovano preiskal, pa je ugotovil, da za svoja dejanja v polni meri odgovarja.
Jožef Koren je pri današnji razpravi končno priznal svoje dejanje ter ga je senat po daljšem posvetovanju obsodil na 15 let in 1 mesec robije ter na trajno izgubo častnih pravic. Na vprašanje predsednika dr. Turata, če sprejme kazen, je bo-toženec dejal: »Kaj pa hočem!«
Dva maščevalna požigalca
Po obsodbi Jožefa Korena sta prišla na vrsto pred sodnike še dva požigalca. Najprej 38 letni kočar Martin Jus z Jaužkovega vrha. Jus je bil silovito jezen na svojega soseda Martina Blažka, ker ga je ta osumil nekih tatvin. Zaradi tega mu je dne 13. septembra zažgal hlev, ki je pogorel do ta) ter je imel prizadeti 12.000 din škode, Orožniki so Jusa že takrat osumili požiga, pa se je znal izmazati. Nato pa je nastal v noči na 24. septembra pri Blažlru vnovič požar ter je zgorela stiskalnica. Tudi sedaj je padel sum na Jusa. Orožnikom ni hotel ničesar priznati, ko pa so ga zaprli, je v ptujskih zaporih vse priznal ječarju Jožefu Jestnanu. Nato je priznanje zopet preklical, kar pa mu pred sodiščem ni pomagalo. Obsojen je bil danes na 1 leto in 2 meseca strogega zapora.
Za njim je prišel na zatožno klop brezposelni 50 letni rudar Andrej Pangerl iz Razgorja. Obtožen je, da je zažgal imetje svoji lastni ženi Angeli. Obtoženec se je priženil v Razgorju ter je vzel vdovo Angelo Štrmšek. Zahteval je od nje, naj mu prepiše polovico posestva, kar pa žena ni hotela izvršiti, ker se je mož z njo neprestano prepiral ter grdo ravnal. Zaradi tega je dne 17. septembra zažgal hišo, ln sicer na ta način, da je vzbujal domnevo, da je nastal požar zaradi slabega dimnika. Pangerl dejanje, zaradi katerega je prišel na zatožno klop, odločno zanika.
Andrej Pangrl je bil obsojen na <5 mesecev strogega zapora.
Maribor
m Danes otvoritev umetnostne razstave. Danes
f. pričenja »Umetnostni teden« v priredbi mariborskega umetniškega kluba. Uvod v ta teden tvori i otvoritev umetnostne razstave članov kluba »Brazda«, ki bo danes dopoldne ob 11 v kazinski dvorani. Na razstavi so zastopani slikarji in kiparji: Golob Fran, Jirak Karel, Kos Ivan, Mušič Zoran, Sirk Albert in Stoviček Vladimir. Vsi razen Goloba so že stari znanci mariborske publike, ki vsako leto razstavljajo v okviru jesenske razstave »Brazde«. Letos se nam predstavljajo z novimi deli, ki kažejo zopet znaten napredek mariborske slikarske umetnosti. Letošnja razstava bo po kvaliteti j razstavljenih del ena najboljših, kar jih je bilo dosedaj v Mariboru.
Velika i i b i r a blaga
ČEŠKI MAGACIN
vedno najnovejše. Ulica I.oktobra, voe«! Barvarske
m Službeni red nameščencev Mestnih podjetij,
o katerem smo svoječasno obširno že poročali, je banska uprava potrdila ter stopa s tem v veljavo. S službenim redom je sedanja občinska uprava izvršila velevažno delo, uredila je vprašanje natne-ščenstva pri Mestnih podjetjih ter je v tem pogledu pokazala vso čirokogrudnost in daljnovidnost. Obenem pa je novi službeni red omembe vreden uspeh mariborske podružnice Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, ki je pri pogajanjih zastopala organizacijo nameščencev Mestnih podjetij ter je s svojimi stvarnimi predlogi in večletnim V7.trajnlm delom veliko pripomogla, da se je to pereče vprašanje rešilo.
m Fantovski odsek II. V ponedeljek 22. t. m. se vrši fantovski sestanek točno ob 8 zvečer v prostorih Aleksandrova cesta 0. Udeležba za vse člane obvezna.
m 1'rovoz od Koroškega kolodvora na Pobrežjo
— ca 1)0.000 din. Tovarna svile Thoma je dobila nov ! ogromen parni kotel, ki tehta 105.000 kg. Ves teden je trajal prevoz tega velikana s Koroškega kolodvora v tovarniške prostore na Pobrežju. Veljal je ta prevoz lepo svoto 90.000 din.
m Konjunktura za »vilo. Tovarna svile »Jugo-svilae v Mariboru zopet povečuje svoj obrat ter bo dozidala nekatere novo objekte. Konjunktura za svilo je letos zelo dobra v nasprotju s konjunkturo bombažnega blaga, ki je letos slabša, kakor lansko leto.
m Prošnja za mestni avtobusni promet. Stanovalci ob progi št. 1 prosijo, naj bi se zopet uvedle vožnje avtobusa ob tričetrt na 7 zjutraj od Delavske ulice, kakor so do nedavnega bile. S tem avtobusom imajo nameščenci tekstilnih tovarn v Melju, ki morajo iiili že ob 7 v pisarnah, direktno zvezo z nieljskim avtobusom. Morda bi se dalo urediti tudi tako, da bi avtobus št. 1 polom kar nadaljeval vožnjo v Melje. Avtobusi vseh ostalih prog št. 2, 3 in 4 so že ob tričetrt na 7 na Glavnem trgu, le proga št. 1 dela sedaj izjemo dasi bi bilo za vožnjo s prvim avtobusom gotovo dovolj interesentov.
m Nenavadna nezgoda. V delavnicah drž. železnic so montirali nov ogromen brusni kamen, ki je imel nad 1 meter v premeru. K sreči so kainen s potrebno previdnostjo preskusili, kar je prepre-illo usodno nesrečo. Koinaj je kamen priSel v pogon ter je dobil primerno hitrost, že se je raz-b-tnl ter so veliki težki kosi kar brizgnili na vse strani po prostoru. O bi bil sedel pri kamnu že brusac, ki ga gotovo doletela sliaSna smrt.
m Sprememba repertoarja. Danes zvečer se nprizori v gledališču namesto »Treh vaških svetnikov« komedija »Najboljša ideja tete Olge«.
m Kožnhovina v veliki izbiri in strokovna izdelava pri Semko, krznar, Gosposka ulica 37.
ni Otroške, damske, moške jopice, lastni izdelek, najceneje samo pri »Luna«. Glavni trg 24. m Rokavice, nogavice, Rrbarič, Rotovi. m Preden kupite flanel, obleke, huberluse, čevljej koče, odeje, platno itd. se prepričajte o najnižjih cenah v manufakturi Grajske starinarne, Ve-trinjska 10.
m Znižane eene metana. Mestni avtobusni promet v Mariboru je znižal cene metana za pogon avtomobilov od 55 din na 50 din za 10 kubičnih metrov. Prav tako se je pocenila preureditev motorjev na metanski pogon za 800 din. Pogon avtomobilov z metanom je kljub znižanju cen bencina še vedno zelo rentabilen, ker je za 40 odstotkov cenejši, kakor bencinski pogon.
m Smrt kosi. V splošni bolnišnici je umrl v starosti 49 let kleparski mojster g. Franjo Karba. — Na Pobrežju, v Sokolski ulici 15, je umrl 72 letni izdelovalec bičev Vincenc Peric. Naj počivata v miru I
Celje
c Koncert »Celjskega zvona«. Danes popoldne vsi v opntijsko cerkev sv. Daniela, kjer nam bo pevsko društvo »Celjski zvon« priredilo cerkveni koncert pod vodstvom sedanjega pevovodje g. Avgusta Cererja. Vstopnice se dobe ie od 2 naprej pri vhodih cerkvenih vrat. Vljudno vabljeni!
Oglejte si najnovejše pariške frizure, barve las in lasni nakit v izložbi gledališkega frizerja
R. CSrobeBnik - CeSie
Diploma za frizure. Diploma za barvanje las
e 50-letniea Dijaške knhinje t Celju. Letos poteka 50. leto. kar deluje v Celju ta dobrodelna ustanova, ki omogoča ozir. olajšuje tolikim dijakom študij in jim daje dnevno kosilo po skrajno nizki ceni ali rovnejšim tudi brezplačno. Kljub temu pa je ko6ilo vedno tečno in zadostno ter hrana sveža in zdrava. Zaradi splošne gospodarske krize so dohodki Dijaške kuhinje v zadnjem poslovnem lelu znatno padli, potrebe pa stalno naraščajo, tako, da odbor ne more več ugoditi vsem prošnjam. Na občnem zboru je bil med slučajnostmi podan predlog, naj se odpelje k banu deputacija v svrho intervencije, da se bnnovinska subvencija Dijaški kuhinji, ki se je zmanjšala, zopet zviša. Za proslavo 50-letnice bo Dijaška kuhinja, kateri predseduje g. prof. Josip Kožuh, opustila vsako drugo prireditev ter izdala samo spominski spis.
c Potujoča protiplinska razstaTa v Celju. Dane« ob 11 dopoldne bo na celjskem kolodvoru otvoritev protiplinske razstave, ki bo trajala do četrtka 25. t m.
KINO DOM - CELJE
21 in 22. novembra »DOLOMITI V PLAMENU« Prihodnji sporedi: »POD VARSTVOM TKMK« in »PATRIOTU
e Ljudsko vseučilišče. Jutri zvečer ob 8 bo v risnlnici II. deške osnov, šole predavanje g. Cnies-bachn iz Zagreba, ki nam bo predvajal 150 krasnih ekioptičnih slik iz hrvalskega Primorju, Volehitu in Plltvlčkth jezer. Vabljeni!
KINO MFTDflDfll danes ob 16.15, 18.16, 20.30 mim ntiBurui, blJno lep fllm lde,ine TBebiu«
SESTRA MARIJA (5tSer
(Aleksander Sved, Camilla Hnrn) — Ob 10.16 in 14 matineja „PREDSTRA2A V MAROKU"
e Vaino zborovanje železniških upokojencev in vdov bo danes, v nedeljo ob 9 dopoldne v gostilni >Pri zelenem travniku«.
e Razprava proti Kačiču in njegovemu tovarišu, ki sta obtožena, da sta raztrgala državno zastavo v Laškem, je trajala danes od pol 10 do 12 dopoldne na okrožnem sodišču. Zaslišanih je bilo tudi več prič, vendar je bila zaradi nujne potrebe še ene priče razprava preložena za nedoločen čas. Razprava Je bila zaradi mladoletnosti obtoženca Hlebica tajna.
e Smrtna kosa. Na Vrazovem trgu 6 v Cel ju je zaspala v Gosjiodu v 66. letu starosti včeraj ob 10 dopoldne zasebnica In vdova ga. Marija Loskov-šek, bivša lastnica hiše Mestnega zavetišča. Drago pokojnico ao posebno radi obiskovali reveži, eaj jih ni nikoli odklonila brez daru. Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek bo 4 popoldne iz mrtvašnice mestaega pokopališča. Naj v miru počiva!
r«.**
Prosvetno drnštvo v Litiji bo uprizorilo v soboto 27. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo 28. t. m. ob 3 popoldne v dvorani na Stavbah veseloigro »Beneški trojčki«. V letošnji sezoni je ta igra prva. Vloge so v najboljših rokah in ne bo vam zal, če pridete pogledat.
Umrl je v Gradcu pri Litiji posestnik g. Ivan Premk. Pokopan je bil v soboto popoldne ob veliki udeležbi na farnem pokopališču v Litiji. Vernemu in značajnemu možu večni miri Sorodnikom iskreno sožalje!
Diplomiran je bil na zagrebški univerzi za magistra farmacije g. Božidar Brilli iz Litije. — Čestitamo!
Smarfno
pri Litiii
Higienska razstava bo danes otvorjena v Društvenem domu v šmartnem pri Litiji. Razstava bo trajala ves teden do nedelje 28. novembra. Razstavo je priredilo Prosvetno društvo. Vodil jo bo g. dr. Pire. Vabimo vse okoliške župnije in Prosvetna društva, da si jo ogledajo.
piui
Cerkev sv. Doroteje v Domovi, podružnico minoritske župnije sv Petra in Pavla v Ptuju, so temeljito popravili. Po pravici povedano so Dor-novčani, kakor tudi vsi tisti, ki pripadajo občini Domova, t. j. Pacinjani, Velovlačaui in Mezgov-čani veliko storili za svojo cerkev. Pred nekaj leti so to cerkev povečali s prizidanjem nove kapele, postavili nov veliki oltar, postavili nove orgle, novo obhajilno mizo in druge potrebne reči. Sedaj so pa cerkev na znotraj vso prepleskali in lepo uredili. Barvana je v treh glavnih tonih, lako da njena arhitektura pride do svoje veljave. Vsakdo, ki stopi v ta prenovljeni hram božji, dobi zelo lep vtis. Pleskarsko delo je prevzel in lepo izvršil slikar Omulec Karel iz Sv. Antona v Slov. goricah.
Štiridnevni tečaj od 18. do 21. novembra za ptujsko fantovsko okrožje se vrši v Ptuju pod vodstvom telovadnega učitelja, ki ga je poslala Zveza fantovskih odsekov iz Ljubljane. Tečaja se udeležujejo načelniki in njihovi namestniki vseh odsekov tega okrožja.
v veliki izb ri pri fi. SUTT1VER, Lfublfarta 2
Prešernova al. 9 poleg gl. pošte ZaDtevajt« brezplaftni cenit:'
Je žica
Ni ie dolgo, ko so ustanovili pri eerkvenem zboru mladinski pevski odsek in bo ie danes nastopil s svojim koncertom, ki bo ob 3 pop. v cerkvenem domu. Na sporedu je več pevskih točk in dve veselo-spevoigri. — Danes teden pa priredi prosvetno društvo ob istem času akademijo, ki bo posvečena našim izseljencem. Poleg govora bodo še deklamacije in pevske točke. — Naša ljudska knjižnica izposojuje vsako nedeljo dopoldne poučne in zabavne knjige. Za malenkostno odškodnino si boste z njimi krajšali pusta ia dolgočasne zimske večere.
Trbovlje
f Gospa Amalija Kocjan. Dne 20. novembra ob četrt na 4. zjutraj je dotrpela v ljubljanski bolnišnici gospa Amalija Kocjan, soproga pekovskega mojstra in posestnika v Trbovljah. Neozdravljiva bolezen srca jo je odvzela soprogu, sinčku tn ao-rodnikom. Pokojna j« bila najboljša družica svojemu možu in zlata mamica svojemu petletnemu sinčka. Blago pokojnico bodo pogrešali reveži, katerim je bila prava dobrotnica. Pri njej se je uresničilo, da ni vedela levica, kaj je dala desnica. Naj v miru počivat Žalujočim naše iskreno aoialje!
»Izposojal je.* Pred par meseci je bilo ugotovljeno, da manjka denarja pri II. rudarski sko-pini, bratovski skladnici in dinarskem tondti rudarjev. Povsod, kjer so imeli socialisti kaj besede, je bil za blagajnika njihov glavni zaupnik Hru-šovar. Nazadnje je pa manjkalo denarja 29.000 dinarjev. Ker kljub pozivom ni oddal blagajne, je prišla zadeva na dan in pred sodišče. Ker jo Hrušovar grozil, da bo spravil na dan še druge stvari, ki sodrugom ne bodo prijetne, je bila zadeva pred sodiščem zelo omiljena. Kljub temu je bilo sodišče prepričano, da gre za poneverbe in ne za posojanje in je Hrušovarja obsodilo na pet mesecev zapora in dveletno izgubo častnih pravic — a to pogojno —, denar pa mora vrniti v mesečnih obrokih.
Za dovršitev regulacije Globošaka je banska uprava odobrila še kredit 10 000 din. Tako je upati, da bo kljub poznemu času to delo letos končano.
Razdrta pot na Kltiko — kdo je kriv? Sosed posestnik pravi, da se je to zgodilo po sporazumu z občino in olepševalnim odsekom. Ker sta ravno ta dva faktorja največ delala in dala za dober dohod na Klečko, postaja zadeva zanimiva z druge strani.
»DuMca Rožamarijafilm po romanu, ki izhaja v »Slovencu«, predvaja zvočni kino Društveni dom danes in jutri.
Šmihel pri Novem mestu
Poročila se bo danes z g. Antonom Hudokli-nom, mornariškim narednikom-vodnikom, gdč. Marica Kalanova iz priljubljene družine g. šolskega upravitelja v Smihelu. Gospe Marici, ki je bila ves čas agilna članica naših društev in cerkvena pevka, žeiimo obilo sreče.
Razbojnik Urbani je vzbujal tudi po naših krajih mnogo strahu. V ljudski domišljiji je postal že kar bajna prikazen: zdaj je bilo čuti, da so ga videli v enem kraju, zdaj zopet v drugem. Na njegov račun se je zgodilo celo nekaj neljubih pomot: tako so v nedeljo na ovadbo neke iensko v Kandiji ustavili Urbanču podobnega moža, a se je takoj izkazalo, da je to čisto pošten fant iz Stranske vasi, ki se je vrnil iz Južno Srbije, kjer je služil pri graničarjih in je bil zato malo nenavadno oblečen. Med tednom pa je hodila po Smolenji vasi neka sumljiva ženska in zaskrbljeni ljudje so tudi ▼ njej videli Urbanča. Ko so ji omenili orožnike, je pustila prenočišče in naglo neginila. V četrtek zvečer pa se je kot blisk raznesla novica, da so Urbanča prijeli. Tudi naše Podgorje ae je oddahnilo, le bojimo se, da bo zopet ušel.
Štiri vagone koruze je vendarle prišlo na občino. Najbolj prizadetim vasem bo za prvo silo pomagano. Le škoda, da je treba tudi za to podporo šteti denar, 1 din za kg, kar je za naše razmere velik denar. Pa vseeno je bilo veselje gledati gospodarje in gospodinje, ko so ee vračali s polnilni vrečami domov; vsaj stradati ne bo treba nekaj časa.
Ljubljanske vesti
I Krznar Filip Bizjak umrl. V Ljubljano je dospelo včeraj žalostno sporočilo, da je v tržaški bolnišnici umrl ugledni ljubljanski krznar Filip Bizjak, ki je imel svoje podjetje na Kongresnem trgu. Kakor je znano, se je g. Filip Bizjak ponesrečil na dan Vseh svelih blizu Razdrtega, že onstran italijanske meje. Filip Bizjak je na ta dan s svojo družino z avtomobilom obiskal svoj rojstni kraj Vipavo ter grobove svojih sorodnikov, ki počivajo tam. Ko so je vračal z avtomobilom proti Ljubljani, mu je na gladki asfaltirani cesti spodrsnil avtomobil in se zaletel v bližnje drevo. Ranjeni so bili vsi potniki, Člani Bizjakove družine, najhuje pa Filip Bizjak sam. Zlomil si je nogo, polomil rebra, v bolnišnici pn je dobil še komplikacije na pljučih. Neki drug avto je prepeljal ranjence v tržaško bolnišnico. Bizjak je bil v sredo operiran, toda je bil preslab, da bi operacijo prenesel ter je snoči za [>oškodbami utnr). Zapušča gospo Franjo, hčerko Silvo in sina Filipa. Gospa vdova se je takoj, ko je dobila vest o smrti svojega moža, odpeljala v Trst ter bo dala najbrž truplo prepeljati v Ljubljano. Kdaj bo pogreb, še ni znano. Pokojni Bizjak je bil star 52 let ter je bil doinn iz Vipave. V Ljubljani je zadnja leta kot marljiv in podjeten krznarski mojster užival velik ugled. Naj mu sveti večna luč, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
1 Akademski klub montanistov obvešča s tem vso javnost, da se je pojavil človek, ki s ponarejenimi nabiralnimi polarni nabira pri tvrdkah in strankah v Ljubljani prispevke za jubilejni »Skok preko kože«, ki !>o 7. decembra na Taboru. Ker je omenjeni popolnoma neupravičen za kakršnokoli pobiranje denarnih prispevkov za naš klub, svarimo našo javnost, naj ne naseda nikomur, kdor sc ne izkaže 7. nabiralno polo kluba montanistov, potrjeno od policijske uprave v Ljubljani ter naj vsako sumljivo osebo takoj prijavi najbližjemu stražniku.
1 Ljubljanica narašča. Deževje je temeljito iz-pralo sneg, ki kar vidno kopni. Ljubljanica je močno narasla ter je ponekod že prestopila bregove. Na Barju pa zaenkrat še ni nevarnosti za povodenj.
I Za skupno proslavo državnega praznika.
Včeraj, v soboto, ob 5 pojtoldne je bil v veliki sejni dvorani mestnega magistrata sestanek zastopnikov ljubljanskih narodnih, telesno-vzgojnih, prosvetnih in gasilskih društev pod predsedstvom mestnega župana dr. Jure Adlešiča. Namen sestanka je bil, da se določi načrt skupne proslave državnega praznika 1. decembra. Bil je navzoč tudi zastopnik štaba dravske divizijske oblasti.
Na sestanku je bilo soglasno sklenjeno, da bo na praznik zedinjenja 1. decembra skupna manife-stacijska proslava z obhodom po mestu. Sklenjeno je bilo, da bo ponovni sestanek zastopnikov omenjenih društev v sredo. 24. t. ni. ob 5 popoldne, da Be določi podroben program in da se izvoli poseben odbor, ki naj proslavo izvede. Na to sejo so vablj'eui tudi zastopniki tistih društev, ki so bili včeraj zadržani. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
1 Križanska moška kongregaelja ima drevi ob
šestih slovesen vhod v proslavo praznika drugega družbenega zavetnika v Križankah. Po govoru darovanje za namene družbe. Vabljeni tudi po članih vpeljani prijatelji kongregacije.
1 Priporočamo brivsko-frizerski salon Polanc, Kopitarjeva ulica 1.
1 Elizabetna in Vineencijeva konferenca za Mar. Ozn. lef»o prosita za odloženo obleko, perilo, še uporabne čevlje, odeje itd. Odda se lahko na porti, na željo pridemo tudi iskat na dom.
I Namesto venca na grob blagopokojne g. Hed-vike Sturm. je darovala ga. Vilfan Marjeta (Ale-šova mama) 100 din za reveže Elizabetne konference pri 6v Petru v Ljubljani. Bog povrni!
1 Letos imate vsaj ena skrb manj. Ni vam treba premišljevati, kje naj si nabavite zimsko blago. Tv. Manufaktura, kom. dr. na Mestnem trgu 17, prodaja razne flanele za perilo, barhente za obleke in domače halje ter volneno blago za moške in ženske obleke in plašče tako poceni, da bo vsakdo, ki si hoče nabaviti za malo denarja dobro blago, kupoval samo v tej trgovini.
1 Trgovina krzna Srečko Lapajne ie preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4, ll, nadstropje. Telelon 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz nasaže.
1 Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Stmandl. Dvo'akova ul. 3. tel. 24-07.
1 Prijet goljuf ■ nsnjem. Ljubljanska policija je bila prav presenečena, ko je dobila ovadbo o nenavadni goljufiji z usnjem. Neka ljubljanska tvrdka je namreč dobila telefonsko naročilo od druge ljubljanske tvrdke za najboljše podplatno mnje. Tvrdka je tako dobavila usnje v teži 360kg. Ko pa je dobila druga tvrdka račun za 20.000 din, se je izkazalo, da je to naročilo napravil neki goljuf, ki je pač najel voznika in odpeljal usnje ler ga takoj prodal raznim manjšim tvrdkam. Včt-raJ dopoldne so goljufa prijeli v neki gostilni. Pri njem so našli samo še 8000 din. Policiji ae je posrečilo tudi zapleniti nekaj usnja pri rasnih tvrdkah, katerim ga je goljuf prodal, vendar pa jo skoria krita le na poL
Stev. 268._»SLOVENEC«, dne 21. novembra 1937._
Po 23 letih zopet v domovini
Izpod carja pod sovjete
Po pripovedovanju ruskega ujetnika Andreja Jelenca iz Smlednika
Takrat je bila vojska. To je tako huda reč kakor kuga ali pa lakota. Takrat so vse moške notri vzeli. Tudi Jelenca Andreja ali po domače Kobilarjevega, ki je doma na številki osem v Zavrbu pri Smledniku, so poklicali in je moral iti. Nabasan nahrbtnik mu je jezdil na hrbtu, kakor tolikim drugim, oči so mu uhajale nazaj na domačijo, ko je odhajal, kakor vsem. Nekaj tednov inu je še manjkalo do dvajsetih. Če jc kdo domače vprašal, kam je šel Andrej, so dejali: »Notri so ga vzeli.< To je bil tista leta edini in ves naslov. Od tu prideš nazaj ali pa ne prideš. Nekateri so prišli po desetih letih, nekaterih ne bo več, kobilarjev Andrej pa je prišel po 23 letih
Andrej Jelene, njegova iona ter sinovi: Pjodor, Nikolaj in Janez. Starejša dva sta sinova iz prvega ženinega lakona.
Začelo se je v Galiciji v »Krepatih«. Zima je bila, da je vse pokalo. Snega nad dva metra, v zametih pa skoraj ni imel dna. Na dan 19. svečana 1915 pri mestu Galiču je ruska vojska obkolila en del 17. regimenta in ga zajela. Med ujetniki je bil tudi Kobilarjev Andrej. Oktobra 1914 so ga Avstrijci »notri vzeli« in poslali s avojo vojsko v Galicijo, sedaj »o ga že imeli Rusi, ki so ga z vsem transportom poslali nekam notri v veliko Rusijo.
Pri županu za hlapca
Najprej so jih gnali proti Kijevu v Ukrajini. Največ so hodili peš in gazili tisti veliki sneg, tu in tam so jih potegnili tudi z vlakom naprej. Iz Kijeva so jih brž poslali v posameznih skupinah še notri v Rusijo, čez Ural v Sibirijo. Do Kijeva je imel Kobilarjev Andrej še nekaj slovenske druščine med ujetniki, tam pa so jih razdelili in potem je taval vsa leta večinoma sam po Rusiji, le tu in tam je naletel tudi pozneje še na kako skupino Hrvatov ali Čehov, Slovencev pa je videl zelo malo. Njega so poslali proti reki Tšim v mesto Petropavlovsk v akmalinski oblasti na oni strani Urala,_ od tam pa takoj v vas Bugrova, kjer si je tamošnji »vo-lostnoj staršina« (župan) poželel hlapca, najcenejši pa je bil takle ujetnik, ki mu je umreti edina pravica. Tu je delal na polju do 15. oktobra leta 1915. Življenje je bilo sedemkrat boljše kakor na fronti, pa nič koliko slabše kakor doma. Delal je in jesti je dobival, tudi oblekli so ga toliko, da je mogel med ljudi. Bugrova je takrat bila vas, ki je imela okrog 450 številk. »Poinešeikov« (graščakov ali veleposestnikov) tu ni bilo. Tudi ni bila zemlja, sama rodovitna ravnina, ki ji ni konca (»step«), tako natančno izmerjena in zapisana, kakor pri nas. Njive tam nimajo meja, še o cestah po polju ne veš, kje se začno in kje se končajo. Ob suhem vremenu se še vozi nekako po onih tirih, ko pa se zemlia razmoči in se je treba izogibati blatu, pa si lahko daleč vstran iščeš trdnejših tal. Vsak je imel toliko zemlje, kolikor jo je pač mogel s svojo družino in živino obdelati. Tu, kjer je zemlje za vse dosti, ni takega pohlepa po zemlji, kakor pri nas, kjer je za vsako ped tudi pravda, če ravno tako pride. V tej pokrajini je bilo od vasi do vasi do 25 km, vsaka vas živi svoje življenje in nima skoraj nobene zveze z ostalim svetom. Za državo so vedeli po tem, da so ji davek plačevali po merah od bogve kdaj, sicer pa car ni bil siten in ni gledal na vsako ped. Za vojsko niso vedeli nič, samo ujetnik je bil v vasi in po tem so slutili, da nekje nekaj mora biti, kje pa je to in kaj se godi, je bilo pa vsem neznana dalja. Ljudstvo je bilo popolnoma neizobraženo, v vasi nobenega časopisa, nobene šole, nobene knjige, samo ena cerkev s »popom«, pa še to je spadalo bolj k navadam in narodni noši kakor pa k življenju.
V	tej vasi je torej Kobilarjev Andrej preživel poletje leta 1915. Obdelovali so polje in živeli od njega. Orali so s plugom, stroje so imeli samo za žetev in košnjo. Vendar pa se je tu še nekako živelo, zemlja ni skopa, ljudje tudi ne, bil je tisti blaženi »naš vsakdanji kruli«.
„Kara boš"
V	oktobru 1915 pa jc ujetniško nadzorstvo vzdignilo Andreja s te kmetije — kaj bo županu hlapec čez zimo, ko še domači samo čepe po hišah — in ga poslalo nazaj v ujetniško taborišče v Tšim-Tobolsko, da bi ga porabili za kako delo. Tam pa je kmalu zbolel in je bil bolan cela dva meseca. Ko si je toliko opomogel, da je bil zopet poraben, so ga konec leta (915 poslali z ujetniškim transportom v tovarno Ka-rabaš na Uralu (v oblasti Jekaterinburg). Tu so bila velika podjetja neke angleške družbe, ki je za izrabljanje zemeljskih bogastev ustanovila celo mesto. Imela jc osem rudnikov, ob vsakem
pripadajoče tovarne, veliko lesno industrijo z žagami in vsemi drugimi napravami, velikanske gozdove, skratka, bila je gospodar svojega kosa Urala. Vas naselbina, ki je leta I9t6 štela okrog 35.000 ljudi, je bila last tovarne. Stanovanjske kasarne za delavce, trgovine, gostilne, elektrarne za razsvetljavo — vse je tovarna in brez nje Karabaša ni. Najvišji oblastnik naselbine je »direktor« tovarne, ki ima svoje uradnike v tovarni, ki so podoblastniki naselbine.
Kobilarjev Andrej jc bil prideljen tovarni za topljen.je bakrene rude in je ostal na tem mestu do ieta 1921, do konca tovarne in naselbine. Delo je bilo težko, saj vemo, da ujetniki nikjer fižola ne prebirajo. Delali so po 12 ur na dan, ob nedeljah in praznikih tudi po 16, ker liog te naselbine je bil zaklenjen v železnih blagajnah tovarne. Družba je sicer tudi za ujetnike plačevala tako kakor ruskim delavcem, toda preden je denar prišel do posameznega ujetnika, se je že zelo omel. Vse stopnje, po katerih je šel ta denar, so jim utrgovale, za obleko, za hrano, za razna popravila itd., da konec koncev ni bilo drugega kot borno živl jenje Pritožiti ee pa nimaš kam, potožiš lahko ljubemu Bogu, če znaš, Bog pa na tem svetu nima take izvršne oblasti, ki bi na prvi klic skočila na noge, ker Bog ne plačuje vsake sobote. Ruski navadni delavci pa so dobivali po 90 kopejk na dan, pri pečeh pa po 1 rubelj 5 do 1 rubelj 25 kopejk na dan. Ob tej peči sicer ni nihče obogatel, živelo se pa je. Prvovrstna moka jc bila takrat 1 rubelj 20 kopejk 1 »pud« (16 kg), slakor 18 kopejk 1 funt (nekaj manj kot pol kg) ali 45 kopejk I kg. »Mohorka« (najnavadnejša vrsta tobaka) je bila 1 rubelj 1 kg. Seveda si more delavec vse to nabaviti samo v trgovini tovarne, ker noben drug trgovec ne pride v to gosto samoto, oziroma ga »direktor« tudi ne pusti, da bi hodil sem konkurenco delat. Tako je denar leta in leta krožil vedno okrog iste blagajne: pri enih vratih ven, pri drugih notri.
Sapa sovjtske revolucije
Tako je Kobilarjevemu Andreju potekalo ujetniško življenje v tej naseljeni puščavi sredi Urala v letih 1916, 1917 do revolucije in še po revoluciji nekaj let. O komunizmu ta našel; bina ni nič vedela, vsak si je želel tu čim prej pristradati toliko, da bi mogel ven s kako zalogo v žepu, ujetniki pa itak nimajo drugega programa kot: nazaj v domovino, v svobodo. Kadar pa ta program splava po vodi, je pa vsega konec, potem pa še živiš tja do smrti. Tu niso nič. vedeli, kdaj in kje se jc začela tista strašna revolucija, ki je prelila toliko ruske krvi in vrgla v blato svetinje velikega ruskega naroda, da je narod izpod caTja prišel pod Žida. Ko je v naselbini zmanjkalo živeža, so šele spoznali, da je nekje nit pretrgana. Ker od nikoder ni_ bilo nobenega glasu o državi, naselbina pa je že po malem začela lezti na vse strani, se je ustanovila neka »navremena ohrana« (kakor pri nas ob prevratu »narodne straže«), v katero je stopilo nekaj delavcev iz tovarne. Kmalu nato so nastali tudi razni »komiteti« (odbori), oblast nad ujetniki je pTešla na »komitet robočih krist-janskih i soldatskih deputatov«, ki je ujetnike še strožje vzel pod nadzorstvo kakor pa so bili prej, le hrane jim ni mogel dobavljati. Nekaj več svobode so imeli le Čehi, ki so znali priti naprej in so imeli neko skupnost, zato so tudi imeli svoje zastopnike v teh »komitetih«. Pa to še ni bil noben komunizem, samo nek poskus začasne oblasti poleg prejšnje oblasti, ki je bila zaradi nereda nekoliko zbegana. Šele okrog leta 1920 se je šele začelo govoriti o »partijcih« in o komunizmu. V naselbini namreč ni bilo nobenega časopisa, nobene zveze z Moskvo, zato nihče ni vedel nič. točnega. Ko je okrog 250 rdečih vojakov ob umiku rdeče armade pred belimi šlo skozi Karabaš, so spoznali, da je nekje nekaj vojski podobnega, kdo za koga in kdo proti komu, to so bila pa ugibanja in stalen predmet pogovorov Vendar pa je bila naselbina že nemirna. Tovarne niso več tako v redu delale, zato tudi rednega zaslužka ni bilo, nekateri so že odkapljali ven in šli delat revolucijo, življenje se je razhajalo in se spomladi leta (921 ustavilo. Tovarne so obstale. Angleži so šli nekam proč in Karabaš je umrl. Ujetniki, kolikor jih je še bilo, so ostali brez gospodarja, izgubil se je. Tako je ta velika naselbina počasi ugašala, da človek sam ne ve, katerega dne in katerega leta je zares ugasnila.
„Vcr!>o«ščife"
Tako jo Kobilarjev Andrej ostal sam sredi lenega nereda, ki se narobe tudi imenuje »zlata svoboda«. V neredu lahko vtakneš roke v žep in žvižgaš praznemu želodcu in žepu, v urejeni svobodi moraš pa nekaj pametnega početi. In Andrej je vtaknil roke v žep in pogledal okrog sebe, kam sedaj. Nič ni vedel, ali svet zunaj območja njegovih oči še stoji ali ne. Do 1918. leta je še pisaril domov in iskal zveze s svojimi, pa ni bilo nobenega glasu. Tako ni vedel, ali je že konec vojne ali Zavrha ali vsega slovenskega sveta. Ostal je sam, kakor Bog hrez brata.
Namenil se je iz Urala ven, proti Čeljabinsku, ki je kakih 90 km od mrtvega Karabaša. Držal se je proge, kadar je kje kak vlak odpeljal pod bogve čigavim vodstvom, se je prilepil nanj. Nihče ni vprašal, kdo si in kam greš, ali imaš vozovnico ali ne. Bila je »zlata svoboda«, v kateri pogineš kot pes za plotom, če ti komolci omagajo.
Tako se je priril do Celjabinska. Tu ga je našel neki »verbovščik«, ki je nabiral ljudi za delo v zlatih rudnikih blizu Irkutska. Nabral je že cel vlak ljudi brez doma, družin brez trdnega kota, vlak ljudi, ki se z otroki in bisagami pre-peljujejo iz kraja v kraj, kakor megle na jesen, in iščejo trdne opore. Andrej se je uvrstil med ta pošteni svet in se prijavil za delo, da bi živel od svojih rok. Vsakemu izmed teh je »verbovščik« pred odhodom dal nekaj denarja — vnaprej izplačana plača — ki bi zadostovala za hrano na prevozu od 5 do 6 dni. Tako je vlak odpeljal iz Celjabinska proti Irkutsku. V Omsku bi morali dobiti novo denarno zalogo za pot naprej, toda »verbovščik« je izginil z vsem tistim denarjem, ki mu ga je dala tovarna za nabrane delavce. Vlak jih je brez njega še odpeljal naprej v mesto Novosibirsk (prei Novonikolaievsk) v tomski I oblasti. Tu pa nihče ni več vedel, kaj jo s to mno-| žico in vlak so zapeljali na mrtvi tir. Dva dni
so v vlaku z rusko potrpežljivostjo čakali, kaj bo, kdaj bo prišel tisti »verbovščik« in kaj odredil, pa ga ni bilo od nikoder. Nato je pa le šlo nekaj moških vprašat na postajo, kaj bo, pa ni nihče nič vedel. Kobilarjev Andrej in še nekaj moških iz istega vagona so šli v mesto vsak za svojim kruhom. Čez nekaj dni je bil pa vlak že ves prazen, vse se je razšlo, kakor je kdo vedel in znal.
V Belojarhi
To je bilo oktobra meseca leta 1921. Andrej je našel delo na neki državni žagi, kjer je pod sovjetskim ravnateljem delal po 8 ur na dan za 1 funt kruha. Tako seveda dolgo ni mogoče živeti in si je po treh mesecih že prebral. Šel je na drugo žago, ki je bila tudi že podržavljena, kjer je dobil delo in se tudi pogodil za plačo. Takrat so imeli neki vmesni denar, vsaka pokrajina svojega, stari carski rubelj je bil pa čez vse, samo bilo jih ni. V tem denarju se je štelo santo na milijone in milijarde; Andrej je zaslužil blizu dveh milijonov na mesec. Ravnatelj te žage je bil iz starega ruskega plemiškega rodu, ki se je potuhnil in tako ušel boljševikom, ki so ves ta zarod hoteli poklati. Pri njem je živel tudi njegov oče, general v carski vojski, ki se je pa še bolj potuhnil. Še pisati in brati ni znal, čeprav je imel vojno akademijo za seboj. Tu je Andrej živel in delal za tisti papirnati denar, ki ni imel nobene prave kupne moči. Gospodar mu je tu in tam dal kak kos svoje ponošene obleke, da je še nekako šlo. Leta 1922. pa je bil ravnatelj prestavljen na neko podržavljeno kmečko posestvo v vasi Belo-jarka in Andrej je šel z njim. Toda že čez dve leti so ga prestavili nazaj v Novosibirsk, Andreju pa je bila bolj všeč kmetija in ni šel več z njim. Našel je delo pri nekem kmetu v vasi in je pri njem ostal do 1927. leta, ko je njegovo življenje steklo na drugi tir.
Belojarka je samotna vas sredi neskončne ravnine, ima kakih 150 številk. Vas nima ne šole, ne pošte, nobenega časopisa ali knjige v vasi, do prve železniške postaje je 35 km (Maškovo), prvi »pop« pa je bil v vasi Dubrovina, do katere je 10 km. Vas je živela neko svoje življenje in ni vedela ne za vojsko ne 7,a boljševike. Življenje je teklo daleč proč od nje. Navade in narodni običaji so poživljali leto, praznike pa so praznovali po hišah pred ikonami. Nihče ne ve, kaj je vera. kaj samo vraža, kaj kletev, kaj blagoslov. Zemlja daje kruh, živino so ukrotili že neki prejšnji rodovi, tako da sedanji rod nima posebnih vprašanj. Bolezni se zdravijo po izkušnjah, konec življenja je pa itak smrt. »Ničevo«. Kadar je umrl kak bogatejši kmet, so njegovi morda poslali po »popa« v Dubrovino in ga pripeljali v vas, da je rajnkega z obredi pokopal, revnejšega pa so zagrebli sose-ščani sami po starih obredih, o katerih pa nihče ne ve, ali so molitev ali bogokletstvo. Vas pa je sicer trezno živela, »vodka« (žganje) je prišla v promet šele leta 1920., med vojno so bile vse take tovarne ustavljene. V tem času je bila trgovina še svobodna in si lahko za svoj denar blago še izbiral, kolikor je v taki vasi mogoče.
Sapa sovjetske države
V tej vasi je torej Andrej živel tja do 1. 1927., ko je moral zopet na pot. Šel je proti Tomsku in se ustavil v vasi Bibejevo. Tu je pri nekem kmetu zopet našel delo, pozneje se je oženil z vdovo Evfrozino Suksin, ki je imela po rajnkem možu nekaj malega domačije. Tako je Kobilarjev Andrej prišel do novega doma. Priženil je hišo in nekaj zemlje, enega konja in eno kravo. Plemenita in v vseh trpljenjih preizkušena žena mu je odprla pot v novo življenje. Sedaj šele je postal človek, ki ima dom in domovino, svoj naslov, Rus, vse doslej je bil samo ujetnik. Z obema otrokoma iz prejšnjega zakona, Nikolaj in Fjodor, sta gospodarila in kmetovala, da se je domačija v nekaj letih znatno dvignila. Dokupil je enega konja in eno kravo, da je bil že kar nekaj posestnika. Leta 1928. je prišel na svet prvi otrok iz tega zakona, ki so ga krstili na ime Janez, edini Janez v vasi.
Nekako do leta 1933. je še šlo. Bila je sicer že nova, sovjetska oblast, toda se še ni povsem uveljavila, komunizem še ni bil do konca izpeljan. Cerkev so sicer že odpravili, za drugo pa še niso imeli časa. Za cerkev se jim je najbolj mudilo. Poroka je že bila obvezno civilna, na zapisnik na občini, potem si se pa lahko tudi še cerkveno poročil. Tako sta šla Andrej in Evfrozina po sestavitvi zapisnika še v cerkev, pravoslavno seveda, kjer sta se cerkveno poročila. Z letom 1933. pa je začela država iz-vajati svoj komunizem in pritiskati na doslej svobodne kmete. V ljudski govorici so bili sicer boljševiki že splošni znani, kaj pa je komunizem, pa nihče ni točno vedel. Sedaj pa so »batroki« (barabe, ki jih je v vsaki vasi po nekaj) postajali čimdalje bolj drzni in oblastni, kmalu je njihova družba dobila uradno ime »sel-sovjet« (vaški svet) in pisarno. Nova občinska oblast je bila tu, prejšnji voditelji občin, katerim je bil na čelu že omenjeni »volostnoj staršina«, se za oblast niso ruvali in so se umaknili na svoje kmetije. Oblastni »selsovjek pa je začel izvajati »kolhoz«. Najprej so agitirali med kmeti, naj se odpovedo svoji zemlji, da bo vsa vas skupno obdelovala in bo obdelovanje bolj enostavno in pridelek večji. Ker pa na to pesem kmetje niso nič slišali, je »selsovjet« poslal zdaj temu zdaj onemu uradno pisanje, da mora oddati državi kravo, konja, prašiče, to ali ono orodje, kar je »selaovjet« oddal »rajonskemu komitetu«, ta pa bogve kam. Tako so se lotili najprej najtrdnejših kmetov. Ko so ga tako obrali, da sam ni mogel več naprej, ker ni imel s čim obdelovati svoje zemlje, je bil že »kolhoznik« in »selsovjet« je sporočil nadrejeni oblasti, da je toliko in toliko kmetov pristopilo v kolhoz. Ce se je kdo le preveč na glas upiral, so ga poslali s transportom v internacijo, v kako daljno in samotno taborišče. In v vasi so ljudje rekli, da so ga poslali »na blag svetih«, to je toliko kakor: nikoli več ga no bo nazaj. »Blag svetih« je daleč, od tam se pride samo Se na oni svet. Ko je bila vas tako preluknjana, ko so iz nje izginili ali v nastajajočem kolhozu po sili razmer utonili najuglednejši vaščani, je bila že krotka. Počasi je vsa zemlja vaščanov državna, le hiše so še njihove za stanovanje, prodati jo sme le takrat in le tistemu, če »selsovjet-: dovoli. Toda od hiše je treba plačali davek, tudi od krave, če si jo je kdo Dridržal.
Ruska družina brez očeta. Oče je po ustanovitvi kolhoza odšel neznano kam in pustil ženi 7 otrok.
Kolhoz
S kolhozom nastane v vasi nova oblast, gospodarska, dočim je »selsovjet-!: zgolj civilna. Na vrhu te oblasti je »predsedatek. Spomladi »selsovjet« kot civilna oblast razglasi, koliko mora kolhoz posejati (»plan poseva«) in koliko pridelkov bo moral v jeseni dati državi in »predsedatel« mora to izvesti. Na setev se ne gleda toliko, pač pa na žetev. V jeseni mora država dobiti svoj delež do zadnjega jajca kolhozovih kur, do zadnje mere pšenice, do zadnje kile mesa. Na dajatvah kolhozov namreč sloni ves državni proračun in če bi se enemu prizaneslo za malenkost, bi se to v osrednji blagajni, poleg katere sedi Žid, poznalo na milijone in milijone. Kolhozi iu na isti način organizirana industrijska podjetja morajo financirati vse, kar sovjetska Rusija počne znotraj svojih meja, v Aziji, v Španiji, v Franciji, v Sloveniji, vse svetovno »preporoditeljstvo« komunizma mora vzdrževati ta zemlja. Seveda so zato v »selsovjetu« in v vodstvu »kolhoza« samo komunisti, v nadrejenih oblastvih prav tako, do vrha. Goni pa ta strašni motor tisti večni »oče laži«, Protibog, ki deluje v vseh časih.
»Predsedatel« razdeljuje kolhoznikoin, bivšim vaščanoin, delo in polje. »Ščetovod« vodi pisarno kolhoza, »brigadir« je na polju pri ljudeh in zapisuje, kdaj je kdo prišel na delo in koliko je delaj. Očeta, matere, sina, hčere komunizem ne pozna, čeprav tudi komunisti no morejo uiti ven iz človeške narave.
Dela se »od temna do temna«, če pa se »predsedatek hoče izkazati in si pridobiti milost pri višjih, pa tudi cele noči, pri kmečkem delu je izgovorov vedno dosti. Taka gorečnost v priga-njanjti se imenuje »stahanovstvo«. Kolhoz ima svoje hleve, svoje svinjake, če jih ima, sicer je pa živina razdeljena po hlevih bivših vaščanov. Jeseni se pridelek deli. Najprej je na vrsti država, kar je bilo spomladi ukazano, to je treba jeseni dati, to je za program sovjetske Rusije in komunizma. Druga je setev za drugo leto, zn seme, tretji je »zapasnij fond«, zaloge za primer toče, povodnji, slabih letin, četrta je živina kolhoza, kako svojo rediš, če si bil toliko nezaveden, da si si jo pri-držal, je tvoja reč, peti pa je kolhoznik, bivši vaščan. Deli se ta ostanek po knjigi »brigadirja«, po delovnih dneh in ttrah. »Mož« dobi za svoje dni, »žena« za svoje; da bo pa mati mogla čimveč delati, imajo večji kolhozi, taki, ki jih kažejo odliS-nejšitn tujcem, posebne otroške domove, kjer rede otroke od 6 mesecev do 8. leta, če jih pa oče in mati moreta preživeti, pa še bolj prav. Kolhozi imajo svoje kuhinje, v kaki večji hiši bivšega va-ščana, če inoreš sam kje kaj ukrasti in si skuhati, tudi prav, samo glej, da ne spolziš »na blag svetih«. Tudi kako obleko da »predsedatel«, sicer imaš pa pravico strgan hoditi. V bolezni ti pomagajo kolhozniki, če so dobri, če ne, imaš pa pravico za plotom poginiti. Svoboda, zlata svoboda, še jiogineš lahko! Večji kolhozi, tisti, ki jih razkazujejo tujcem, imajo tudi bolnišnice, toda te so daieč in ne računaj nanje. Na stara leta hodE* v kuhinjo kolhoza, če je »predsedatek dober s teboj, če ne, živiš pri kollioznikih, dokler te morejo živeti. Glavno je, da komunizem zmaga v Rusiji, v Španiji, v Franciji, v Aziji, v Afriki, v Sloveniji, glavno je, da bo vos svet neke vrsto »kolhoz«, glavno je, da komunizem izpolni svoje židovsko svetovno mesijanstvo, če ti ni prav, lahko pogineš. Ko nmreš, te bodo slavili, da si padel v borbi za demokracijo in proti fašizmu. Komunizem je stroj, ki ga žene hudič.
Zemljo obdelujejo s traktorji, z živino, z ljudmi, kakršen je pač kolhoz. V večjih kolhozih se ubijajo tudi s traktorji in kolnejo okrog njih, prva mehanična delavnica je daleč in tako se večkrat zgodi, da stoji ta galeja sredi polja in s konji orjejo okrog nje. Kolhozom so tudi predpisali preveč zemlje, da ne morejo vse obdelati in tako je pridelek vedno manjši, kakor pa so ga naračtinaii v pisarnah. In jeseni je v kolhozih bogpomagaj. Država hoče imeti svoje, vzeti pa ni odkod, pozimi in spomladi je pa lakota, če niso kolhozniki med letom dovolj nakradli in skrili.
Nazaj v domovino
Kobilarjev Andrej in z njim še kakih osem gospodarjev v vtisi Bibejevo niso šli v kolhoz, upirali so se. dokler so se mogli. Andreju s» leta 1934 vse zaplenili in potem se ni mogel več upi« rati. Leta 1931 pa je dobil zvezo z domom, zvedel, da njegovi domači še žive. Ko je po zaplembi domačije zopet stal s svojo družino pod milim nebom, je začel misliti aa povratek v domovino. Te misli sicer nikdar ni opustil, toda sedaj je šlo z«re.s. Da bi ne šel »na blag svetih«, je šel v Novosibirsk, kjer se je hotel preživeti, dokler ne pridejo papirji za odhod. Po dolgem iskanju — v vasi Bibejevo so bili takrat že vsi kmetje v kolhozu — je dobil delo na stavbi, ki jo je gradil »K.RAJ1'U< (krajevnoje finančno upravljenjc), kjer je delal po 8 ur na dan kot zidar, S ur pa kot nočni paznik na isti stavbi, samo da bi si čim prej prislužil toliko, da bi zmogel pot. Leto« 17. oktobra so tisti zaželjeni papirji prišli in 22. oktobra ob 12 so sedli v »poslovni voz«, četrti rnzred, in se odpeljali proti Moskvi. Iz Moskve takoj proti Varšavi, na meji natančen pregled, nato proti Bratislavi čez Dunaj in 1. novembra 1937 no mu v Maril>oru udarili v njegov potni list žig: »Ulaz, komisar po-granične policije«, 3. novembra pa v uradu občine Šmartno pod šmarno goro žig »Pri javl jen«. Prišel je nazaj v Zavrh pri Smledniku in oče so ga ne more nagledati. Ko je odšel, mu še ni bilo 20 let, danes jih ima 43.
Mi želimo njemu in njegovi družini, zlasti ženi, ki se jc s trpečim srcem poslavljala o<i svoje trpeče domovine, da bi tu našli — domovino!
Za mobilizacijo kmečkih terjatev
Krediti Poštne hranilnice zadrugam, Narodne banke bankam
Glavni ravnatelj Poštne hranilnice g. dr. Ne-deljkovič je pred svojim odhodom v Ženevo na zasedanje finančnega odbora Zveze narodov, katerega član je, izjavil sledeče:
Poštna hranilnica da do 50% tek. računov in obveznic
Poštna hranilnica bo odprla kredite kmetijskim zadrugam in njih zvezam. Krediti bodo t tekočem računu na podlagi akcepta dotične zadruge ali zveze. Kot supergarancija za te kredite bodo služile terjatve, katere imajo zadruge pri Priv. agrarni banki (na tek. računu) na podlagi portfelja kmetskih menic in obveznic m na podlagi 3% dri. obveznic katere bodo zadruge tn zveze dobile od države potom Priv. agrarne banke za dopolnilno kritje tistih zneskov, kateri jim bodo odobreni na tek. računu pri Priv. agrarni banki.
Po izjavi g. dr. Nedeljkoviča bo dajala to kredite PoStna hranilnica kmetijskim zadrugam in njih zvezam, da bi na ta način prišlo hitreje do dela svojih denarnih sredstev, ki bi drugače ostala zamrznjena na daljši rok in bila izplačana šele postopno v 14 letih. Na ta način bodo prišle do razpoložljivih sredstev in bodo mogle izplačevati svoje vlagatelje in upnike.
Po mnenju g. dr. Nedeljkoviča niso pretirana pričakovanja, da bo nekoliko sto milijonov dinarjev, katere bo dala tako Poštna hranilnica, imelo dobre posledice za gospodarsko življenje, kar je še posebno važno poudariti v zvezi z akcijo Narodne banke za mobilizacijo kmetskih terjatev delniških bank.
Dobički
inozemskega kapitala
Včeraj 6mo poročali, da bo rudarska družba Trebča, katere sedež je v Londonu, izplačevala 30 odstotno dividendo za poslovno leto 1936-37. Sedaj posnemamo iz francoskih finančnih listov še naslednje podatke o bruto-dobičku družbe za leto 1936-37, ki je znašal 943.944 funtov, dočim je znašal za 1935-36 samo 395.900 šterlnigov. Od tega dobička je odbiti seveda še davke, o katerih pravi družba, da so bili letos zelo visoki in zneske za dotacijo rezerv.
Dividenda je določena na 1 šiling 6 pene, dočim je znašala za prejšnje poslovno leto 1 šiling 3 pence čiste. Za izplačilo dividende je potrebno 335.111 funtov šteriingov ali po tečaju 238 din za funt ali 79.38 milijonov din, dočim je družba za dividendo razdelila leta 1935-36 samo 279.073 funtov šteriingov ali 66.4 milijonov din.
Popravi! V našem včerajšnjem članku »Inozemski kapital pri nas< je popraviti, da znaša pri borskih rudnikih bakra davčna režija samo 5.2% brutodobička. ne pa 8.1%, dočim znaša pri Trboveljski 16.9% vsega brutodobička.
Nadaljnja oprostila vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski
Akcija za popolno mobilizacijo vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski lepo napreduje. Že t. decembra lani je Mestna hranilnica dala na razpolago vsem vlagateljem njih vloge do 5.000 din. Tej oprostitvi vlog je sledila nova dne 1 marca 1937, ko so bile dane na razpolago vlagateljem vloge do 10.000 din. Dne 15. julija letos pa je Mestna hranilnica oprostila vse vloge do 20.(XX) din po stanju dne 31. decembra 1936.
Sedaj pa je upravni odbor Mestne hranilnice sklenil od 22. novembra dalje izplačevati brez omejitve vse vloge, ki dne 1 januarja 1937 niso presegale zneska 40.000 din. Obenem je hranilnična uprava sklenila pri vseh onih vlogah, kjer so Iestvični obroki nižji kot celoletne obresti, od t. decembra 1937 dalje zvišati lestvi-čne obroke na višino letnih obresti.
13osedanje oprostitve so dokazale, da vlagatelji večinoma puščajo svoje vloge nadalje v zavodu, kjer se jiin vidijo te vloge kot nove, takoj razpoložljive vloge in za katere dobijo 4%. Vsekakor je ukrep Mestne hranilnice jasen dokaz vedno bolj naraščajoče normalizacije razmer.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 15. november kože te-le glavne postavke (vse v milij. din,, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. november) :
Aktiva: zlato v blagajnah 1.690.3 (+6.07), zlato v inozemstvu 69.86 (+0.64), skupna podlaga 1.760.15 (+6.7), devize izven podlage 492.34 (—47.4), kovani denar 352.14 (—3.8), posojila: menična 1.346.0 (—7.3). lombardna 2+8.5 (—4.6), skupno posojila 1.594.5 (—11.9), prejšnji predujmi državi 1.652.8 (+0.4), razna aktiva 2.014.2 (-8-0).
Pasiva: bankovci v obtoku 5.659.04 (—90.15), državne terjatve 26.9 ( + 11.06), žirovni računi 1.601.9 (+66 9), razni računi 977.3 (—49.8), skupno obveznosti po vidu 2.606.1 (+28.15), razna pasiva 320.9 (+5.8).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.265.17 (—62.0), skupna podlaga s primom 2.261.8 (+8.6), od tega samo zlato v blagajnah s primom 2.172.0 (+7.8), skupno kritje 27.56 (27.05)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 26.27 (25.98)%.
Priču joči i/.kaz kaže običajno razbremenitev banke v sredi meseca. Obtok se je znatno zmanjšal, niso pa v toliki meri narasle naložbe pri banki. Pri gibanju aktiv se ne kaže običajna slika, ker je zlata podlaga znatno narasla, zmanjšala pa so se razna aktiva. V še večji meri pa se je zmanjšala zaloga deviz izven podlage,
ki je padla pod pol milijarde dinarjev.
•
Koukurz je razglašen o imovini tvrdke »Bela - Motnik«, prcinogokopne družbe v Celju, ln njenih družbenikov. Prvi zbor upnikov dne 29. novembra Oglasiti se je do 10. decembra, ugotovitveni narok 20. decembra 1937.
Likvidacijo: »Jugopol«, izvozno-uvozna trgovska družba z o. z. v Celju.
1 Narodna banka i Poštna hranilnica bosta ocenjevali vsako prošnjo individualno in bosta take kredite odobravali, če se izkažejo ti krediti za koristne celoti z ozirom na funkcijo, kateTO vrše prosilci v našem gospodarskem življenju. Nadalje bosta pri odobravanju kreditov upoštevali tudi so-lidnost zavoda, odn. zadruge, ki prosi za kredit, kakor tudi podlago, katero dajejo za posojilo. Poleg navedenih terjatev Agrarne banke m 3% obveznic ee morajo v dopolnitev kritja ponuditi tudi drugi vrednostni papirji, hipoteke, menični portfelj itd.
Obrestna mera za te kredite bo 3% čisto. Posojilo se bo vračalo samo iz dohodkov zastavljenih vrednosti. Višina kredita bo šla do 50% imenskega zneska zastavljenih terjatev pri Agrarni banki in zneska 3% obveznic, če se tudi te zastavijo obenem s terjatvami v tekočem računa.
Sporočilo Narodne banke
Narodna banka je izdala naslednje obvestilo, katero v naslednjem doslovno prinašamo:
»Guverner Narodne bank« g. dr. Radosavljevič je na koncu preteklega meseca izjavil, da j« Narodna banka na seji svojega upravnega in izvršnega odbora dne 29. oktobra sklenila, da bo denarnim zavodom v državi odobravala posebne meje za eskont po 3% obrestih in s supergarancijo v 3% obveznicah in terjatvah pri Priv. agrarni banki in sicer v svrho oprostitve malih hranilnih vlog.
Narodna banka je takoj po tem začela s tehničnimi pripravami za izvršitev odlokov uprave in z izdelavo potrebnih navodil za svojo službo. Ta navodila so že gotova m poslana vsem podružnicam.
Stanje naših Miringov
Po stanju dne 15. t. m. so bili naši kliringi naslednji (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. november):
Aktivni kliringi: Italija stari klirin? 39.785.804 (+22.209) lir. novi kliring 55.358 190 (—89.458) lir, Nemčija 13.386.388 (—1.018.642) mark, Poljska 15.120.448 (—493.943) din, Turčija 7.675.887 ( + 40.173) din, Španija 2.753.942 (—) pe-set in Bolgarija 33.730 ( + 3.560) din.
Pasivni kliringi: Belgija 4.187.751 (—174.542) belg, Madžarska 6.361.415 (—143.168) din, Romunija 28.5S2.8S4 ( + 599.368) din, Francija 8.006.616 (+5.457) fr„ Češkoslov. 159.554.450 (+4.343.223)
kron in Švica 1.964.435 ( + 59.507) fraakov. *
Likvidacijn Zadružne banke. Z ozirom na v »Službenem listu« objavljeno likvidacijo Zadružne banke v Ljubljani so nekateri mnenja, da ie šla v likvidacijo Zadružna gospodarska banka, d. d v Ljubljani. Zaradi tega opozarjamo, da je likvidacijo sklenila Zadružna banka v Ljubljani, katere ustanovitelj in dolgoletni predsednik je bil pok. Anton Kristan. Ta Zadružna banka pa ni identična z Zadružno gospo-darsko banko in se torej to Zadružne gospodarske banke ne tiče.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Pušavca Franca, posestnika in trgovca v I,a-hovičah št. 39, p. Komenda. Narok za sklepanje poravnave 21. decembra. Oglasiti se je do 15. decembra 1937
Odlog plačil je dovoljen naslednjim zadrugam: Hranilnica in posojilnica na Bohinjski Beli, r. z. z n. z., za 6 let od tO. avgusta 1937 dalje. Odlog velja za dolgove, nastale pred 13. majem 1937, obrestna mera 2% od 13. maja 1937. Posojilnica v Brežicah, r. z. z n. z., za 6 let od 1. novembra 1937; odlog velja za dolgove, nastale do 15. marca 1957, obrestna mera 2% od 15. marca 1937. Okrajna hranilnica in posojilnica v Laškem, r z z n. z , za 6 let od 1. novembra 1937 dalje za dolgove, nastale do 8. oktobra 1937; obrestna mera 2% od 6. oktobra 1937 dalje.
Po teb navodilih bo Narodna banika denarnim zavodom, ontm, ki so pod zaščito in onim, ki sc ne koristijo z zaščito, odobravala posebne meje za eskont v svrho izplačila malih hranilnih vlog, v prvi vtsH do 10.000 din. Narodna banka bo te meje za eskont odobravala po 3% obrestih s supergarancijo v prvi vrsti 3% obveznic, izdanih na podlagi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, nadalje bonov Priv. agrarne banke in eediranih terjatev pri tej banki na podlagi izročenega ji kmetskega portfelja. Meje za eskont bodo odrejene, ko bodo izpolnjeni predpisani pogoji. Za zavode pod zaščito je pogoj, da sklenejo meritorni sklep o oprostitvi (iz sredstev tega kredita) svojih vlog do 10.000 din ali manj na dan prošnje za zaščito. Z ozirom na pogojeno supergarancijo bo Narodna banka pri teh mejah za eskont liberalnejša v tolmačenju predpisov Pravilnika o kreditiranju, v kolikor ee ti predpisi nanašaijo na formalnosti za izkoriščanje posojil, kar bo izkoriščanj® v veliki meri olajševalo.
Poleg teh specialnih mej za eskorot za izplačilo vlog bo Narodna banka v posameznih opravičenih primerih odobravala za normalno poslovanje denarnih zavodov m ustvaritev močnejše likvidnosti redne meje za eskont ali povečala dosedanje, seveda s supergarancijo v terjatvah Priv. agrarni banki in v 3% obveznicah, Pri teh posojilih bo v veljavi redna stopnja za eskont, t. j. 5%, toda z ozirom na supergarancijo se bo tudi v teh primerih postopalo liberalnejše v tolmačenju omenjenih predpisov bančnega pravilnika o kreditiranju.
Podružnicam je izdan nalog, da od denarnih zavodov, potem ko bodo izpolnili svoje predpisane pogoje, morejo sprejemati prijave za odobritev rednih mej za eskont ali povečanje dosedanjih z določeno supergarancijo. Za vsa potrebna pojasnila se morejo zavodi obračati podružnicam banke Ln inšpektoratu centrale.«
Borza
Dne 20. novembra 1937.
Denar
Ta leden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 8.075 milij. din v primeri s 9.234, 7.445, 10.961 in 7.762 milij. din v prejšnjih tednih.
Danes so banke plačevale za valute: ameriški dolar 47.— dinarjev angleški funt 234.50 „ holandski goldinar 26.— „ švicarski frank 10.95 „ francoski frank 1.60 „ češka krona	1.52 „
Tečaji na državnih železnicah. Od 15. novembra dalje veljajo na železnicah naslednji tečaji tujih valut: holandski goldinar 24.10, nemška marka 17.55, švicarski frank 10.10, zlati frank 14.50, madžarski pengS 12.90, avstrijski šiling 8.90, poljski zlat 8.25, italijanska lira 2.35, francoski frank 1.55, češka krona 1.55, belgijski frank 1.50, bolgarski lev 0.52, romunski lej 0.35, grška drahma 0.43 din.
Curih: Belgrad 10, Pariz 14.685, London 21.62, Nevvvork 431.75, Bruselj 73.50, Milan 22.725, Amsterdam 239.65, Berlin 174.65, Dunaj 79.40 (81.80), Stockholm 14.475, Oslo 108.05, Kopenhagen 96.525, Praga 15.20, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.555, Buenos-Aires 128.5.
Vrednostni nanirii
Dnnaj. Pri zelo slabem prometu je borza potekala brez pravega razpoloženja in je zabeležila pretežno slabše tečaje. V kulisi so znatneje narasle le obveznice bivše Južne železnice. ostali tečaji pa so popustili, v znatnejši meri VVaagner. Tudi v zagradi so tečaji pretežno popuščali, vendar se je gibalo popuščanje v ozkih mejah in je znašalo le nekaj grošev. Zaključeni tečaji: Donavsko-savsko-jadranska obveznice 61.65; delnice: Creditanstalt-Bonkverein 260.50, Liinderbank 63, Narodna banka (62, Steg 27.20, Stevveag 28.40, Magnesit 85.25, Trboveljska 25.75, Alpine 43.05, Steyr-Daimler-Puch 229, Leykam 62, Semperit 82.10.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejnin v Puconcih dne 11. novembra t 1.: Biki L vrste 6 do 6.50 din za 1 kg, II. vrste 5 din, III. vrste 4.50 din; telice: I. vrste 6—6.50 za 1 kg, II. vrste
5	din, III. vrste 4.50 din; krave I. vrste 4.50 din,
II.	vrste 3.25 din, III. vrste 2.75 din; teleta
I.	vrste 6 din, II. vrste 5 din; prašiči špeharji 8.50 din, pršutarji 7.50 din; goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din, III. vrste 8 din; svinjina 12—14 din, svinjska mast 18 din, slanina 16 din; čisti med 20 din za 1 kg. — Pšenica 190 din za 100 kg, rž 180 din, oves 140 din, koruza 130 din, fižol 200 din, krompir 70 din, seno 40 din, slama 20 din; jabolka I. vrste 180 din za 100 kg, II. vrste 120 din, III. vrste 80 din. Pšenična moka 325 din za 100 kg, koruzna moka 250 din za 100 kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmn v Grahovem pri Logatcu dne 15. novembra t. 1.: voli I. vrste 6 din za 1 kg, II. vrste 5.75 din,
III.	vrste 5.50 din; telice I. vrste 6 din, II. vrste 5.75 din, III. vrste 5.50 din; krave I. vrste 5 din,
II.	vrste 4.50 din, III. vrste 8 din; teleta I. vrste
6	din, II. vrste 5.50 din; prašiči špeharji 9 din, pršutarji 7 din; goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din, III. vrste 8 din; svinjina 12—14 dinarjev, svinjska mast 18 din, slanina 16 din. — Goveje surove kože 13 din za 1 kg, telečje 15 din, svinjske 10 din.

Jadran : Hermes
Z začetkom ob 14.15 se nadaljuje borba za pod-zvezne točke na igrišču »Jadrana« v Koleziji, ki bo razčistila vrh tabele ter dala podzveznega prvaka Obadva imenovana gojita lep, fair in koristen nogomet, ter spadata med »elito« ljubljanskih klubov. V kolikor mora »Jadran« nastopiti z rezervno obrambo, bo skušal nadoknaditi s prednostjo domačega ig ;šča, kljub temu, da Hermes no lahnih prognozah velja za sigurnega favorita. Hoče se namreč temeljito revanžirati za poraz na lastnini igrišču. V kolikor enemu ali drugemu uspe, bomo videli v nedeljo na travniku.
Vsi ljubitelji lepega športa vabljenit
SK Mars s SK Slovan
V nedeljo popoldne ob pol 8 se bo na igrišču za Kolinsko tovarno odločalo, kdo bo zasedel zadnje mesto tablice I. razreda. Slovana kot Marsa spremlja že ves čas tekmovanja neka smola in kljub temu, da smo jih videli že večkrat prav lepo zaigrati, ei ne moreta pomagati in se odstraniti z repka tabele.
Vee to da slutiti, da sta ee obadva kluba šele v zadnjem času zavedla svojega položaja. Zaradi tega bo nedeljski derby zanimiv in vredno ga bo pogledati. Znano je tudi, da ravno tekma med Marsom in Slovanom vedno pokaže zagrizeno, a tehnično jako lepo igro. Zato priporočamo občinstvu, da si jo ogleda in s tem podpre klube.
Celjski spori
Danes ob pol 3 se bo pričela na Ofimpovem igrišču v Gaberju podzvezina prvenstvena nogometna tekma med Olimpom in celjskimi Atles-tiki. Tekma bo zelo zanimiva in napeta.. Ob pol 11 bo na celjski Glaziji prijateljska tekma med mariborsko Slavijo in celjsko Jugoslavijo.
Smučarske tekme v letošnji zimi. Savinjak, podružnica SPD v Celju, bo priredila dne 6. februarja pri Celjski koči tekmo v slalomu za prvenstvo dravske banovine. 13. februarja bo na istem mestu juniorska tekma v smukn in slalomu, 6. marca pa veleslalom pod Ojstrico. Smučarski klub Celje bo priredil dne 30. januarja v Liscah pri Celju mladinski dan, 2. februarja pa bo is to ta m mednarodna skakalna tekma.
—Pri lenivosti črev b slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana iD učinkovita naravna »Franz-Joseiova« grenka voda Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joseiova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje
Ogi. res. a. hr. 90474/».
Novi drž. proračun 12.180 mili
Povečan fe v primeri s sedanjim za 1.270 milijard
Kakor smo že poročali, je finančni minister g. Dušan Letica v petek zvečer predložil Narodni skupščini predlog novega proračuna za 1938-39. Ob tej priliki je podal finančni minister časnikarjem kratko izjavo, iz katere posnemamo najznačilnejše ugotovitve našega finančnega ministra:
Zaključni računi 1936-1937
Hvalevredno je, da je finančni minister predložil skupščini tudi zaključne račune za računsko leto 1936-1937 (zaključene z 31. avgustom 1937). To je pravilna praksa, katere doslej žalibog nismo poznali. Tako n. pr. še do danes nimamo zaključnih računov za leta 1917—1924—1925, ker jih še ni pregledala Glavna kontrola. Tako n. pr. so bili zaključni računi za 1930—1931 pregledani od glavne kontrole šele 6. junija 1932, na kar so bili predloženi, za 1931—1932 22. septembra 1933, rta 1932—1933 13. avgusta 1935. za 1933—1934 29. novembra 1935, 1934—1935 28. februarja 1936 in 1935—1936 12. februarja 1937. Letos je torej glavna kontrola odobrila že dva zaključna računa.
Zaključni račun kaže, da je država izkazala prvikrat po letu 1931—1932 zopet presežek v svojem končnem in skupnem gospodarstvu. V letu 1935—1936 je znašal presežek proračunskih dohodkov nad izdatki 512.8 (1935-1936 438.6). račun obratne glavnice pa izkazuje presežka 46.15 milij. din (1935—1936 436.44). Končni saldo drž. financiranja od 1924—1925 znaša 48.14 milij. din presežka, ki se prenese v leto 1937—1938.
Ravnovesje novega proračuna
Novi proračun izkazuje povečanje izdatkov za 1.270 na 12.1S0 milii. dinariev. Proračunsko ravno
težje je bilo po isjavi fin. ministra doseženo brez
pritegnitve novih davščin. Ravnotako ni določeno nobeno posebno povišanje obstoječih
Za kaj gredo povečani izdatki
Slika proračunskih izdatkov po posameznih poglavjih je naslednja: prva številka pomeni proračunske izdatke za 1938—1939, v oklepajih pa je vedno navedena razlika v primeri s sedaj veljavnim proračunom:
Vrhovna drž. uprava 175,103.418 (+ 3,602.389). Krona 24,180.000, kraljevsko namestništvo 4,200.000, senat 15,195.000 (+ 1,750.000), narodna skupščina 49,127.968 (+ 52.700), predsedništvo ministrskega sveta 64,322.968 (+ 1,802.700), drž svet 4,015.573 (+ 190.135), glavna kontrola 11,472.064 (+ 611.671), civilna hiša Nj. Vel. kralja 3,096.958 (+ 326.035), pisarna kr. odlikovanj 522.879 (+ 3.380), tečajna razlika 27.866.328),
pokojnine in invalidsko podporo 1.122,207.035 (+ 2,716.200). Pokojnine 1.018,716.200 (+ 2,716.200), invalidske podpore 103.490.835.
Drž. dolgovi: 1,015.073,207.035 (—4,823.059).
Ministrstvo pravde: 394,882.601 (+ 35,340.701).
Ministrstvo prosvete: 939,134,374 (+ 68,388.096).
Ministrstvo run. zadev 153,918.865 (+ 7,239.683).
Ministrstvo notranjih zadev 601.157.169 (+ 62,879.556), od tega ministrstvo in področni uradi 242,633.429 (+ 20.596.857), poveljstvo orožništva 358,523.740 (+ 42,282.709).
Ministrstvo financ 837,138.150 (+ 90,370.380), od tega ministrstvo in uradi 329,362.556 (+ 25.727.811), monopoli 328,627.150 (+ 19,945.500), Drž. hipot. banka 29,149.000 (+ 4.263.665), Poštna hranilnica 21.705.591 (+ 2,726.643), drž. posestvo Belje 8-1,492.008 (+ 22.457.819), drž. sladkorna tovarna Cukarica 43,801.842 (+ 15,248.942).
Ministrstvo vojske in mornarice 2.772,165.957
(+ 313,000.000).
Ministrstvo za gradbe 215,245.536 (+ 41,421.591).
Ministrstvo nu promet 2.596,0&1.195 (+ 390.877.685), od tega ministrstvo 42,335.993 (+ 12,301.460), oddelek za gradbo železnic 252,170.281 (+ 68,302.991), drž. železnice 2.206,842.983 ( + 307,941.606), rečna plovba 94,744.939 (+ 2,331.628).
Ministrstvo sa pošte Ltd. 418,105.159 (+ 38,726.748).
Ministrstvo sa kmetijstvo 126.481.496 (+ 16,538.357), od tega ministrstvo 69,203.619 (+ 9,356.247), razredna loterija 17,962.618 ( + 6,295.348), drž. konjarne 8,017.281 (+ 106.883), srednje kmet. šole 2,833.751 (+ 76.300), kmetij, sklad 28,464.200 (+ 703.579).
Ministrstvo trgovine in industrije 51,850.828
(+ 6,500.000).
Ministrstvo za gozdove in rudnike 457,580.762 (+ 166,031.663), od tega gozdovi 116,472.468 (+ 24,189.198), rudniki 341,108.294 (+ 141,842.465).
Ministrstvo socialno politike 244,995.851 (+ 25,000.000).
Ministrstvo sa fizično rigojo naroda 18,864.695 (+ 6,100.000).
Proračunski rezervni krediti 40.000.000 din.
Po izjavi finančnega ministra gre od povečanja 1 milijarda din za državno gospodarstvo in narodno hrambo. Od ostalega zneska je pripisovati povečanje zvišanja nslužbonskih prejemkov okoli 140 milij. din (poleg povečanja 100 milij. din v drž. podjetjih in v proračunu za vojsko in mornarico), 30 milij. gre za popravilo cest, 12 milij. za postavitev novih 500 nfiteljev in profesorjev, povečani so krediti za bolnišnice, 15 milij. za postavitev 400 novih zdravnikov in bolničarjev, 1.2 milijona sa podpiranje kmetijstva in 85 milij. din za ostale drnžahne potrebe.
0 linančnem zakonu je dejal finančni minister, da predlog ne vsebuje nobenih novih pooblastil za nove izdatke, ki bi lahko ogrozili proračunsko ravnotežje.
Ob odkritju
Resslovega spomenika
Danes ob U dopoldne bo Združenje jugoslovanskih inžinerjev in arhitektov sekcija Ljubljana odkrilo pred tehniško fakulteto univerze kralja Aleksandra I (ob Aškerčevi ulici) spomenik Jožefu Resslu, svetovno znanemu izumitelju ladijskega vijaka. Ljubljana ima že njegovo ulico ima pa tudi — njegov grob. Umrl je pred 80 leti na prehodu skoji Ljubljano v
i tedanjem hotelu »Bavarski dvor« (sedanja Go-i spodarska zveza) 10 oktobra 1857 — za legarjem j Ressl je bil po rodu Čeh. rojen v Clirudimu 20. i junija 1795. Po srednješolskih študijah je študiral na dunajski univerzi in na šumarski aka-j demiji v Mariabrunnu gozdarstvo Njegovo prvo I službeno mesto je bilo v Pleterju pri št. Jerneju i na Dolenjskem Služboval je nekaj časa tudi v Ljubljani, večji del svojega življenja pa je pre-j živel v Trstu kot intendant pomorske gozdarske I uprave Ressel se je mnogo ukvarjal z matemati-i čnimi, fizikalnimi in sploh prirodoslovnimi pro-! blemi, izboljšal je razne instrumente in izumil i več izumov. Najznamenitejši med njimi pa je j vsekakor iznm ladijskega vijaka. Ta iznajdba je I naravnost epohalnega pomena v gospodarskem j in kulturnem pogledu. Omogočila jc človeštvu i premagati in zmanjšati morske in zračne raz-| dalje in višave, saj tudi propeler letala in zrakoplova nista v bistvu nič drugega kot Resslov ladijski vijak.
Prav letos ob spominu 80 letnice smrti so si prizadevali Čehi, da bi zemske ostanke svojega velikega rojaka in enega najznamenitejših izumiteljev, ki je človeštvo peljal v novo dobo s svojo iznajdbo, prepeljali v svojo domačijo, toda Ljubljani bo vedno v veliko čast, da je na njenih tleh deloval in vnjeni zamlji počiva veliki sin bratskega naroda Zato mu zdaj postavlja na mestu, kamor najbolj spada — pred svetišče naših tehnikov — njegov spomenik v večno njegovo slavo!
K Foersterjevi razstavi
Rokopis slavne »Missae solcmnis« op 25, ki je doživela svoj čas prvo priznanje v Rimu in Milanu
Prejšnjo nedeljo jc bila zaključena, toden dni trajujoča Foeisterjeva razstava v mali dvorani Filharmonije, llazstavo je priredila Glasb o na M a t i c a organizacija pa je bila pover jena vodil Folklornega inštituta gospo dn Fr. Maroltu. Fr. Marolt je kot učcnec velikega skladatelja Foersterja sam osebno poznal, o njiun pripravlja obširno monografijo in ima zavoljo tega tndi najboljši vpogled v zgodovinsko gra divo Foersterjev j. O uspehu raz * t a v e prinašamo vsebino razgovora našega poročevalca z g. Fr. Maroltoru:
Razstava sama je imela namen, da pokaže drobec iz velikega pripravljalnega dela, ki ga bo predstavljala velika monografija o Foereterju in njegovi dobi Monografija bo zajela 50 let slovenske zgodovine od leta 1850 pa do 1914. To je bila doba, katero je treba dobro preiskati in jo tudi točno zgodovinsko politično opredelili, da bomo videli, kje smo bili Slovenci od leta 1850 pa do izbruha svetovne vojne. Pri tem bo po trebno ugotoviti, kako visoko je že bilo stanje nase kulturne politike okoli leta 1850, poiskati, kje je bilo težišče dobe. kakšna so bila osnovna gibala naše kulturne politike, kakšne zunanje vpliv ne komponente in kakšna efektivna politična re-zultanta.
Pri tako velikem glasbeniku, kot je Foerster, pa bo še treba ugotoviti tudi. kakšen je bil naš socialen položaj kako se kaže naša zgodovinska in kulturna politika v socialni luči. ugotoviti bo treba sianje posameznika in celote, socialno stanje raznih inšiitucii čitalnic. Dramatičnega društva, naših šol. našega krneia delavca in meščana. To nalogo si je zastavil Fr. Marolt. ko je pričel s
Pripravljalnim delom. Da pa bo monografija o oers-enu res popolna, pa hoče osvetliti Foersterjeve dobo tudi še z drugih gledišč: z biološko zgodovinskega 6 psihološkega in muziko-loškega.
Pomen razstave
Foereterjeva razstava je plastično biološko očrtala poglavitne smeri Foersterjeve epohe Naloga je bila odgovorna in težavna: treba je bilo občinstvu glasbene stvaritve neke osebnosti. cele rodovine in dobe. ki jih je mogoče dojeti le poslušalcu, nikakor pa ne gledalcu, prenesti iz slušnega sveta v viden svet. Dobra stran takšne razstave pa je. da dobi občinstvo vendarle nekakšno bolj ali manj jasno sliko glasbenega sveta in življenja, ki so ga svoj čas živeli naši predniki. Foersterjeva razstava je skušala prikazati 50 letno delo velike glasbene osebnosti Antona Foersterja ob 100-letnici njegovega rojstva. Obsega pa tudi vse delovne vplive na sodobnike in njhovo stvar-janje med nami In ker je bil vpliv tega velikega stvarivca tako močan in prevažen za slovensko crlasbo. je bila to prav za prav glasbeno zgodovinska razstava Foersterja in njegove dobe. Iz razstave je vidno kako smo se Slovenci iz nap skromnejših začetkov v dobi preporoda 50 tih let prošlega stoletja razgibali in glasbeno zaživeli tja do nastopa Maeja H ubada m M u golina SaMnerja.
Pri organizaciji razstave sta g. Fr. Maroltu pomagala prof Santl z aranžmajem sbk tn arhivar Glasbene Matice g Slavko Koželj. Sredstva^ k, so jih imeli prireditelji na razpolago so bila prav skromna. Zato so se prireditelj, odločil, da pri -rede razstavo v manjšem obsegu pa zato »oliko bolj intimno samo za krog glasbenih razumnikov.
Zaradi majhnega prostora ni bilo mogoče točno opredeliti posvetne in cerkvene umetnosti. Saj je bilo vsega gradiva, ki ga je nabral Fr. Marolt od raznih 6tiani — zbira! je celih šest tednov — 15.862 kosov razstavljenega pa samo 3672 kosov. Vse to gradivo je bilo treba kategorizirati in izbirati najbolj tipične kose. popisati in oceniti Razstava se je skrčila samo na najbolj izbrano gradivo, 6aj je odpadlo mnogo rokopisnega gradiva vise podrobne številke opusov, 6kice, ponovne izdaje, večina literature o delu, 6koraj vsa korespondenca in večina dokumentov. Odpadla je polovica gradiva o Orglarski šoli in cerkvenih glasbenikih, vsi statistični in biološki podatki Foersterjevih sodelavcev, organistov. pevcev; podati pa tudi n' bilo mogoče razlike in napredka goriškega kranjskega, štajerskega cecilijanstva, prav tako pa tudi ne kritik za in proti Foereterju, vplive nemškega cecilijanstva na nas in našega na Hrvate.
Zanimivosti
Velika zanimivost razstave je bila Foersterjev rodovnik šestih generacij, ki ga je sestavil Fr. Marolt. Iz rodovnika je razvidno, kam sega Foerster-jeva rodov ina na Češko kjer se je široko razrasla Na Češkem sledimo rodu do Tomaža Foersterja (1744 do 1817). njegovi pototnei 60 bili kantorji. učitelji, iz njih pa se je izoblikovala močna veja kantorjev-glasbenikov. ki so delovali uspešno med Cehi. Anton Foerster je prenesel svoje delovanje na Slovensko. Rodil se je v Osenicah na Češkem leta 1837. umrl v Novem mestu 1926. Njemu je bila posvečena ta razstava Najznamenitejši v tej veji Foersterjev so: Jožel Foereter (1834 1892). oče našega Foersterja. znamenit češki kantor iu učitelj v Osenicah na Češkem. Od njegovih sinov sta najbolj znamenita Josef Foerster. virtuozen organist po praških cerkvah, reformator in organizator cerkvene glasbe v Cehih, nazadnje znamenit profesor petja in harmonije na konservatoriju
v Pragi Znan je njegov sin Josef Bohuslav Foerster (1895, ki še živi), simfonik, operni skladatelj, predsednik »Akademie pro uničili a vedu«, pomemben je predvsem naš A n t o n, ki nas mora v tem rodovniku najbolj zanimati, ker je važen i n probojen slovenski glasbenik, reformator slovenske cerkvene glasbe v cecilijanske smeri, ustanovnik Orglarske šole, najstarejše naše glasbene revije Cerkveni glasbenik, učitelj in mentor domala vsega našega orglarskega, pevskega in glasbenega naraščaja svoje dobe, skladatelj prve slovenske aktualne opere Gorenjski slavček in simfonične pesnitve Turki na Slevici, pisatelj prvih naših teore-
tično praktičnih glasbenih knjig: Pevska šola, Klavirska šola ter Harmonija in kontrapunkt, po katerih se je šolal in vadil ves slovenski glasbeni
naraščaj do predvojne.
Njegov sin Anton je bil znan klavirski vir-tuoz in pianistični pedagog, ki je naposled deloval v Chicagu na Musical College in umrl leta 1915 v Trstu. Iz rodovnika pa vidimo, da je imela rodbina Foersterjev tudi velike znamenite žene: omenimo naj Marijo llladikovo, 1'etronilo Focrster-evo, vdovo Antona Foereterja in Berto Foerster-' auterer (1801—1936), znamenito vaguerijansko
Le
pevko, dalje je znana v tej vreti še Ana Novak-»evka v Pragi,
Bohuslava.
Nordeti, operna pevka v Pragi, hče Ane, sestre ~ ' uslava.
Kot otroke skladatelja Antona Foersterja naj omenimo Vladimirja, upokojenega srninega uad-svetnika v Ljubljani. Ljudmilo Mankoč-Foerster v Ljubljani in Jaroslava, inž. univ. prof. v Ljubljani. Rod Foersterjev kaže dosledno konstruktivnost v umetnosti in znanosti. Iz katitorjev učiteljev rastejo v nekem biološkem redu znameniti glasbeniki, skladatelji, pedagogi, pevci, slikarji, inženjer-ji, 6anii konstruktivni delavci.
Razstavljene slike so predstavljale na desni strani Čitalnico: dr. Janeza Bleivveisa. dr. Frana Ravniharja. prvega predsednika Glasbene Matice, dva predstavnika novega gibanja, Mateja llubada in Hugolina Sattnerja, na levici pa so bile razstavljene slike predstavnikov slovenskega cecilijanstva: trije predsedniki Cecilijan. društva: prošt dr. Anton Jarc; prof. Anton Gnjezda; lavantinski kne-zoškol msgr. dr. Andrej Karlin. V ozadju so štiri reprezentančne 6like predstavljale škofa Bartolo-meja Vidmerja — pod njim je Foerster nastopil v stolnici — in tri proteklorje slovenskega cecilijanstva: dr. I. Kr. Pogača rja, kardinala dr. lakoba Missijo ter dr. Bonaventuro Jegliča. Spod ni a vrsta slik je predstavljala Šantlove risbe najznačilnejših reprezentantov slovenskega glasbe-ništva Foersterjeve dobe jio Goriškem. Kranjskem in Štajerskem. Vmes smo opazili slike prvega in poslednjega letnika Orglarske šole, sliko cerkveno-glasbenega tečaja iz leta 1908, Vavpotičev akvarel: Vodnikov trg s semeniščem kot spomin na Foer-sterjevo torišče v Ljubljani in Jakčevo risbo: Novomeški kapitelj, središče drugega Foersterjevega domovanja.
Od vrat do stopnjišča v polkrogu so bili |>o-loženi na praktikablili ojiusi z dodanimi rokojjisi in potrebnimi historiografskimi jiodatki. V sredini čred Danilovo stensko sliko slovenskih glasbenikov je ležal srebrni venec, poklonjen Foersterju ob nje govi 70 letnici od Zveze slovenskih pevskih zborov, okrog pa njegove insigniie (taktirka, dve odlikovanji). družinske slike iz Prage. Senja. Ljubljane. Novega mesta, slika Foersterjeve grobnice, dedi-kacije njegovih učencev-skladateljev. V treh vmesnih predelih so bile razstavljene: v prvem častne diplome in spomini na ožje prijateljstvo v Ljubljani. v drugem častne insignije, v tretjem pa lite-
Učiluica Orgljarske šole. kjer je Foerster vzgajal naš orgljurski naraščaj
ratura o Foersterju. Revi ojmsov je zaključil sklad vseh Cerkvenih glasbenikov z glasbenimi prilogami, ki jih je urejal Foerster od leta 1877 do 190*).
Na prvi mizi so ležali najvažnejši osebni dokumenti: šolski, sjiosobnostni, zahvale, izjave kor-poracij. Čitalnice. Dramatičnega društva, Glasbene Matice, škofov, glasbenih družb in institucij, nekaj 6vedočb kritike in protikritike prijateljev iti nasprotnikov, pogrebni list in potrdilo o smrti. Na drugi mizi so bili razstavljeni ozko skrčeni v tri dele: Preglednica Foersierjevih učencev, orglavcev, absolventov v |x>imenski in biografski razdelbi, slike domov Orglarske šole in nje najvrednejših Absolventov, kasnejših slovenskih glasbenikov. Iz označbe je bilo razvidno, kateri so odšli delovat v Ameriko, kateri so delovali jio Evropi in lio-sebej jio Jugoslaviji. V srednjem predelu so bili zastopani Citalničarji in jievski predstavniki te dobe. nasproti tem osebni prijatelji in poboruiki Foersterjevega zasebnega delovanja, snovanja in 6tvarjanja. I retji predel nam je predoči! nekaj primerov važne korespondence s sodelavci, somišljeniki in prijatelji. V desnem kolu ie na podstavku dominirala bronasta Foerslerjeva lierma, delo našega kiparja A Dolinarja. ki se je pridružila prošlo nedeljo dopoldne vrsti naših znamenitih glasbenikov, ki diči prostor pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici.
Razstavo je obiskalo v kratkem času od 7. do 14. novembra, dasi je bila odprta le popoldne od 3 do 5, okrog 2000 ljudi ter več korporacij in sol pod vodstvom svojih učiteljev. Slovensko razutn-ništvo 6e je pričelo za kulturno zgodovino našega naroda živeje zanimati. Potrebno bi bilo, da bi se v svrho znanstvenega študija našega glasbenega naraščaia tudi pri nas. kakor je to povsod drugod že davno uveljavljeno, ustanovila stalna razstava naših znamenitih glasbenikov. -an—
Rokopis prve slovenske opere »Gorenjski slavček«, op. II, str. 17'). arija...
vneti in najlepši bodeš cvet«...
Desetletnica smrti Gustava Danilotvskega
Kotiček Foersterjeve delavnice (Pred škofijo !2 — drugo njegovo stanovanje)
Poljski časopisi so se letos spominjali desetletnice smrti velikega sobojevnika maršala Pilsud-skega, pisatelja Gustava Danilo vvskega, ki je umrl 1. 1027. Z maršalom Pilsudskim sla se srečala še tedaj, ko je Pilsudski nosil še skrito ime podtalnega revolucionarja ter se je imenoval »Wik-lorc Od 1. 1898 je Danilovvski bival v Varšavi in od tedaj je bil Pilsudski vedno njegov gost, kadarkoli je nelegalno prešel ruske meje. Pri Dandovv-skem in njegovi rodbini je bilo v predvojnem času vedno zbirališče pravega poljskega duha. kamor so hodili p« navdihe taki pisatelji kakor Zeromski, Sieroszevvski in drugi, stoječi na vrhuncih pisateljske slave. Ze Danilowskega oče je bil revolucionar 1. 1863 in celo član tedanje Narodne vlade. To tradicijo je gojil tudi sin, ki je bil zvesti pristaš Pil-stidskega bojevitih organizacij »Strelcev« ter v vojni eden prvih legionarjev. »Drugačnega jutra hočem!«, to je bilo geslo vsega njegovega dela, tudi leposlovnega. Pisal je pesmi, novele, najbolj znane so vsekakor »Iz minulih dni« (1901). »Lastovica« (1907) in »Marija Magdalena« (1913) ter poznejša Lili«, ki pa ne kaže več tiste notranje moči kot prejšnja dela. Danilovvski — pravi poljska kritika
— ni bil dozdaj zadosti ocenjen, krivda je bila v tem, da je bil preveč pod vplivom svojega velikega sodobnika pisatelja Žeromskoga, ki je tedaj obvladal ne samo knjižnjega trga, temveč tudi vse duše in srca poljskih ljudi. Nekaterim delom pripisuje lil. zgodovina samo izreden pomen kot dokumentov časa (Lastovica), toda današnji rod ceni v Dani-lowskem tudi že odličnega novelista (Vigihja). »Marijo Magdaleno« smatra za veliko jisihološko študijo ženske sjiloh. ki jo obvlada Eros, pisano z velikim realizmom in umetniško zrelostjo. Največje njegovo delo pn jo vsekakor povest »Iz minulih dni«, kjer se lepo prepleta — kot je za slog Mlade Poljsko značilno — lirizem z realizmom, z. veliko idejo samožrlvovanj za splošno l^oljsko stvar ler jo odlikujejo prekrasni prizori iz življenja otrok Kritik K (|Kiicliowski pravi, da spadajo te strani »med najbolj subtilne in najbolj čustvene ter najlepše prizore na temo otroškega življenja v poljski književnosti, ki je sicer v poljski literaturi zelo boiraia ter gre njena tradicijo od »Trenovc Kochanowskegn do Kadenn Handrovvskega Mesto moje matere«.	hI.
MLADI SLOVENEC
Metka gre po svetu
Naša Metka stara je komaj sedem let, pa je že od doma šla daleč v širni svet.
Ceste bele križajo
se na vse strani;
ta, ki hodi zduj po njej,
kam, le kam drži?
V bajno mesto čiričar rada bi prišla, tam je sreča pisana — pravijo — doma.
Modi, hodi... sred poti jo zaloti dež; težke kaplje padajo, kamor se ozreš.
Sede Metku, trudna je, brž dežnik razpne. Ptička -drobna prileti, kljunček svoj odpre:
\letka. vrni se domov! Mama bridko pluka. Tam, v naročju njenem, te /lata sreča čakal«
Metko srček zaboli, solzo si otrne, kakor srnica — hop, hop! k mamici se vrne.
Dobri prijatelji
>Kjc pa tiči vse te dni Fridolin?« 6e je spomnil Peter.
Fantje so ga začudeno pogledali. Saj res, že tri dni ga niso videli! Ob mraku je redno prihajal k njim na travnik, da so se skupaj igrali. Radi so ga imeli. Bil je vesel in zabaven dečko, vnet za vsakršne šale. Zato 60 ga klicali Fridolin. čeprav mu je bilo Janez ime. Janez je preveč resno ime, dočim se Fridolin sliši tako okroglo in dobrodušno kakor zvonek 6ineli sam. Ce sc jim je pridružil Fridolin. se ni nihče več dolgočasil. Poznal ie nešteto umetelnosti i vrvicami, vžigalicami in čarovnimi kartami, pa tudi igre si je izmišljal zmerom nove in zanimivejše.
In nocoj so se fantje zavedli, da veselega in živahnega Fridolina že tri dni ni med nje.
•Ali morebiti kdo ve, kaj je z njim?« je vprašal Peter.
Drejče je vedel. Stanoval je v isti ulici kot Fridolin.
»Fridolinova mali jc bolna,« je povedal. »Danes jc bil zdravnik pri njej. Najmanj tri ledne bo morala ležati.«
Ali Fridolinovega očeta ni doma?« je nekdo vprašal.
Vprašanje je fante precej zmedlo. Šele v tem hipu so se zavedli, da nihče ne ve, kako prav za prav živi Fridolin. Nikoli ni pravil o svojih starcih, nikoli o tem, kako je pri njih doma.
Edino Drejče. ki je bil že večkrat na Fridoli-tiovem domu, je nekaj vedel.
»Fridolinov oče je mrtev,« je odgovoril. »Pred dvemo letoma se je v predilnici, kjer je delal, raz-počil motor. Fridolinov oče je bil hudo ranjen in je zaradi poškodb umrl.«
^Potemtakem živi zdaj Fridolin z materjo sam?« je vprašal Peter.
»Ne. Ima še tri bratce. Dva že hodita v šolo, tretji pa je še majhen. Fridolin zasluži kot ključavničarski vajenec premalo, zato mora mati trdo delati, šiva copate za sosede in jim pere, vsako jutro pa raznaša časopise. Ni preveč prijetno pri Fridolinovih. Skrb in beda trkata vsak dan na vrata.«
Fantje so bili začudeni.
Fridolin jc pa zmerom tako vesel in zadovoljen...« jc boječe pripomnil majhen dečko.
»Noče, da bi drugi vedeli, kakšna revščina je pri njih doma!« je pojasnil Drejče.
»Ali je njegova mati hudo bolna?« je hotel vedeti Peter.
»Ni tako hudo, ne! Ozdravela bo žc, toda pomisliti morate kaj se to pravi, če mora mati ležati tri tedne — v družini, kjer edino ona zasluži za košček kruha. In povrh vsega lahko še službo pri časopisu izgubi. Kot" raznašalka pa zasluži največ. V treh ulicah jc raznašala časopise. Zgodaj zjutraj ob pelih je začela in ob sedmih, ko drugi ljudje šele vstajajo, se je vrnila domov. Cc jutri zjutraj ue pride v tiskarno, bodo sprejeli v službo drugo.«
Faiilje so molčali. Kdo bi si bil mislil, da sc mora veseli Fridolin boriti s takšnimi skrbmi. Vsekakor pogumen fant!
Fridolin se je fantom še bolj priljubil, l.c kako bi mogli pomagali njegovi materi in njemu samemu?
Dolgi Cene jc prekinil molk:
»Fantje! Jo žc imam!«
»Le koga neki? Svojo pamet?« se je hudomušno zasmejal Peter. Se nikoli nisi pametne zinil! Le kaj si 6pet iztnhtal?«
»V6aj poslušajte me!« se ie branil Cene Drejče pravi, tla izgubi Fridolin* a mati službo, če bo morala tri tedne ležati v postelji. Veste, kaj mi jc padlo v glavo? Kako bi bilo. če bi jo mi tačas nadomestovali?«
' »Nadomestovali?« Fantje niso Ceneta razumeli.
Dolgi Cene jih je pomilovalno pogledal:
■Pa pravite, da imam počasno pamet! .Mislil <acin, da bi namesto Fridolinovc matere mi raz-
Stričhov količek
Dragi Kotičkov striček! — Večkrat čitain Mladega Slovencu*. Iz njega vidim, da imaš mnogo mladih prijateljev, s katerimi kramljaš v svojem kotičku. Tudi jaz želim stopiti v njihove vrste.
Doma sem na Studencu, za obzidjem umobolnice. Moj oče je tam v službi, zato imamo notri stanovanje. Nič me ni strah na takšnem kraju, ker bolniki ne pridejo v bližino naše hiše, če pa se srečamo drugod, de jih pa ludi nič ne bojim, saj so to dobri ljudje.
Nekaj zelo veselega Ti moram tudi še jiove-dati. Dobil sem bratca, strašno sem ga vesel. Ko bo malo zraslel, se bomo z njim lahko igrali. Veš, fant je za igranje boljši kot dekleta, ki se začno hitro jokali. Zdaj imam šliri bratce in 5 sester. Ker nas je toliko, je pri nas zmerom dosti veselja in zabave, čeprav nimamo igrač, ker nam jih starši ne morejo kupiti. Tudi Tebe vabim k nam. Mislim, dn boš zadovoljen v naši sredi. Mogoče se boš pri nas naučil kakšno igro, ki je še ne znaš.
_Te prisrčno pozdravlja Venčeslav J e r -kič, učenec III. razr. na Studencu pri IJubljani.
Dragi Venčeslav! — Počemu naj bi Te tudi bilo strah tam — za obzidjem uinobilnice? Saj ubogih bolnikov ne pošiljajo tja zato, da bi slra-šili takelo majhne dečke, kot si Ti, ampak zato, da bi jih zdravili. Meni se vsa tako zdi, da si za obzidjem umobolnice mnogo bolj varen, kot pa bi bil kje zunaj — postavim na španskem ali na Kitajskem, da ne omenim še kakšnega drugega kraja, '•jer strašijo zveri v človeški podobi in kjer člove-
»ega dvoma ni, da tudi ti spadajo med umobolne. ki so svoji okolici nevarni. Le toliko pameti imaio Se v glavi, da pošljejo na morišče druge ljudi, sami pa hrabro ostanejo nekje daleč v ozadju na toplem in ria varnem. Ti bolniki, dragi moj, ti so nevarni in ne tisti, ki v umobolnici na Studencu čakajo ljubega zdravja. Zato je kar prav, da se jih nič ne bojiš.
Štiri brate in pet sester imaš že, j>a si kljub temu želiš še petega bratca. Saj pravim, Tebi pa res bratcev nikoli ni dovolj! Če bi bilo po Tvojem, bi si jih najbrž želel še 100, da bi se po mili volji lahko igral z njimi. Ali jia kaj pomisliš, kako hi oče in mati nasitila vso to ogromno armado lačnih želodčkov? Lejio se je igrati s sitimi bratci, lačni
M. K.:
Kadar se mati joka
Kadar se mati joka
sredi samotne noči.
vsaka solzica, ki kune ji v. lica,
mene v srce zaboli.
In se mi zdi, du še angeli v raju
jokajo, jokajo z njo
in rlu še zvezdam nebeškim pri sn u
je ob tem joku hudo.
Ptički na vrtu nehajo peti,
rožo prisluhnejo v mrak,
v tihem sočutju obstane pod oknom
romarjem poznim korak.
kadar se mati joka, za,pojem
ji kot škrjanček s polju —
in se mi spol ko sonce i/ mraka
skozi solze nasmehlju.
Med medvedi \e živela
V Romuniji so nedavno obslrelili medvedko. Ranjena žival je obležala v bližini svoje dupline. Ko so se možje približali ranjeni zverini, je iz dupline nenadoma planila mlada deklica in jih divje napadla. Posrečilo se jim je, da so deklico ujeli in odvedli s seboj domov. Tam so izvedeli, da je pred sedmimi leti izginil iz vasi otrok, star eno leto, katerega potem niso mogli več najti. Iz tega sklepajo, da |iogrešaiii otrok ni nihče drugi kot ujeta deklica. Spravili so jo v zavetišče, kjer se trudijo, da bi podivjano deklico naučili govoriti.
hraci pa bi se igre najbrž kaj kmalu naveličali. Začeli bi se kujati, navili bi vsak svoj gramofon, katerega imajo skritega v grlu, in zapeli bi tako lepo in milo, da bi se kamen na cesti zjokal, če bi se znal: » Ve, ve, veee, mama, lačen I:
Kakor torej vidiš, ee znajo jokati tudi bratci, kadar prikipi sila do vrhunca, ne samo dekleta. Dekleta imajo jok res bolj na koncu jezika, to pa zato, ker imajo tudi bolj mehko in občutljivo srce. Bog je dal pač vsakemu svoje: fantom močne roke, odločnost in vztrajnost, dekletom pa ljubezen do vsega, kar je lepega na leni svetu. To moraš upoštevati, kadar se s sestrami igraš! Bratec moško prenese marsikatero bunko, od sestric pa res ne moreš zahtevati, da bi se s Teboj 11. pr. igrale »ravbarje in žandarje« ali vlndijanče in bele lov-ce«. Saj se ludi Ti no igraš s punčko in ne šivaš in ne pereš obleke zanjo!
Vidiš, lako je s temi rečmi. Ob priliki bom nemara res priromal tja — kakopak ne kot bolnik, ampak kot človek bistrih možgan in možatih besed. Marsikatero bova med seboj rekla in dejala, če Bog da.
Torej na svidenje! Kotičkov striček.
Tončkova coprnija
Nekega dne je Tonček rekel svojim prijateljem:
»Ali hočete videti nekaj, kar še nikoli niste videli in ludi nikoli več ne boste?«
»Daj, daj. ]>okaži!« so prijatelji silili vanj.
Tonček je vzel iz žepa oreh. ga zdrobil in vzel jedro iz njega.
»Glejte,« je rekel, tole jedrce še nikoli niste videli in ga tudi nikoli več ne boste!«
Vtaknil je jedro v usta in ga jiohrusfal,
Prijatelji so se glasno zasinejali.
Še nekaj!« je zaklical Tonček. »Ali hočete, da vam jedrce, katerega sem polirustal. pričaram nazaj pod tale klobuk?«
»Ino, zdaj sem pa res radoveden, kako boš lo napravil,« je rekel eden izmed prijateljev.
»Jaz pa prav nič,« sc ie odrezal Tonček in si nataknil klobuk na glavo Glejte, zdaj je jedrce pod klobukom!«
Takšna je bila ta Tončkova coprnija«. Iznajdljiv mora človek biti!
Kako pravimo in kako bi bilo v resnici
,,1/sfa so mu zapečati i..
Sosedov Peter jo bil velika klepetulja. Nobene reči ni mogel obdržati /nse. Danes je obrezoval tega, jutri drugega, vsako smet je videl na pragu tuje hiše, pred lastnim pragom pa ni pometal nikoli, krt jc nekoč o sosedovem Martinu raznašal lažnive vesti, je le-tega minilo potrpljenje. Tožil ga je in Petra so pred sodiščem pošteno zašili. :Zdaj so mu pa zapečatili usta!« so govorili ljudje.
kakšen bi bil Peler. ee bi mu usta v resnici zapečatili, nam kaže slika, ki jo je |iosl;tl neznani risar.
našali časopise, dokler ne bi spel ozdravela. Potem bi obdržala službo in zaslužek.«
Fantje so bili navdušeni.
Cene!« je vpil Drejče. -To je bila prva pametna beseda, ki sem jo slišal iz tvojih ust ludi jaz bom raznašal. saj imam čas. ko je sola sele
ob osmih.«	.....
Nekaj drugih dečkov, ki so hodili v gimnazijo kakor Drejče, je bilo tudi takoj pripravljenih. Sa-mo Pepelu ni bilo nič kaj všeč.
^Ob štirih zjutraj da bi moral vstati?« se je branil »Ne, tega pa ue! Saj je sredi noei!«
Lej>o je naletel.	.
»Lenoba, da te ni sram! Bolje bi btlo zate. vstajati s petelini, kakor da se valjaš do poldneva po pernicah.«
Pepe jc zardel.
Mislil sem samo...« jc jecljal. Seveda bom
tudi jaz raznašal.«
»Torej fantje!« sc jc oglasi Peter. -Ste vsi za Cenelov predlog? Vsi! Prav! Fridolin je nas tovariš in vsi ga imamo radi. Pomagali 11111 bomo, loda nihče ue sme izdati našega načrta. Tridolin jc preveč ponosen in tic bi dovolil, da tttu kdo ml nas pomaga Zdaj se pa domenimo, kako si bomo delo razdelili. Vsak di)U bodo šb trije raznašat časopise. Tako se bomo visi razvrstili.«
Trije fantje so stali pred tiskarno: Peter, Drejče in Cene. Ura jc bila pol 5. Razen njih je čakala še cela vrsta moških in žensk. Vsi so imeli v rokah usnjene torbe.
Nazadnje se je zavrtel ključ v velikih vratih, l judje so se zgrnili v veliko sobano. Velikanski kupi natisnjenih časopisov so ležali na mizah.
Dolgi Cene jc stopil naprej in rekel možu. ki je razdeljeval časopise:
■Prosimo, da nam izročite časopise za frido-linovo mater. Jih bomo mi raznesli po hišah.«
»Fridolinova mati ne pride več.« jih je možakar nezaupno premeril. Bolna je. Sprejeli bomo namesto nje drugo. Za danes jih bo razdelil eden izmed drugih raznašalcev.«
Dolgi Cene je spoznal, da mora |vovcdati resnico. in je možakarju povedal, kako so se Fri dolinovi tovariši domenili med seboj.
Mož je še nekaj časa premišljeval in nalo pristal:
»Prav, Poskusil bom z vami Ce boste stvar dobro naredili, nimam nič proti temu.«
I11 fantje so sli na delo. Na oglu bližnje ulice so se razšli vsak ua svoj konec. Cene je zavil v u ICO, kjer so se spočetka vrstile same vile in nove
• ',0acl nu' Je šel hitro izpod rok. Kmalu pa so majhne enodružinske vile zamenjale štiri- in večnadstropne stavbe Treba je bilo plezati daleč navzgor po stopnicah Ko jc ura na bližnjem zvoniku udarila sest je Cene zataknil zadnji časopis v postni predalček. Pninaruha! Stopnici te na res niso kar tako! Nič kaj lahek posel, to raznaša^ časopisov.	'
I11 tako so se vrstile skupine fantov vsak druei dan.	b
,„rfr *1i,ri,.tec1I'.e )c morala Fridolinova mama varoval, posteljo V ponedeljek je spet šla v (i-f ,3','1"- * težkim srcem seveda in brez vsakršnega upanja. Čakalo jo ,c pa veliko presenečenje
Vodja raznašalcev jo jc prijazno pozdravil:
-No gospa, sle spel zdravi?«
I ridoliiiova mati je prikimala.
iz 11 jega' 'k u ver kf a'°CV * ^ neki 1,r*,al
zadnjJ&ra^ deia1' jC VaŠ Za6,l'ž'k
»Moj zaslužek?« sc je začudila Fridolinova mati. ^aj msem zadnje štiri ledne nič delala Prišla sem vas samo vprašat, ali bi me hoteli spel sprejeti v službo.«	'
Vodja se je zasmejal:
»Se razume, da lahko obdržite svoje mesto I ucl denar je Vas 111 ga lahko mirne duše spravite v /ep. Medtem ko ste bili bolni, so namreč fova risi vašega sina namesto vas raznaša li časopise, lako so vam ohranili zaslužek.«
Fridolina jc bilo pred tovariši sram in ga vec din m bi o na spregled. Nazadnje ga je nekega dne ustav,1 Peter in ga vprašal, zakaj ne pride več na travnik.	K
Fridolin je poslal rdeč kol kuhan rak in je nevoljno rekel:	'
»Zakaj ste to naredili brez moje vednosti? Noceni miloščine!«
Tedaj je Peler po;leno vzrojil:
»Tak tako! Namesto da bi nam bil hvaležen nas se zmerjaš. Pa naj bo. saj vem. da nc i>ri-liajn ,z zlobneea srca. Preveč s'i ponesen. Toda pomisli, kako bi ti ravnal, če bi bil tvoj tovariš v stiski. Ali ne bi tudi ti njemu pomagal?«
In Frido.in jc moral, čeprav nerad, dati Peiru prav.
MLADA NJIVA
B ažek in gofobčeh
Nekoč je živel Blažek. Sam je stanoval v svoji
koči. Vsi sorodniki, starši, bratje in sestre so mu pomrli.
Ko jo nekega jutra odpiral okno, je priletel skozenj bel golobček. Blažek ga j« ujel in dal pod rešetko.
Tedaj je golobček spregovoril: •Blažek, reši me! Nisem golobček, viteški princ sem, sin kralja deveto dežele, čarovnica, ki živi na Gorjancih, me je začarala v golobčka. Pojdi k njej, vzemi iz njene koče peklensko vodo, poiij me z njo in rešen bom le
Blažek je. ubogal. Vzel je s seboj nekaj kruha in odšel na Gorjance k čarovnici po peklensko vodo. Dolgo je hodil, nazadnje pa le prišel do male koče.
Bila je jiozna jesen. Čarovnica se je tik, preden je jirišel Blažek do njene koče, spremenila v krastačo in zlezla pod ruševine, da prespi ziino.
Ko je Blažek videl, da je koča jirazna, je šel jiogledat okoli po gozdu, če ni morebiti čarovnica kje v bližini. Po naključju je brcnil v rušo in zagledal grdo krastačo pod njo. Hotel jo je ubiti. Tedaj je krastača spregovorila: »Ne ubij me, deček! Zaželi si karkoli, vse ti izpolnim, samo da me ne ubiješ.«
Blažek je bil vesel in je brž dejal: »Lonec peklenske votle mi dajte »V koči pod mizo jo boš dobil k je odgovorila krastača.
Blažek je šel in res našel v bajti pod mizo lonec s peklensko vodo. Vzel ga je in napolil nazaj domov.
Doma ga je golobček-princ že čakal. Blažek ga je polil s peklensko vodo in golobček se jo spremenil v lepega mladeniča v viteškem oklepu Lepo se je zahvalil Blažku in ga odvedel s seboj k svojemu očetu, kralju devete dežele. Kralj ga ,]e dobro i>ogostil in 11111 dal pol kraljestva, v katerem je Blažek odslej živel srečno in zadovoljno do svojo smrti.
Valentin Albm^iRjak, Ljubljana — Vič.
Tod? Slovenci imamo velikane
Nedavno je »Mladi Slovenec« pisal, da živi na Dunaju deček, ki je visok 1 meter in 56 cm. To je za mladega dečka že precejšnja višina, vendar I>a tudi Slovenci nismo kar tako. kot bi si kdo mislil. Takšnih velikanov, kot so živeli v pravljicah. resda nimamo, imamo pa zato nekaj takšnih, ki so mnogo večji od nas, navadnih ljudi
Na Štajerskem živi deček, ki jc star šele 16 lef |ia meri v višino že 1 meter in 84 cm. Samo za 12 cm je torej manjši od dečka, ki živi na Dunaju. Pa bo še zrastel, če Bog dn! Ta deček je sin gospe Nuiše Majndeljeve v Dubravi pri Ptuju. Pa tudi v Ljubljani je nekaj takšnih »velikanov«. Ga Stupica sestra omenjene gos]>e Majndljeve, ima dva sinova, ki bosta kmalu lahko zvezde' klatila, če bo-sta tako rastla, kot dozdaj.
Vsem trem velikanom izreka Kotičkov striček svoje najiskrenejše čestitke in jim želi, da bi kmalu potolkli vise rekorde tega sveta in dosegli višino, kakršne dozdaj še ni dosegel nihče.
Tri kaplje krvi
Bog je ustvaril svet in vse je bilo lopo, pametno in dobro.
Satan je videl in ni mu bilo prav. Satan so je zamislil in če se satan zamisli, se ne rodi nikoli nič dobrega.
Izmislil si je žganje. Vzel je kapljo krvi od petelina, kapljo krvi od volka in kapljo krvi od piijsa. Mešal jo dolge tri ure in iz te zmesi napravil žganje.
Zato človek, ki samo malo jx>kusi žganja, pojo in kikirika kakor petelin. Če ga pije malo več, vsakogar napada kakor volk. Če se opije do nezavesti, se valja po blatu kot pujs.
Bog pa je dal človeku razum in človek lahko premaga satanovo žganje, če ga zmerno in pametno uživa.
Pujs
T11 pa tam izgubi kdo svoj zvezek, ko se vrača iz šole domov. Nedavno sem našel tak šolski zvezek na cesti in ga jiobral. Bil je tako popackati in zmečkan, da sem v prvem hipu mislil: izgubil ga je kakšen mesar, ki je vanj zavijal svinjske klobase in meso. Ko sem si ga dobro ogledal, sem opazil v njem nalogo, ki je v rcsnici opisovala piijsa. Da ne boste prikrajšani za velik užitek, vam lo nalogo, katero je spisal... (sloj! kmalu bi se bil spozabil in vam izdal ime vrlega učenca) ponatisnem. Takole piše učenček:
»Pravijo, da jc pujs umazan. To ni res! Ce ga dobro umijemo, ni umazan.
Poleni pravijo: pujs je pač pujs, vse požre, tudi največje umazanarije, ki jih dobi pod gobec. -— Tudi to ni res! Pujs ni noben »pujs«, on nasprotno zelo ljubi snago. On pohrusfa vso umaza-narijo, ker ne more trpeli, da bi bilo dvorišče umazano.«
Takšna je ta naloga o pujsu. Imenitna naloga. kajne?
Francek je obiskal bolnega učitelja. Pred hišo ga je čakal prijatelj Janezek in ga vprašal: J-No, kako je z njim?«
-oiol-
Francek jo žalostno odkimal z glavo: •'Nobenega upanja ril več. Jutri že spe
spet pride v
Mlada prebrisanca
Če bova naredila nekaj vozlov pri čevljih, no mama dalj časa potrebovala, preden naju bo mogla dati v posteljo.'
2> R U Ž I N A
m
Pečena jabolka
o pečenih jabolkih bi bilo treba kdaj kar zgodovino napisati, ker so v taki tesni zvezi z domačnostjo. V tako zvani -biederniajerski« dobi si brez pečenih jabolk kakega družinskega ve-
čera sploh niso mogli misliti. Takrat ni bilo šc nobenih slaščičarn v sedanjem pomenu, nikokih ličnih bonbonijer. To, kar nam je zdaj kar samo po sebi umevno, bi se takrat zazdelo navadnim meščanom, da so prišli v pravljično deželo. Vendar ljudje zategadelj niso bili manj veseli in pečeno jabolko, ki je z ziino prišlo na mizo vsake hiše. jim je bila slaščica prve vrste. Pečeno jabolko je dobil otrok, če je l>il priden; s pečenimi jaboiki so se odrasli po jedi še posladkali in stari ljudje so jih imeli še posebej radi. Ali pa ni pečeno jabolko zares nekaj eu-ilovitegu? Žc to, kako diši, ko se peče! Zrli se, da pečenih jabolk sploh ni moči drugače jesti ko veselega obraza.
Res jc pa. da je v poslednjem času precej iz mode, kei je v navečjo škodo gospodinje, ki je tako prišlo ob tečno in ceneno hranivo za svojo družino. Za pečena jabolka ti ni treba izbirati lepih jabolk, ker sc lupina itak vsa na-grbanči. Zdaj, ko so časi slabi, si gosjiodinja večkrat beli glavo, s čim bi gostom jjostregla popoldne. S pečenimi jabolki? Le kako! — Pa vendar. Dva kilograma jabolk je že precej na velikem krožniku. Z njimi moreš igraje j>ostreči petim, šestim osebam. Pečena jabolka daš po porcijah na steklene krožnike, jih potreseš 6 sladkorjem in imaš krasno, lepo dišečo in okusno jed, ki se je gostje brez dvoma razveselijo. Jabolka moreš politi tudi z malinovcem, potrebno pa to ni. saj jc pečeno jabolko brez vseh dodatkov zadosti okusno.
Ali je ta nasvet pameten ali ne? Vsakdo bi ob zimskih uricah zdaj pa zdaj pokramljal doma s svojimi znanci, pa se mora temu zaradi denarja odreči. A pustimo vse, kar nas moti! Kar brez ovinkov postrezimo gostom s pečenimi jabolki kot simbol preprostosti in za sjx>min na otroška leta!
Moški jopič - pleten
Kupiš S štren teninomoclre volne, 2 ple-tilki št. 3 in dve št. 3 in 'A. — Razen tega še 5 pletilk za nogavice.
Pleteš takole:
Vzorec: 4- desne, 4 leve in ožji vzorec: 1 desno iu 1 levo, ki je za progo v pasu in zapestju.
Hrbet: Začneš spodaj. Nasnuješ na pletilko
— 104 pentlje in pleteš s pletilko št. 3 progo 7 cm široko po 1 vrsto desno in I levo. Potem
na desno pletilko, pleteš skupaj 2 pentlji, nato 45 navadno in spet 2 skupaj. Potem pleteš z levo pletilko iu pleteš vselej v začetku dveh naslednjih desnih pletilk 2 pentlji skupaj. — Ob vratu jileteš v vsaki četrti vrsti po 2 pentlji skupaj dokler ni še 31 pentelj. Ko meri odprtina za rokav 20 cm, skleneš rame. Z ostalimi 40 pentljami pleteš še malo naprej.
Rokav: Na pletilko št. 3!4 nasnuješ 54 pentelj in pleteš s pletilko št. 3 ozki vžorec 7 cm dolgo. Nato nadaljuješ s pletilko št. široki vzorec in dojemaš na vsaki strani, da dobiš 84 pentelj. Čim je rokav 49 cm dolg, skleneš v

pleteš v isti širini s pletilko št. 3'A dalje, a že v prvi vrsti dojameš pentlje, da jih jc 114. Ko meri vse 35 cm s progo vred, začneš s podpaz-duho, da v vsaki naslednji v rsti končaš s 6 pentljami in v vsaki naslednji dalje z I pentljo, dokler ne prideš na 90 pentelj. Nato pleteš dalje, dokler ni odprtina za rokav, ravno merjena, 18 eni dolga Potem duš iistih 28 pentelj, ki so v sredi, na nitko, a iz 31 pentelj, ki ostanejo na obeh straneh, pleteš dele za pleča takole: sl>ou-čaš 10 pentelj, pleteš do vratu in sjirt nazaj. Nato skončaš spet 10 pentelj, pleteš do vratu in nazaj in skončaš ti pentelj.
Sprednji del pleteš kakor hrbet, dokler ne prideš do 98 pentelj, nakar porazdeliš pletenje
prvih dveb vrstah iS pentelj, nakar v vsaki naslednji vrsti skleneš 2 pentlji v začetku vrste., dokler ne prideš rlo 20 pentelj. ki jih nato skleneš.
Šivanje vseh delov ni težko, ee prej vse dele nalahno prelikaš. Ko je sešito, nabereš okrog vratu 166 pentelj (skozi ob robu) nu pletilke -ii pletenje nogavic in pleteš 4 cm široko progo, i vrsto desno in 1 levo. pri čemer v vsaki vrsti za špieo splete« po 3 pentlje skupoj. >klon"š prav nalahno.
JOPICE,
obrobl.jeue r, krznom, so letos jako moderne ju prikupne, kakor vidiš na sliki.
Kalto daš krhho iesto na pehačo?
Časih je jako težko razvaljano krhko testo dati kar z rokami na pekačo. Na obeh slikah vidiš, kako si moreš pomagati. Iz bele lepenke izrež.i kos, ki je tako velik ko jjekuča. Prerezi lepenko na dvoje in oba dela porini pod testo.
Predal vseh predalov
Naše listine
Navada jc, da ima mož dokumente, važne listine, zaklenjene v pisalniku ali omari. Primeri se pa luhko, du mora mož nn pot ali sc mu kaj pripeti in kako je žena v zadregi, če nima ključa vsaj za tisti predal, kjer so važne, družinske listine!
Red iu skrbnost glede nu družinske listine sta neobhodno potrebna. Najbolje je, če imaš posebne mape, kjer so najvažnejše listine Vse listine o zavarovanju zoper požar, vlom, nezgode; vse listine o bolniški blagajni in listine za siurtne primere: vse to spada v poseben predal. Tudi prepisi važnih pisem, zdravniških receptov (dasi lo niso listine, dokumenti) spadajo vcndurle v predal; sevedu tudi davčne pobotnice, potrdila računov, ki jih ne smeš prej vreči proč. dokler nc ugasne možnost, da te lahko še terjajo. Če so oporoke in zapuščinsko pogodbe deponirane j > r i notarju (kar jc potrebno, če družinske prilike niso preproste), je treba imeti v predalu potrdila zanje in najbolje je, da jih imaš v kuverti z napisom: Po moji smrti naj se odpro. — Semkaj spadajo tudi pooblastila, darilne listine, najemninske, kupne in druge pogodbe
Važno je tudi, da imaš spravljene vse osebne listine vseh članov družine. Z iskanjem takih j listin nastane navadno prepir in zamuda času. ' Da ničesar ne založiš in ne zmešaš, naj ima vsak član družine za svoje listine posebno mapo z imenom na njej V mapi naj bo krstni list, šolska spričevala, odpustniea, zdravniški izkaz, domovnicn, kar je vse važno za življenje. /.lasii za iskanje službe, če kak otrok zapusti dom, naj dobi to majio s seboj, čc je v hiši služinead ali so podnajemniki, naj bo tudi za te posebna mapa s policijskimi prijavnicami in orljavnica-nii. prijavnicami pri bolniški blagajni, z delavskimi knjižicami itd.
Večkrat zavržemo ali uničimo listine umrlih sorodnikov. Tudi te je treba spraviti. Oblasti nas večkrat vprašajo [>o osebnih podatkih staršev in starih staršev in kako malo vemo nn pamet o njih! Če je na vrsti vprašanje o pripadnosti državljanstvu, je celo važna domovniea pradedov. Koliko truda tc časih stane, če iščejo kake dediče kake osebe, ki se ie izmihila!
Koliko škode, časih vprav nenadomestljive, je žc nastalo, eo smo prezrli datum /a plačevanje kakega zavarovanja! Za tc. prilike mora biti
1,1. u, 1. •r.lJJu.n.ra.

»Že spet kašl.jaš, a jaz nikoli. Človek se mora utrditi! Vsako jutro se z, ledom obdrgni, pol ure telovadi, imej oknu odprta in namesto da zajtrku ješ, popi j kozarce gorke vode in pojdi peš v pisarno.. — v Pa že rajši kašljam!«
S to trdo podlago lahko dvigneš testo in ga položiš v pekačo, ko spodmakneš oba dela lepenke. Zaeno še navodilo za dobro krhko testo izpred 100 let — iz leta 1823:
Narediš testo iz 16 dkg presnega masla, 24 dkg moke, 1 celega jojcu in 1 rumenjaka,
'/\jr
2 žlic sladkorja, 1 ščepca soli in 3 žličk ruma in ga pustiš počivati ves dan na blodnem. Drugi dan testo razpoloviš, razvaljaš eno polovico /a spodnji del, eno pa za .vrhnji tlel peciva. Za nadev daš nuribann, malo oslajcua in z limono po-kapljnna. dušena jabolku uli pa kako mezgo.
Svetu'em ti
Brez teka?
Če kdo v družini nima teka za jed, si gospodinja sama pomaga. Vzame enake dele mr/ličnika, brinjevih jagod in pelina (vse dobiš na trgu). To daš v lonec, zliješ vanj 2 litra vode in kuhaš, dokler ni samo I liter vode nolri. Potem precediš in jemlješ uli duš dotični osebi, ki je brez teka, pred vsako jedjo po eno žlico — (tnrzlo). Že čez nekaj dni je tek obnovljen.
Slab zrak v bolniški sobi?
Razrezi dve ali Iri precej debele čebule po dolgem, jili daj na krožnik in položi na tla v sobi, kjer imaš bolnika. Kaj ktnulu jiotegne čebula vse slabe duhove nase. Vsakih šest tir moraš dati drugo čebulo nu tla.
Naredna $4o£ica
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo delujo in ima prijeten okus, ja
Pogreta jed
Pogreta jed more biti prav okusna in užit-j na in ni treba za to nobenega drugega aparata. \ zameš le emajlirano posodo, ki ima prostor v obširnejšem loncu. — V loncu znvreš vodo, daš jedačo v emajlirano posorlo in jx>krijcš# veliki lonec. Voda nuj vre 20 minut — pa je "jed ko sveže pripravljena in jo duš koj na mizo.
„Novou zdravilo
K nekemu zdravniku jc prišla gospodična, ki je bila v lahni obleki in prozornih nogavicah, pa je tožila, du ima ishias in jo povsod zbada. Ko jo je zdrav nik preiskal, je napisal recept, ga dal v kuverto, ki jo je zalepil in jo poslal v lekarno. A kako je bila gospodična osupla, ko sc je začel lekarnar nu ves glas smejati! Na receptu jc bilo po latinsko zapisano: Par debelih, volnenih nogavic in debelo, volneno pa-hovko z o krog vratu.« — Brc/ dvoma more to >novo« zdravilo, če ga pravočasno upoštevamo, preprečiti trganje.
Naš prijatelj česen
Česnu ne hodi le to nn hvalo, ker ima tak hud učinek, ampak bolj to, ker je tako preprosto zdraviti se z njim. Na deželi dajo v usta strok česna in ga žvečijo; to je vsu priprava to .•medicine«. In jc tu način še zmeraj tudi najboljši, predvsem pa je boljši, kot so rnzni čes-novi izcedki in izvlečki s priporočilom, da >nič ne diše po česnu.. .<
Za otroke je dober česen, če imajo gliste. Vendar se česen ne vede vedno enako pri tem: easili kaj zaleže, a časih prav nič. Zoper to bolezen je dobro, če česen skuhamo na mleku in ga otrok na tešeč pi je nekaj požirkov in ga nato klistiramo s tem prekuhom.
Tn klistira pa tudi dobro učinkuje zoper grižo; pižavi bolniki naj pn tudi pijejo izvleček iz osminke litra korenjevega soka in žlico ees-novega soka.
Američana Marslial in Duffie sta leta 1U14 poskušala s 56 načini vplivati na pljučno jeliko; takrat še ni bilo v navadi vplivanje z dieto, /me-ruj se je izkazalo, da je od vseh rastlin, ki sta jih uporabljala, najbolje učinkoval česen v svojem olju. Zlasti se. je polepel oni krčeviti, suhi kašelj, ki muči jetienike. Videti je. da je česno-vo olje posebno dobro za bronhitis in baje sc tudi vročica poleže jxi tem olju
Naj važnejša uporaba česna pa je j>ri tem, ce moramo uživati jedila brez soli. česen je naraven nadomestek za sol. če ga rlu.šimo v malo vode. lakega damo lahko prav dosti v zelenjave, dotlej, du se nič več ne pozna, da ni jedoso-l.jena. Zaeno dobro vpliva ee.sen na izločanje vode in s tem na srce in krvni tlak.
Glede na vse to spada česen, ki je plemenita, preveč zaničevana rastlina, pač vsak dan v vsako kuhinjo. Nobene zelenjave ne sočivju brez česna — lo bodi navodilo za sleherno kuho
U L I T N A K O N F K K C 1.1 A
fflasiek,
MARIBOR
erina.šH tclno najnovejši'
Jabolčni čaj
Kneipp. znanci naših hiš po svojem . Domačem zdravniku«, pravi, du so živilu, ki /rastejo doma, boljša ko vsa tista, ki jih dobivamo iz tujino. Jako je tudi nam bolj primeren jabolčni eaj ko -ruski« Kako si ga pripraviš? Jabolka opereš in jih prav tanko olupiš. Olupke das zvečer v pečico, ki pa ne sme Uiti vroča — lo je vse. Ko kuhaš jabolčni čaj, moraš olupke eno do dve minuti prevreti, ne le poparili. Prgišče olupkov zadostuje zu I liter vode. Jabolčni eaj ima izvrsten okus in je posebno primeren bolnikom iu otrokom. Ker je veliko jabolkove hranilne vrednosti \| uv v lupini in v tenki plasti pod kožico lupine. Zalo ne sinemo dati lupin v preveč vročo pečico, du so ne sežgo. Bodi še omenjeno, du jejmo jabolka z olupki vretl --Caj iz jabolčnih olupkov imu okus po jabolkih, a le tedaj, ee olupke koj ujjorabimo za eaj: ee. olupki dalj časa ležijo, izgubijo aromo.
škotski dov tip. Dva .-skota se srečata -Ali si že slišal najnovejši dovtip?« — -.še ne. Kakšen pa je?« — če mi daš dcsetico, pa ti ga povem«, pravi prvi. ■ -To jc pa res dober dovtip«, se zasmeje drugi.
na razpolago hišni koledar, kjer so zapisani vsi termini kakega plačevanja. Zu vodstvo koledarja rii treba dosti easa. V kako beležnko si zapišeš vsakoletne datume plačevanja, dulje datume družinskih praznikov, godov znancev, dobrotnikov, ki nastane zaradi njih veliko zamere, če jih pre/reš Ob začetku novega leta vpišeš vse le datume v nov notes, na stenski koledar ali Mohorjev koledar, ki ga tudi Inliko z žebljički in vrvico obesiš na steno in ki imu posebne vrstice za beležke in take važne datume. Ne sinemo si zaznamenovati samo dni s kako črtico, ampak je trebu zraven tudi pripisati lo in ono pripombo, da nas tisti termin ne bo dobil nepripravljene, marveč da bomo imeli še dovolj časa, da se pripravimo nanj. da mogoče mirno izberemo kako darilo in da bo še ens odposlali ga — in podobno.
Vsi termini, ki v letu iznovu pridejo v hišo. morajo hiti seveda k drugim, starim, pripisani. Pri takih teripinih, ki dalj časa trajajo, napi-šimo začetni in zadnji dan zraven, lako imamo na primer štirinajst dni časa. tln kako delo izvršimo, da kako pismo napišemo, da sodniji odgovorimo, prošnjo vložimo, pritožbo napišemo: v teli primerih zapišeš prvi in fioslednji datum tega easa
Medtem ko ie mož. odgovoren za prerini / listinami, ki nuj ima pa tudi žena ključ do njega in vpogled vanj, je pa vodstvo koledarja /a termine in datume v prvi vrsti naloga ženo in
gospodinje. Vodili ga mora vestno, vsak dan preg.cdnti, natančno opazovati. Pri tem je možu v veliko pomoč in more easili preprečiti občutno denarno in drugačno škodo
Pažn.ia na datume in listine je važen vogal od onih treh ki jih žena podpira v družini! loku na/njo jc toliko kot denar, kakor služba tn zaslužek in je v prvi vrsti red; red pn je duša sleherne družine.
Na svidenje, gospod doktor! I i naočniki so zares prav zame!«
Pravni nasveti
Prodano posestvo. A. S. Z. Ko ste prodali posestvo, bi si morali izgovoriti, da dovolite zemljeknjižni prepis šele po polnem plačilu kupnine. Ker ste pa dovolili prepis vašega posestva, ne da bi bila kupnina plačana, imate sedaj samo pravico, da to/itc kupca na plačilo kupnine. Če vam je kupec obljubljal takojšnje plačilo, kljub temu, da zaradi prezadolženosti sploh ni imel sredstev za plačilo, pa je medtem kupljeno posestvo prepisal na sina, tako du od pravega kupca ne morete dobiti plačila, ker nič nima, sin pu vam ni dolžan plačati, jc to goljufija, ki se kaznuje z zaporom do petih let, ker je povzročena škoda večja od 1000 din. Svetujemo vam, da povabite kupca in njegovega 6inu k sodišču, tla tam sklenete izvršljivo poravnavo ter se kupec in sin zavežeta plačati dolžno kupnino in vam sin dovoli vknjižbo na bivšem vašem posestvu. Če pa ue bi na to pristala, pu ovadite kupca in sina radi goljufije državnemu tožilcu, da povede proti obema kazenski postopek, kateremu se vi pridružite kot zasebni udeleženec z zahtčvano odškodnino. Če to kazensko postopati je ne bi bilo uspešno, lahko še vedno civilno tožite kupca in njegovega sina.
Je to mogoče?« Kazensko postopanje proti funkcionarjem denarnega zavoda je samo tedaj mogoče, če se posameznim funkcionarjem more očitati kako kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje mora biti tako. kar je po sedanjih zakonih prepovedano in je za storilcu zagrožena kazen. Posamezni vlagatelj ali pa tudi več vlagateljev skupaj lahko kot oškodovanci ovadijo enega_ ali drugega izmed zavodovih funkcionarjev državnemu tožilcu, ki bo gotovo predlagal pregon, če so podane osnove suma kakršnegakoli kaznivega dejanja. Neutemeljene ovadbe bo državni tožilec •zavrnil. V ovadbi morate tedaj navajati določena dejstva, katerih resničnost lahko dokažete, sicer vas prizadeti lahko tožijo zaradi obreko-vun j ii.
Dolgovi zapustniku. M. V. L. Upniki zapustniku lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev, ki so jih imeli proti ^šemu možu, prvotno le iz moževe zapuščine. Če ste kot edina dedinja že nastopili moževo dediščino, ste morali podati tudi dedno izjavo, ki je bila ali nepogojna ali pa pogojna s pridržkom pravne dobrote popisa. Ce ste dali nepogojno dedno izjavo, potom ste odgovorna vsem zapustnikovim upnikom za njih terjatve in vsem volilojemnikom za njih volila, četudi ni zadosti zapuščine. Če ste pa dediščino nastopili s pridržkom pravne dobrote popisa, ]>otem ie sodišče moralo takoj sestaviti popis (inventar) zapuščine. Kot pogojno prijavljena dedinja ste zapustnikovim upnikom in volilojemnikom obvezana le v toliko, kolikor je kritja V zapuščini. Čim je razdeljena med upnike vsa vrednost zapuščine, tedaj vi za naknadno pri javljene moževe dolgove kot ix>gojnu dedinja nc odgovarjate.
Renlnina od obresti za posojilo kmetu. V. D.
V. Razne uredbe o zaščiti kmetov so spreminjale obrestno mero. Davčna uprava vam je pa naložila rentnino od 6% obresti, kakor so bile iste vknji-/ene. čeprav niste od kmeta prejeli nobenih obresti. Vprašate, ali je davčna uprava upravičeno računala rentnino od 6</o obresti in ali se lahko kmetskemu dolžniku v tem primeru računajo obresti v 6mislu predpisa davčne uprave ter če lahko po 4 letih ugovarjate previsoki rentnini? — Že lela 1935 je glede rentnega davka na obresti, ki jih plačujejo kmetje, izdalo finančno ministrstvo razpis, po katerem se morajo vzeti kot osnova davka na rente one obresti, na katere ima upnik pravico po uredbah o zaščiti kmeta. Če so vam predpisovali rentnino od višjih obresti kakor pa ste imeli pravico do njih, bi se bili morali pravočasno pritožiti in bi bili gotovo uspeli. Morda tudi v davčni prijavi ni6te navedli pravilne višine obresti, do katerih imate pravico. Ko ste vse roke za pravne leke zamudili, pač ne bo mogoče več ugovarjati rentnini, ki je bila odmerjena pred 4 leti in je gotovo že plačana. Od kmečkega dolžnika pa zato ne morete zahtevati večjih obresti, kakor one, ki jih dovoljuje uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, odnosno, ki so jih dovoljevale prejšnje uredbe.
Kmetska zaščita. V D. Po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov bi bili morali plačati kmetski dolžniki obrtnikom prvi obrok dolga L novembra 1936. Vaš dolžnik še ni ničesar plačal. Vprašate, ali smele za čas od 1. novembra 1936 dalje računati obresti od prvega obroka in, kako bi prisilili dolžnika da vam plača prvi obrok? — Če dolžnik ne plača svojega dospelega obroka po uredbi, izvzemši primere elementarne nezgode, zaradi katerih je bil oproščen plačila davkov, pridobi upnik pravico izterjati dolg po redni sodni poti. Treba pa je, da je upnik postopal po pravilniku
0	zameni dolžniških listin z novimi obveznicami in dolžniku dostavil obračun in obveznico. Ce niste tako postopali, je tožba še preuranjena in prav tako tudi zaračunavanje kakšnih zamudnih obresti. Drugače bi pa pač odločilo sodišče, ali vam _ pripadajo od dospelih obrokov zamudne obresti ali ne. V kolikor izterjujeio letne obroke davčne uprave za privilegirano agrarno banko, iste zaračunajo in izterjajo od dolžnikov tudi zamudne obresti in izvršilne 6troške.
Spor s trgovcem zaradi obresti. A. D. Zaščiteni kmet ste in imate pri trgovcu nekaj starega dolga. Trgovec vam kar naprej zaračunava po 6% obresti in neče o zaščiti ničesar slišati. Trdi, da dolg, ki je nastal iz nakupa blaga na up, ne e-.pada ixxi zaščito. Vprašate, kako bi trgovca prisilili, da bi priznal zaščito? — Po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov so zaščiteni tudi kmetje dolžniki glede doigov. ki izvirajo od nakupa blaga na up. Tudi lak dolg se ima odnlačevati v 12 letnih enakih obrokih, začenši z dne L novembra 1936. Za prejšnji čas pa ima upnik pravico zaračunati le obresti v višini, ki so jih dopuščale prejšnje uredbe o zaščiti kmeta, in sicer za čas od 24. nov. 1933 do 26. sept. 1936 po 1%. Upnik vam mora dostaviti preko vaše občinske uprave obveznico in obračun. Ce obračuna ne bo sestavil jk> predpisih uredbe in prav tako obveznice, je ni treba podpisati pač pa v 15 dneh podaji fiVOie prigovore pri' občinskem oblastvu. ki bo nato obe stranki poklicalo nu razpravo in jih skušalo poravnati. Cc ne bo prišlo do sporazuma med vami in upnikom, ho občinsko oblastvo napotilo uipnika na redno sodno pot. Tam boste lahko uTOVana i ce bo upnik še vedno zahteval višje obresti, kakor jili dovoljuje uredba o likvidaciji kmetskih dolgov.
iiiiiitiiiiiiiiiniiiiinHiiiiiiiiiiitiiiuiin ODRF.ZITF........................................
„8WBHCRY
1	odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim ie priložen tale odrezek
,,Slovenec", 21. not'. «937
Piiiiimict: ................................................................................miimff
Pritožbe zoper sklep občinskega odbora. F. S
Pritožujete 6e, ker je občinski odbor oprostil neki zavod za plačevanje trošarine na uvoz mesa in ker je sklenil kupiti stavbišče za zgradbo občinskega doma. — Proti vsaJ<i odločbi občinskega odbora je dopustna pritožba na nadzorno oblastvo, t. j. okrajno načelstvo. Če mislite, da je katerikoli sklep občinskega odbora v kvar občini. 6e pritožite. V presojo vprašanja, ali so bili sklepi, ki jih je storil vaš občinski odbornik, koristni ali nekoristni, pravilni ali nepravilni, se ne spuščamo, ker to vse lahko rešite potom pritožbe. Zdi se nam, da je 6amo v korist občine, če čimprej pride do 6vojega občinskega doma.
Prazni upi sorodnikov. V. J. II. Če imate z vašo ženo pri notarju napravljeno ženitno in dedno pogodbo, potem ste lahko brez skrbi, da bodo vse določbe dedne pogodbe tudi stopile v veljavo po smrti vaše žene. Sorodniki vašo žene, ki prežijo na njeno zapuščino, bi mogli vašo ženo, ki nima lastnih otrok, le pregovoriti, da spremeni svojo oporoko glede četrtine svojega premoženja. Ta četrtina je sicer vam namenjena v sedanji vzajemni oporoki, vendar sme vzajemno ojx)roko, kakor tudi vsako drugo oporoko, zapustnik vedno še preklicati in prenarediti in bo veljala najzadnja, pred smrtjo napravljena oporoka.
Skupna meja. V. D. V. Med vašimi iu sosedovimi njivami poteka meja po sredi tri četrt metra širokega nezorunega travnatega pasu, ki ga izmenoma pokosile s sosedom vsako drugo leto. Vprašate, če lahko zasadite na tem pasu živo mejo. — Če se z mejašem sj>orazuniete, lahko zasadite živo mejo nu svoji polovici ne-zorunega travnatega pasu. Zemlja je pač do polovice vaša last, vendar pa obremenjena s sosedovo služnostno pravico, da sme pri oranju po tem pasu hoditi vnanju orna živina. Zato morate dobiti sosedov pristanek. Če pa sosed tega noče, ga k temu ne morete prisiliti in bo meja ostala slejkoprej nezoran razor.
VSAK nima toliko denarja, da more potovati o kopališče
TODA
VSAKDO bi moral dati za zdravje letno 100—150 ainarjeu in piti mesec dni mesto druge uode
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci.
zameno drugo zemljišče. Vprašate, ali občina res sme brez odškodnine odvzeti lastniku njegovo zemljišče za gradnjo ceste? — Po zakonu o samoupravnih cestah se sine vsaka nepremičnina kakor tudi 6tvarne pravice na njej zaseči začasno ali za stalno, lako za neposredno, kakor tudi za posredno potrebo samoupravne ceste. Lastnikom pa se mora zato plačati odškodnina. To velja tudi za vaso občino. Le v primeru parcelacije zemljišča morajo po predpisih gradbenega zakona lastniki, ki 6voje zemljišče pareelirajo. odstopiti občini brezplačno in neobremenjeno zemljišče, določeno z načrtom, ki je potrebno za javne prometne in pro6te površine, ulice, parke, trge, nabrežja in podobno, m sicer za ulice do največje širine 20 m. Za potrebno površino preko te mere mora občina odškodovati lastnika zemljišča.
Združene zavarovalnice in kavcija. L. A Vprašate. ali po sedaniein zadružnem zakonu novo ustanovljenim zadružnim zavarovalnicam ne bo več
treba polagati kavcije v smi6lu obrtnega zakona? — Zakon o gospodarskih zadrugah v § M. izrecno predpisuje, aa še velja § 60. obrtnega zakona, ki našteva obrti, za katere je poirebna posebna dovolitev. Po § 64 obrtnega zakona, ki dopolnjuje § 00., se dajo dovolitve za izvrševanje zavarovalnih poslov ob pogoju, da se položi varščina.
Dolžnosti nezakonskega očeta v Italiji. S. B. Izsledovanje očetovstva ni dopustno po zdaj veljavnem civilnem zakoniku italijanskega kraljestva. Izjemo dela le slučaj posiljenja iu ropa. Če torej otrok nuna nobene javne (notarske ali 6odne) izjave priznanja očetovstva ,ne more nič zahtevati od nezakonskega očeta. Mati lahko proti nezakonskemu dragu uveljavlja le odškodninski zahtevek iz naslova civilne krivde, t. j. če dokaže, da je bila »zapeljana« ali z drugimi besedami, da ji je moški obljubil zakon in da se je ona vdala le zaradi te obljube, Ki jo je ona smela smatrat; za resno.
Kmetijski nasveti
Brezuspešno posredovanje. F. G. .št. J. Če ste nekemu zasebniku obljubili za uspešno posredovanje nagrado in je doCčni vaše naročilo sprejel in ga obljubil izvršiti, zahteval pa od vas predujem, ki ste mu gu dali, potem je dotični posredovalec upravičen zahtevati obljubljeno nagrado le, če je posredovanje imelo dogovorjen uspeh. Ker pa je bilo posredovanje brezuspešno, ste upravičeni zahtevati, da vam posredovalec vrne predujem.
Odstopitev zemljišča za novo cesto. I. J. Občina gradi skozi vas novo cesto ter si je med drugim prilastila tudi 100 m2 zasebnega zemljišča, ne da bi lastnika kaj vprašala in mu dala odškodnino, medtem ko je nekaterim posestnikom dala v
Trave in detelje za trajen travnik. G. F. St. —
Slab travnik ob reki s peščeno zeipljo, približno en oral obsežen, 6te lani preorali ter ga nameravate zasejati z ovsom in vmes 6 travami, da ga zopet spremenite v trajen travnik. Za krompir je bil dobro zagnojen s hlevskim gnojem, da mu prihodnje leto ne bo treba gnojiti. Vedeli bi pa radi, katera travna in deteljna 6emena naj pose-jete. da dobite dobro travno rušo? — Za prostor od enega orala. t. j. nekaj več kot pol hektara, 57 arov, potrebujete skupno 28 kg travno-deteljnega semena. Lahko dobite primerno mešanico v trgovini, i>osebej za peščene zemlje; toda ker se ni mogoče vedno zanesti, da je mešanica pravilno in zanesljivo sestavljena, je bolje, če si kupite potrebno množico raznih vret trav in detelj ter iste 6ami zmešate. Za tako peščeno zemljo in za oral površine potrebujete naslednje vrste in množine detelj in trav: 2 kg domače, črne detelje, pol kilograma bele detelje pol kilograma hmeljne lucerne,
2	kg mačjega repa, 3 kg pasje trave, 5 kg francoske paliovke 3 kg angleške ljuljke, 2 kg laške ljuljke,
3	kg travniške biliiiee, 2 kg travniške latovke 2 kg gole stoklase, 2 kg pasjega repa. in 1 kg ovčje biliiiee. — Njivo za setev morate temeljito obdelati ter najprej oves zasejati in ga zabranati. Potem posejte jx> vrhu enakomerno deteljno-travno mešanico in jo po možnosti zavaljate z lahkim valjarjem ali zavlečete z brano, katere zobe ste pre-vlekli z vejevjem, dračjetn, da se seme le plitvo pokrije z zemljo Oves posejte bolj na redko, da ne bo dušil trav. Če je pa na gosto posejan, tedaj ga pokosite zelenega takoj, ko začne poganjati v latje. Tako bodo trave lahko nemoteno rasle in dobro uspevale ter že v prvem letu napravile zelo krepko travno rušo.
Prezimovanje semenskih rastlin. I. F. R. — Imate razno korenstvo iz katerega hočete v prihodnjem letu pridobivati seme. Že ponovno 6e vam je primerilo, da iz semena, doma pridelanega, niso zrasle tako lepe kapuenice kakor njih materne rastline. Zato bi radi vedeli, kako je z njimi ravnati, da dobite dobro seme kakor v trgovini. — Predvsem vam priporočamo, da odberete za pridobivanje semena take rastline in korenine, ki najbolj odgovarjajo tipu zelenjave, torej ne predebele, pa tudi ne predrobne. popolnoma zdrave in nepoškodovane, take oblike, kakor smatrate za najbolj popolno in brezhibno za dotično vrsto. Samo taki semenjaki, ki imajo vse dobre laslncsti, jih bodo dali v dediščino potomcem. Pri kapusnicah 60 gojitelji semena dognali,, da je tisto seme, ki je
Tehnika: L®ml$ene osi
Osi nam služijo za prenes rotacijskega gibanja. Gibanje se prenaša po dolžini osi v premi črti. Ce hočemo smer osi izpremeniti, moramo seči po jiosebnih konstrukcijah, bodisi da se poslužimo stožčastega zobatega kolesja ali jermenic. bodisi da se odločimo za kak drug način za izpremembo (lomljenje) smeri.
Posebno pri modernih vozilih imamo dostikrat slučaj, da mora biti os ulomljenja za gotov kot in da se ta kot med pogonom spreminja.
Spomnimo se 6amo na zadnja kolesa avtomobila. Zadnja kolesa avtomobila morajo sledili neravni površini ceste. Zato nastopajo tresenja in sunki, ki povzročajo, da osi ki morajo poganjati kolesa vedno izpreminjajo svojo lego. Zato mora biti os. ki gre od gredi motorja do diferenciala tako zgrajena, da ima vsaj na enem mestu možnost, da Szpreiniiija svoj kot nasproti gredi motorja. Smer osi mora biti u lom I j en a.
Tukaj tega problema ne moremo rešiti z zoto-čas tirni kolesi ali jermenicanu. Zalo imamo posebne sklepe, kakor kroglaste sklepe i. dr.
Kroglasti sklep deluje takole. Tam kjer se bo os ptegibala. mora bili os prekinjena. En del pre-
kinjene osi nosi glavo, ki ima obliko krogle. Na to glavo pa se natančno prilega skledica, ki je pritrjena na drugi del prekinjene osi. Glava ima zareze (utore) v katere pristopajo odgovarjajoča rebra, ki 60 na notranji strani skledice. Zareze so zarezane v glavo v smeri osi. prav takšno smer imajo tudi rebra skledice. Krogla in skledica omogočata gibanje v vseh smereh. Z utori in rebri pa se gibanje in sila prenaša iz ene osi na drugo, tudi če sta osi med 6ebc.j nagnjeni za gotov kot.
Taki prenosi se v tehniki vedno bolj uveljavljajo. Izdelava kroglastega sklepa pa je zelo draga. Tudi popravila na njem niso lahka Zato se jx>-javljajo tudi druge podobne konstrukcije, ki hočejo nadomestiti kroglasti sklep in poenostaviti delo.
Nov sklep lake vrste je 6 t o ž časti sklep, ki predstavlja zelo dobro nadomestilo za kroglasti 6klep. Principieino sliko delovanja takega sklepa kaže naša slika.
Leva in desna polovica sklepa sta enaki in kažeta plašče stožcev, ki so v enakih presledkih izrezani. V izrezane medprostore 6tožčevega plašča na desni s'rani segajo žarki stožca z leve 6trani. Kadar se leva os vrti, 6e gibanje prenaša preko robov stožčevih izrezov na desno os. Kadar je 6mer osi na lem mestu ulomljcna, drsijo pri vrtenju robovi stožčevih izrezov na levi strani.
Slika predstavlja samo fizikalen model takeea 6klepa. V praksi je tak sklep seveda nekoliko drugače izdelan
Mesio ostrih robov preko katerih se prenaša gibanje na naši sliki imamo v praksi ravne ploskve. ki segajo radialno proti sredini. V te plosikve so vstavljene na površini steklenotrdo kaljene pol-krogle. tako da sedijo s polkroglim delom v žarku stožca. Med seboj se izrezana stožca ne dotikata, dotikajo pa se ravne ploskve vstavljenih polkroge!.
Prednosti novega sklepa so v tem, da lahko do-tikaioče se dele izmenjamo, ko se obrabijo. S stožčastiin sklepom lahko prenašamo večje 6ile kot ■ s kroglastim in ncenakomernost prenesenega giba-| nja je manjša kot pri kroglastem sklepu.
;>.*- •>{£."
'?i ', S"■■'/ ■•' »:. M/ -i • ' _ 1 t;.
•Hej, takoj mi vrnite čebele!«
zraslo iz glave, boljše kakor tisto, ki je zraslo iz stebla (storžev) pod glavo. Rastline iz takega semena dajejo večji pridelek in se njih nadalnje jjo-tomstvo celo izboljšuje. — Te rastline in korenstvo, ki 61110 ga odbrali za pridobivanje semena, postavimo v klet v pesek ali v rahlo zemljo, ki pa lie sme biti mokra, ampak le nekoliko vlažna. Pogosto moramo klet tudi zračiti, .da obvarujemo rastline pied plesnobo in gnilobo. Na ta način ohranjene rastline moramo 6pomladi še enkrat pregledati in odbrali, da ostanejo za saditev le najboljše. Med zimo ee namreč pojavi še kak pogrešek na posameznih rastlinah. — Spomladna 6aditev pa je še posebno važna zato, ker sorodnih rastlin ne smemo preblizu saditi, ker se medsebojno križajo. Na pr. če eadimo preblizu kapusa tudi kolerabe, tedaj bomo iz 6emena dobili rastline, ki ne bodo niti eno. niti drugo, ampak potomci s kolerabnim jabolkom in z malo zeljnato glavico na vrhu Izkušnja je dalje pokazala, da ohrovt in zelje, preblizu posajen, daje seme, iz katerega zrasejo rastline, ki niso podobne niti prvemu, niti drugemu. Zato morajo biti eorodni semenjaki posajeni najmanj '300 metrov narazen.
Zavarovanje drevja proti zajcu. I. K. iz Lj. —
S čim je najbolje zavarovati drevesca pred zajci, da mi jih ne obgrizejo? — Skrben sadjar zavaruje sadno drevje še pred zimo pred zajcem na razne načine. Najpreprostejši način je, da zavije drevje s slamo (skopo). še bolje je, da jih jm>-belimo z apnenim beležem in obdamo z ograjo iz retneljev ali pa z ograjo iz treh slabših, ob-teeanih desk - krajnikov. ki jih na treh mestih z žico zvežemo in navežemo na kol okoli drevesca. Ograja mora eegati do krone in jo pu6timo do aprila ob drevesu. Nikar pa ne mažite dreves s kakšno mažo, ker se nobena ne obneee. Ako imate denar, napravite si ograjo iz žice, ki pa mora imeli ozke zanke in biti najmanj podrugi meter visoka.
Gnojenje malega vrta. H. M. R. T. — Imate majhen, komaj šestdeset kvadratnih metrov obsegajoč vrt ki ga lani niste gnojili, zato je bil letos uspeli slab Zemlja je peščena, plitva. Ker je hlevski gnoj težko dobiti, bi radi gnojili z umetnini gnojem. — Če imate tako mal vrtiček, bo vsekakor najbolje, da si preskrbite voz dobrega hlevskega gnoja, ki bo v peščeni zemlji zalege! najmanj za dve do tr' leta. Taki zemlji je hlevski gnoj nujno potreben, da jo napravi bolj zvezno in rodovi trto, ker 6pravi vanjo mnogo humusa — spnstenine. Če pa takega gnoja ne morete dobiti, tedaj se morate pač peslužiti umetnih gnojil. Teh zadostuje za 60 m2 površine: 4 kg apnenega dušika. 5 kg kalijeve soli in 6 kg rudnin6kega superfosfata. Ta gnojila potrosite po vrhu zemlje, preden jo prelo-patite, da se bo zmešala s prstio. Cena teh gnojil je povprečno 2 din za kg in jih dobite v Celju. — Cisto pravilno je, da se pri lopatenju zakoplje plevel v zemljo, da tam zgnije in gnoji. Ta plevel ne bo nikoli več pognal, ampjtk tisti iz 6emena. ki so ga plevelne rastline zarodile. Mislim, da vam ne more delati ležkoč. uničevati plevel na tako mali vrini površini; če vsak dan samo deset ple-velnih rastlin izrujete. jih morate zatreti. Toda plevel morate pleti celo leto. od spomladi do pozne jeseni, sicer vam napravi 6eme. — Nizkega fižola je nešteto vrst, zato vam ne moremo navesti -najboljšega«; nač pa 6e vsaka vrsta v novi zemlji že po par letih izrodi in tedaj je treba vzeti novo seme od drugod ali pa drugo vrsto. —■ Cvetlice-lončnice lahko gnojite z umetnimi srnojili. toda zelo previdno da iih ne osmodite. Zadostuje namreč le ščepec umetnih gnojil — čilskega soIHra ali sečnine — na vsak lonec. — Če hočete 6voi vrtiček pravilno oskrbovati in iz njega izvleči čim več koristi, je najbolje, da pesnemate bližnicga vrtnarja. kako on dela. katere vrste zelenjave goji, kdaj 6eje in sadi. kako okonava in pleie. Kar on dela v velikem, boste vi gojili v malem. Tako posnemanje bo več zaleglo, kot da vam mi tukaj podamo še tako podrobne nasvete.
Uganke
Vremensha šievitn'ca
13. 3 — 1. 12. 18. 15. 16. 7 - 1. 4. 16. 5. 16. 11. 3 — 7. 3. 9 — 5. 19. 18, 3 — 5. 3 2. 12. 10 — 17. 8. 19. 14. 16 - 1. 18. 16. 11 - 13. 7. 8. 13.
9.	19. 18. 3 - 17. 3 — 6. 16. 5. 21. 14. 19 — 5. 3
—	14. 3. 18 — 17. 8. 3. 4 - 14. 12. 22. 8. 12 —
11.	8. 16. 10. 16 — 5. 8. 19 — 14. 18. 19 — 1. 16
—	22. 3. 22. 10. 16 — 9 16. 5. 12 — 20. 5. 16.
10.	16.
Ključ:
I.	2. 3. 4. 5 — ud mednarodne organizacije, 6. 7. 8. 9. 10 — žuželka.
II.	12. 13. 14 — z drevjem zarasel prostor, 15. 16. 17 — del sadnega drevesa,
18. 19. 20 -— jugoslovansko mesto, 21. 22 — kraj in reka v Jugoslaviji.
Če si zgornje številke nadomestil s pravilnimi črkami, dobiš vremenski pregovor za Martinovo.
Števitnica
5.	7. - 6. 7. 8. - 20. 11. 13. 14. 13. — 16. 3.9 16. 4. 13. -20. 10. — 12. 13. 4. 5. 13. — 12. —
12.	13. 4. 5. 8. 10. 15. 7. - 20. 17. 3. 7. 11. 10. — 6. 7. — 14 10. — 18. 7. - 11. 3 13. 2 13 — 9. 10. 2. 19. 8. 7. — 10. 8. — 5. 16 6. 13. - U. — 8. 10. I - 8. 13. — 17. 3. 10. 17. 3. 7. 11. 10.
Ključ:
1. 2. 3. 4. 5. — žuželka,
6.	7. 8 — de! meseca.
9. 10. 11 — del obleke,
12. 13. 14 — bližnji sorodnik,
15 16. 17 — kopica.
18. 19. 20. — domača žival.
Ce si zgornte številke nadomestil s pravilnimi črkami, dobiš slovenski vremenski pregovor za zadnji oktobrski teden.
Kmet in pesnik
Kljub poznemu večeru in kljub megli, ki je bila z vsakim trenutkom gostejša. je mladi mož hodil zamišljen in počasi po gozdni stezi brez ozira na čas in uro, v svoji rjavi lovski obleki, e puško in torbo na rami.
Ze nekaj časa so ga mučile misli na družino in prijatelje, ki jih je pustil v Parizu. Cemu le jih je pustil in zakaj neki je prišel sem v to pusto alzaško deželo? Malo bolj bi štedil v Parizu in malo bi potrpet, pa mu ne bi bilo treba zakopati se v to podeželsko mesto. 6amo zaradi beraške 6lužbe.
Tako premišljujoč je hodil Arnok) Munster, ne da bi se niti enkrat ozrl na pot. Zavedel se ie šele, ko se je gosta megla spremenila v dež, ki mu je prodiral že skozi obleko. Pospešil je korake, toda kmalu je opazil, da je zašel. Zdelo se mu je, iskajočemu pravo pot, da se z vsakim korakom od nje prav za prav le oddaljuje. Gozd je postajal vedno bolj mračen, dež pa vedno gostejši, zato je sklenil, da gre kar naravnost, v upanju, da ga tudi ta neznana pot kam privede.
Malodušnost ga je minila, ko je zaslišal rožljanje kraguljčkov na vpregi, ki je prihajala po stranski poti proti križišču v smeri, od koder je sani prihajal.
Arnold ee je ustavil, da počaka in vpraša moža ob vozu, kod vodi pot v Lersberg.
»V Lersberg?« je ponovil voznik. »Upam, da nocoj ne mislite tam prenočevati, kvečjemu, če ee peljete z vlakom, ker je do tja kar šest milj! Ce pa ne poznate poti in greste peš, jih boste prehodili najmanj dvanajst.«
Toda Arnold je bil preveč truden za tako dolgo pot, ker je hodil ze od jutra, vendar ni mislil, da je prišel tako daleč. Tudi kmet, ki je razumel, da je zgrešil pot že pred nekaj urami in da je že prepozno, aa bi še nocoj popravljal 6vojo nepazljivost, mu je ponudil zavetje v svoji lastni hiši, ki je bila oddaljena komaj nekaj 6tre-ljajev. Pozni popotnik 6e je iz 6rca razveselil, kajti tudi v najbližji vasi mu ni kazalo iskati prenočišča, ker je bilo tudi do tja eno miljo.
Stopil je ca drugo stran voza h kmetu m ekušal obnoviti pogovor z njim. Toda kmet ni bil zgovoren ali pa se mu je zdelo tujčevo govorjenje nerazumljivo m brezmi6elno, kdo naj to ve. Ko mu je Arnold pokazal veličastno sliko, ki 6e je nudila njihovim očem, ko sta prišla iz gozda, kako so zadnji sončni žarki obsevali gozd skozi redke deževne kapljice, je kmet 6amo zamrmral:
»Slabo vreme bo jutri,« in 6i je potegnil plašč preko ramen.	.
»C>d hi se lahko vidi po vsej dolini,« je znova povzel Arnold, ki se je trudil da bi jo res videl, ako ne bi ob vznožju gričev ze vladala črna tema.
»Da, da.« je odvrnil kmet. kimajoč z glavo, »vsa ta navlaka meni prav nič ne koristi.«
»■Kakšna navlaka?«
»Kakšna neki. vaši lepi griči vendar!«
»Kaj bolj ljubite doline?«
»Kakšno vprašanje,« je vzkliknil voznik. »To je ravno tako, kot bi me vprašali, ali rad mučim svoje konje.«
»Res je.« ie nekoliko zasmehljivo menil Arnold. »toda najbrž je Bog mislil na griče, ko je ustvaril konja.«
»Bog je mislil ampak človek mu ie storil krivico, ker je zgradil ceste,« je menil kmet.
»Kaj vi ne vidite v vsem tem, kar vas obdaja, drugega kot samo svojo korist? Gozdovi, gore. Oblaki, kaj res vam vse to prav nič ne pomeni? Ali sc vam nikoli ni ustavil pogled pred sliko sončnega vzhoda, ali vam ni nič lepota zvezdnatega neba?«
»Meni? Pa vendar ne mislite, da pišem koledar! Kaj neki naj počnem z vašimi svetlimi zvezdami in z vzhajajočim soncem! S tesn si ne morem napolniti želodca.«
Kmetova neotesanost je Arnolda užalila. Hudo mu je bilo. da mora živeti med ljudmi, ki 60 ustvarjeni samo za trdo delo, ki ne znajo gledati lepote stvarstva in katerih duh se nikoli ne dvigne nad najbolj vsakdanjo resničnost. Kaj pomeni vsem tem ljudem svet poezij, v katerem je bil on tako domač! Vpreženi v povodec nagona, ne čutijo, da tavajo nekie v temi brez vsake dobrodejne luči. In on, nesrečnež, je obsojen živeti med takimi ljudmi. Ce to ni nesreča!
Take in enake misli so ga privedle do tega. da je čutil do svojega vodnika samo Še zaničevanje. Stopal je poleg njega brezbrižno, kot bi hodil sam. Toda kmet ni bil zaradi tega ne presenečen ne užaljen. Tiho je požvižgoval sebi io konjem za kratek čas.
Tako 6ta prišla do kmetije, kjer ju je naznanilo zvončkijanje krajruljčkov.
Majhen dečko in žena srednjih let sta ee prikazala na pragu.
»O, oče prihaja,« je zaklicala žena in kup otrok je pritekel iz hiše, ki so 6e že hip nato prerivali okoli očeta, ki 6e je sklonil in objel dru gega za drugim.
Nato je privlekel iz voza velik pokrit koš. Toda hipoma se je zdrznil:
»Kje pa je Jean?« je vprašal.
»Tu sem. oče, tu!« je odgovoril droben glasek cb vratih, »mati ni pu6tila, da grem ven v tem dežju.«
»Kar tam počakaj,« je zaklical oče in vrgel vajeti hlapcu v roke, ki je odvedel konje v hlev. Sam pa je z vsemi tremi otroki 6topi1 k vratom, kier je čakal Jean s tako kruto pohabljeno posta-vico, da nru ni bilo mogoče določiti niti približne starosti. Ves je bil zvit in 6krivljen od bolezni. Njegova prevelika glava je čepela med dvema neenakomerno visečima ramenoma in svoje revno telesce je moral jx>dpirati z berglami, ker ga suhe tiožice same niso mogle nositi.
Roke je iztegnil proti očetu s takim veseljem in tako liubeznjivo. da se ie razjasnilo razbrazdano očetovo lice. ki ga je vzdignil s svojimi močnimi rokami.
»Objemi me. moj mali krt. tako močno z obema rokama. Kako mu je bilo danes?« 6e je obrnil k ženi.
Mati je zmajala z glavo:
»Kot vedno,« je j>olglasno odvrnila.
»Ah. saj to ni nič.« je povzel iantič s «voiim tenkim glasom. »Sni mi je ponolnoma dobro, tako 6e mi zdi. kot da bi bil velik, močan mož.«
Oče ga je postavil na tla, mu pobral bergle in ga skrbeče opazoval.
»Ali sc ti ne zdi. žena. da je nekoliko večji?« je vprašal ženo z glasom, ki je hotel ojx>gumiti njo in sebe.
»Hodi mali. ljubček. hodi! No, saj vidiš, da gre. samo malo potrpljenja je treba.«
Mati pa ni odgovorila, samo otroka je jx>-gledala tako žalostno, da je Arnolda presunilo. Se sreča, da kmet ni tega opazil, ampak je poklical otroke v kuhinjo, kier so se morali postaviti v vrsto in iztegniti roke. Iz 6vojega jerbasa je nato nrivlekel tri male koške polne sladkarij. Troje ust je od veselja vzkliknilo in šest rok 6e je šc bolj iztegnilo. Toda hipoma so jih vsi, kot na pove1««, povesili
»Ali za Jeana nič?« 60 vprašali skoraj vsi obenem.
»Za Jeana pa danes nič.« je veselo potrdil oče. »Jean pride drugič na vreto.« Toda že je segel z roko globlje v koš s svečanim obrazom in privlekel ven kolač, ves okrašen z mandeljni in po-sladkanimi lešniki.
V6i 60 zacepetali od veselja, 6amo Jean je ostal miren. Lahna rdečica je pokrila njegova b.e-da lica in ponosno je segel po kolaču.
»Vzemi, moj mali, saj je 6am 6ladkor in med!« In postavil je kolač gibavcu v roke, ki so se tresle od sreče. Kmalu nato so se otroci izgubili v sosednjo sobo, da 6ami uživajo 6voje darove.
»To je moj najstarejši!« je potem dejal oče Arnoldu, ko ga je ta odvedel za njimi v nekako jedilnico, katere edini okras 60 bile grobo poslikane stene. Arnold je takoj opazil na tleh sedečega Jeana in ostale tri okoli njega, ki so jedli kolače, katere so 6i prej razdelili med seboj. Samo Jean je dobil od vsakega za spoznanje večji kos od drugega.
»Saj jim je mali večna vaja v dobroti in vdanosti,« je opazil Arnold.
»Seveda,« je odvrnil oče, »kdo more kaj odreči tako preizkušenemu otroku 1 Vedno, kadar sem od doma ali na polju, moram misliti nanj. .Ali je bolan, morda je že mrtev?' In v najhujšem delu najdem izgovor, da se lahko vrnem k njemu!«
>Re6,« je rekla mati, »oaš mali je naš križ in naša sreča. Vse otroke ljubim enako, toda kadar čujem ropot bergel, trepetam od veselja, da ga najn Bog še ni vzel. Zdi 6e mi, da prinaša srečo k hiši.«
Arnold je poslušal te izraze ljubezni z zanimanjem in občudovanjem.
Medtem je mati pripravila večerjo in vsi so posedli za mizo.
»Brž!« je nestrpno vzkliknil kmet. »Lačen 6em. Dva požirka črešnjevca in skorjo kruha, re6 ni vredno, da bi omeml.«
In že je praznil ogromno skledo večerje, ki jo je žena postavila predenj.
Nekaj minut ni bilo slišati drugega kot ropo-tanje žlic in nožev, 6 katerimi so rezali dišečo svinjino. Tudi Arnoldu je dišeča večerja vzbujala tako 6last, da je pozabil na vsa pariška pravila pri jedi. Navsezadnje je jedel, da je lažje pil in pil, da je bolje jedeL Večerja je šla že h koncu, ko se je kmet nenadoma zdrznil:
»Kje pa je Farraut, nisem ga še videl nocoj?«
Mati in otroci so oiDStali, ne da bi odgovorili.
»Kaj je z njim?« je nestrpno ponovil oče, ko je videl njih zadrego. »Kaj je 6 psom, odgovori mi vendar, Marie.«
»Ne jezi 6e, oče,« ga je prekinil Jean, ne upajoč 6e povedati. »Pes je davi odšel in ni se več vrnil.«
»Pa bi me vsaj opozorili!« ee je razhudil oče.
»V katero 6mer je pa odšel?«
»Po poti proti Garrenne6U?«
»Morda se mu je kaj zgodilo, 6aj skoraj nič ne vidi.« In že je vstal.
»Marie, prinesi mi mojo ovčjo kožo in svetilko. ker ga moram najti, pa če je tudi mrtev.«
Marie je vstala in ni niti omenila pozne ure io 6labega vremena.
»Kaj vam je toHiko do psa?« je presenečeno vprašal Arnold.
»Seveda,« je odvrnil kmet, »nekoč je storil veliko dobroto Marijinemu očetu. Ko se je ponoči vračal s sejma 6 polno mošnjo, kjer je prodal vole, bi ga bili 6korai ubiti na poti domov, ako bi ne bil Farraut z njim. Pred dvema letoma, preden je umrl, pa me je prc«il, naj vendar 6krbim zanj, kot za lastnega otroka. Obljubil 6em mu in sramota bi bila. ako bi mrtvemu ne izpolnil prošnje.«
Medtem se je vrnila žena 6 kožo in svetilko. Sam je še snel za vrati visečo okovano palico in je, želeč lahko noč. izginil v temno noč, kjer so 6e njegovi koraki izgubili v vetru in dežju, ki je še vedno neprestano padal.
Kmalu zatem je kmetica predlagala gostu, naj gre spal. toda Arnold je rajši počakal, da se vrne gospodar, če ne bo hodil predolgo, ker se je v njem vzbudilo zanimanje za človeka, ki 6e mu je zdel sprva tako robat.
Medlem se je čakanje podaljšalo v neskončnost, kmeta pa ni bilo od nikoder. Otroci so zaspali drug za drugim Tudi Jean. ki je bdel najdalj, je zlezel v posteljo. Marie pa je nemirno hodila od ognjišča do vrat in od vrat zopet do ognjišča. Arnold jo je skušal pomiriti, končno je še 6am obtožil kmeta, da premalo misli na svoje zdravje in varnost.
Njen strah pa je bil že tako velik, da se je lovec odločil, da ga gre 6am i6kat in žena je že hotela zbuditi hlapca, da ga bo spremljal, ko so zaropotali ztmni koraki.
»Hola, he! hitro odprite,« je zaklical kmet zunaj.
Marie je odprla zapahe in na prag« se je prikazal oče s psom v naročju.
»Tukaj je. skoraj, da sem obupal, ko sem ga iskal. Uboga žival je zašla v jamo, polno peska in do jutri bi se najbrž zadušil v njej «
»Tja si ga šel iskat?« je začudeno vprašala žena.
»Ali sem ga hotel pustiti tam, da pogine? Nesel sem ga kot otroka, luč sem pa tam pozabil.«
»Kaj bi le bilo, če bi 6e tebi kaj pripetilo?«
Kmet pa je skomignil z rameni:
»Ce nič ne tvegaš, nič nimaš. Našel sem Far-rauta, in to je glavno. Če bi nas sedaj videl stari oče, bi bil gotovo zadovoljen.«
Te besede so šle Arnoldu do srca, da je moral misliti nanje še ko je ležal v postelji v podstrešni sobici.
Ko se je drugo jutro zbudil, je bilo 6once že zelo visoko, nebo pa tako jasno, kot bi bilo umito, niti oblačka ni bilo nikjer. Farraut 6e je 60nčil pred vrati, Jean je sedel na svojih berglah in mu delal ovratnik iz špikovih jagoa. Na dvorišču je kmet
govoril z beračem, ki je prišel po 6vojo tedensko desetino, medtem jju mu je žena polnila v kuhinji bieago.
»Ni mnogo hiš v župniji, kjer bi dali več, toda nobene ni, kjer bi dali tudi z dobrim srcem,« je rekel prosjak.
»Le tiho, očka,« ga je zavrnil gospodar, »6aj smo si prijatelji.«
Berač pa si je zadovoljno vrgel polno malho preko rame in upognjen odšel po poti čez grič.
»Enega 6te že odpravili, sedaj sem jaz na vrsti,« je zaklical Arnold, želeč mu dobro jutro. »Ne bom tako zlepa pozabil, kje kuhajo dobro večerjo.«
»Svinjine je dovolj pri hiši, kar oglasite 6e, kadar vas bo zopet vodila pot tukaj mimo,« mu je segel kmet v roko in nru jx>kazal pot.
Zopet je hodil Arnold zamišljeno, toda danes so se mu vrstile drugačne misli po glavi kot si-* noči. Spoznal je, da ie včeraj sodil kot nespreten sodnik, ki ni opazil bleščečih 6e biserov fx>d robatim kamenjem.	(E. Souvestre.)
Satanova nfwa
Vasica Sitra je bila sredi širne ravnine, odrezana od bližnjih vasi. S kamenji preprežena tla so dajala le borno rast in njeno vino je bilo bolj trpko kot sladko. Življenje bilo treba iz teh tal vprav izsiliti, neumorno je bilo treba to zemljo prekopavati, gnojiti in orati in čeprav so bili Suranei delavni ljudje in so si kite rok in lakti do viška natezali, vendar niso mogli postati premožni. Na primer je tamle sredi njiv kmeta Ga-ruta ko v zasmeh in sramoto čepela Satanova njiva! Bila je nerodovitna, ko da bi bila s soljo pognojena in vsakršno prizadevanje njenih lastnikov ni nič zaleglo. Že ded Garut se je bil naveličal. da bi svoj mastni gnoj tratil za trmasto, kamnitno njivo; oče Garut jo je od srda in škri-paje z zobmi pustil slednjič pri miru in mladi Garut, ki je bil prevzel posestvo in je zagospodoval tej zemlji, se je zaklel in prisegel, da jo bo dal vsakomur, kdor bi jo hotel. Vendar ni nobenemu Surancu niti na misel prišlo, da bi en sam novec i>otratil za tako zemljo.
En samcat človek, stric Nisim, pa je spričo vsega tega ncumljivo majal z glavo; a vprav to je vzbujalo Surancem malce dvoma. Pa niso zdvajali, kakor da bi ne verjeli v očitno ne-rodovitnost tiste njive, marveč so bili v dvomih glede na zdravo pamet starčka. Zakaj, stric Nisim je že od pamtiveka slovel po tem, da je imel zmeraj prav in vera v njegovo globoko modrost je bila doslej nedotakljiva, skoraj ko verska dogma. Vsako stvar je poslušal, prikimal ali preudarno odkimal z glavo, ne da bi naravnost povedal, zakaj da mu je to in ono všeč in zakaj mu ni Saj se sploh stric Nisim ni skoraj nikoli izrazil s kakim dobro izpeljanim stavkom. Navzlic temu pa ni nihče jx>dvomil o zanesljivosti njegovih navodil in nihče se še ni pokesal, da se je ravnal po njih. A zdaj, ko je liki nihalu pri uri molče odkimuval z glavo in je nekaj mrmral o »božji njivi«, je marsikomu ušel nasmeh in šepetali so si o starem norcu in skoraj bi bil ob ves svoj ugled, ki mu pa, kakor je kazalo, ni bil dosti mar. Pa dasi se je takrat toliko ljudi posmihalo stricu Nisimu in norce brilo iz njega, si r>a starec le ni pustil k sebi, ampak se jim je hrabro smejal v brk s svoiim prijaznim, gubančastim obrazom in je nekoč pristopical k mlademu Garutu, vprav, ko je ta liotel premetati gnoj na gnojišču.
»Bog ga daj, stric«, mu je zaklical in si šel z rokavom srajce po znojnem čelu. »Bog daj, stric Nisim! Kaj bo dobrega?«
Stric Nisim ni koj odgovoril. Stal je, zamišljeno mežikal z vnetimi vekami in sc praskal I>o sivi glavi, medtem ko so se mu pogledi strmo zabadali v tla. »Poslušaj, Garut,« je jecljaje začel, »ti, ti bi mi jo lahko dal. .. ko, ko nobeden ne mara.« — »O čem pa govorite, stric, kaj naj vam j»a dam?« — »Njivo, Garut, njivo.« Mladi Garut je od začudenja postavil vile pokonci. »Kaj pa bi z njivo, stric Nisim? Čemn vam bo Satanova njiva?«
». . . je, je božja, božja .. . njiva, kakor vsaka druga«, je trdil starček.
Mladi Garut se je moral glasno zasmejati. »Radi mene,« je rekel in zamahnil z roko, »radi mene... Ali nisem že rekel, da jo lahko vsak dobi, kdor si je zaželi? Lahko jo dobite vi ali kdor bi hotel. Kar je Garutovih, ni še nobeden besede snedel.«
Toda stricu Nisimu se ta obljuba ni zdela dovolj trdna. »Tak mi jo res daš?« je počasi po-vzel.
»Kaj slabo slišite?« se je mladi zavzel. »Kar sem rekel, sem rekel.« Skočil je iz jame, odhitel v hišo in se vrnil s polo papirja, ki je bilo na njem brati v velikih, nerodnih črkah: Jaz, Garut, posestnik, podarim njivo, ki se ji pravi Sa-
tanova njiva, svojemu rodnemu njcu Nisimu,
stanujočemti v Suri, kjer je znan kot eden najpametnejših. — »Tako,« ie dejal s hudobnim nasmehom, »pa mnogo blagoslova na novem gruntu 1« A stric Nisim se tudi malo ni nasmeh-niL
»Prav lepo zahvaljen«, je rekel, se obrnil in
počasi odkoračil.
Kmalu se je v vsej Suri ra/.vedclo, da si je stric Nisim prilastil Satanovo njivo Kar je bilo doslej v pohujšanje, se je spremenilo v žarišče splošnega zanimanja in Suranei so začeli ugibati, da li je nemara v njivi kak zaklad skrit, ki nihče ne ve zanj ko le stric Nisim?
Ta sumnja se je potrdila še s tem, da je čudni starec, kadarkoli so ga obsipali z vprašanji, česa išče na njivi, skrivnostno smehljaje se odvrnil: »Denar.« Potem pa Suranei niso vedeli, ali naj odpro usta od začudenja, ali od strahu, nezaupanja ali od jeze. Vse je tako kazalo, ko da stric Nisim iz vseh norce brije, zakaj, minili so meseci in leta in nobena stvar v stričevem skromnem ponašanju ni pokazala, kakor da bi bil stric našel zlato.
In nekega dne je stric Nisim umrl. Smrt je bila pač lahka, saj mu je bilo obličje spokojno in jasno in mnogobrojne gube in gubice so se smehljale Surancem v dobrohotnosti pa tudi malce z viška, kakršnega se je kazal tudi v življenju Med borno zapuščino so jx>'eg darilne listine dobili tudi listek, kjer je bilo napisano, da zapušča »Satanovo njivo« desetim najbed-nejšira občinskim revežem in da jih zaradi njih somih prosi, naj sprejmejo njegov dar.
Spet se je vse sjiogledovalo in skomolcevalo po vasi in zdaj je bilo j>hč očitno res, da ee je nekdanja starčkova modrost ob koncu izmaličila v norost, kar se itak večkrat dognja.
Tisto pisanje so nesli na sodnijo in ker so pač morali hočeš nočeš upoštevati poslednjo pokojnikovo voljo, so izbrali deset najbolj revnih, od katerih se jih je devet z ogorčenjem branilo sprejeti takšno darilo. A deseti. Burka, oddaljeni sorodnik pokojnika, ki mu je bil v bolezni stre-gel in ki je že itak dobil tiste stvarce po njem, kar jih je ostalo, se je zasmejal in sprejel še njivo. Neke.ga soparnega poletnega večera pa, kmalu po smrti strica Nisima, je pritekla neka sobenjka kričaje v vas in se je zaklinjala, da »hodi stric okoli« po njivi, da je prav razločno videla plamenček, kako je jezijo! nad njivo in to je pač podoba, kakor se duhovi prikazujejo ljudem.
Vsa soseska in pol vasi se je zagnala ven, da vidi prikazen Ko so dospeli tja, se je bil iz pla-menčkn razvil že plamen, ki je više in više vstajal iz zemlje in ki so najhrabrejši in najpametnejši spoznali v njem pravi pravcati ogenj.
Gasili so, a ni nič zaleglo. Steber |)lnmena se je dvigal in rastel dan in noč v nebo in ker je že ogražnl sosednje njive, je mladi Garut zapregel in se na nos na vrat odpeljal ko burja v mesto po pomoč.
Mestna komisija, prišedša prihodnji dan ua Satanovo njivo, je v največje začudenje Suran-cev dognala, da so v dnn tc njive bogate zalogo petroleja, ki se je bil od vročine vnel in da je bil prav ta petrolej kriv nerodovitnosli zemlje.
Zdaj šele so začenjali pojmovati vedenje strica Nisima in pomen njegove oporoke, dasi se ne bo nikoli razvozlalo, n Ii in kako je stric sploh kaj vedel za skriti zaklad.
Vendar — prav je pa le imel, ko je bil ž.iv in ko je bil mrtev. »Sntanova njiva« je postala »Božja njiva«, iz katere se je kmalu po vsej vasici Suri razlilo njeno tekoče zlato.
(R. Schafer.)
OTROK
Jezno čakanje. Oči izstopajo iz jamic. Prsti se krčijo na puškinem petelinu. Vojak ždi pri vojaku liho ječanje nekega ranjenca. Prav spredaj, kjer je naskočil sovražnik, leži truplo na truplu; grmada trupel ko vreče, ki zapirajo odprtino v zidu. Nad oidvitim, orjaškim vretenom bodeče žice je kos neba. Strupeno rumen 6teber dima se dviga ko stolp. Ozračje zvenči v čudnih glasovih. Vse 6ika, prasketa, grmi in treska. Nato ni dolgo nobenega neba V6e valovi in 6e kadi; skalovje se giblje kamenje skače, prah se prši ko kreda.
Neprestano žari cigaretni ogorek v Mlinar-jevih ustih. Drugi že zdavnaj več ne kadijo. Mlinarjev rokav je prežet s krvjo mladeniča, ki je umolknil ob njem, skoraj jjod njim.
»Smolo je imel. V vojni je treba 6reče,« zabrunda Mlinar
Ta ni. da bi si dosti usta hladil. Le takrat jih med divjim 6trniščem brade in brk odpre, kadar je sila najhujša. Tedaj bevska, kar pljuva cunje besed, ki druge jezijo, a jih ščuvajo in jim odvzamejo kos strahu. Mlinar meri šest čevljev in je pokonci mož. Sleherni njegov udarec vžge, V6ak 6trel zadene. V Mlinarja ves jarek zaupa, dasi ni nobenemu pravi tovariš.
Vrtnar da je bil pravijo. Ali 6i je mogoče misliti Mlinarja, kako se sklanja nad zelenozlate oči popkov? Da nežno ko kak zdravnik zasadi klino za obrezovanje? Da s pogledi lastnika ljub;') opazuje košček črne žemljice? Pravijo, da je Mlinar 6Vojo gospodarico, graščakinjo, kar napodil, če ji je padlo v glavo, da sc je s svojimi 6tarimi nogami približala njegovemu kraljestvu Da so dekle na vso moč zavreščale. če je j>06tavil svojo košaro zelenjave v grajsko kuhinjo in da je blago-rodna gospodična hišina kar pozelenela. če je videla skozi okno, kako se bliža ta teleban. grajski vrtnar.
Okrog 6trel6kih jarkov že zdavnaj nič več ne . raste. Drevesa 60 razklana, da 60 kot okostnjaki. 1
A glej ondi moli iz kamnitne zemlje svetla konica bilke! Mlinar bolšči vanjo. Obraz se mu čudno nakremži. Pomoli glavo čez rob jarka in skuša tisto bilko z vodo orositi. Torej je vendarle res vrtnar!
Jarek zamigotS ko mravljišče. Gredo drug za drugim sklonjenih hrbtov. Vsi so sivi tudi obrazi so jim sivi, bajoneti pa živijo v lesketanju.
Mlinar je prvi. Telo se mu izvije iz ožine in se razraste v brezobličnost. Ročne granate švigajo ko šopi rož 6 peclji od te in z one 6trani. Iz utrujenih prsi hrope sopenje — naglo, trdo, raskavo. Bolj v stran se zaleglo oglaša pločevinasti zvok vojaške koračnice. Z orjaškimi lopatami svojih rok dvigne Mlinar padlega sovražnika. ga zavihti nad glavo in ga zadega nazaj.
Kraj pred seboj neštetokrat izgubijo in spet dobijo. Na nebu izginjajo zvezde; namesto njih 6e prikaže več in več smrtonosnih, zlatih rož, snopov ognja, ki zajezljajo kvišku in gorijo s plamenom. Bombe se razletavajo. Strojnice kašlja-jo kot bi bevskala ščeneta Gruče ljudi se v ekoku in teku tipajo naprej ko mrmrajoči ptočki, ki se zbirajo v reko. Kraj, ki ga 6lednjič zavzamejo, gori na štirih koncih. Vse je eno samo divje be-ganje senc in odsevov; iz razvalin bolšči goreči zubelj. Cad sc vali čez nežno razvrščene, nalahno-rdeče in ko turščica rumene igračkaste hišice. Kakor skozi zlata vrata stopi rano jutro na svet.
S puškami na strel stopijo vojaki na zibajoče se deske, ki je njih rob ognjen nabranek. Njih škornji eo onečejeni. obleka vsa prepotena in raz-celrana. Nenadoma je vse v molku; čudovit molk je to, tako da nerodni škorenj tiše stopi, da sunkovita 6apa zleti nazaj, v grlo — spričo glasu, glasu, ki je vprav nepojmljiv...
Tu so preluknjane stene, ubila okna. stopnišča, ki vodijo čez brezna in vrata, ki visijo v nič, koder tipajo mrtvaški prsti zoglienele vinske trte. Vse to daje okvir tistemu nepojmljivemu. Ali so sanje, ali slepilo? Ta glas. saj je ko dih, ki plava . ko nežno, gruleče vriskanje?	'
Gruča ee gnete naprej. Mlinar je prvi. Skoči
čez tri razstreljene stopnice. Dvorišče 6e razpro-6tre. Ob zidu ki nuja še vanstvo, 6edi mlada ženska, poslednja in edina v tem zapuščenem kraju. In tudi ona je le bolj podoba grozovitosti, ki se je zgodila Dim jo zavija v bisemo-ble6teči 6e plašč in nekaj ko nekak nežen pajčolan plahuta krog vznak štrlečega, bledega, okamenelega obraza.
A v naročju mrtve ženske je živo migotanje. Otročiček, ki izteza mali vrat, ki brca z nogami in ee z vsemi desetimi prstki poganja navzgor, za živim vrelcem, ki je usahnil.
Ali mati epi...? Ali samo nagaja in se igra? Nenehoma brca, giblje s prsti, z norčavo surovostjo 6uva z malo glavo v kamnitne pnsi. Čeblja, vriska, vrešči, prosi, medtem pa se njegove velike, črne oči nebogljeno čudijo.
Mlinar je prvi. Kaj mu je padlo v glavo? Smrt in življenje je njemu nič! Brata človeka je preile treščil po glavi, da so se tovariši zgrozili! Zdaj pa se mahoma zgrabi z« suknjo, tamkaj, kjer je 6'ran srca. Človek, ki prav za prav nikoli ni nikogar maral; ki nikoli ne dobi nobenega pisma —; ta človek plane ko brez uma in si roke varno pripravi, ko da bi jemal najnežnejšo rastlinico iz zemlje in prime otroka.
Le proč, urno proč! Za vsakim zidom preži nevarnost! Že začne tu in tam bevskati. Z dimom zavešeno nebo se odpira od izstrelkov. Tramovi se vdajajo, les ječi, kamenje stoka. Mlinar si skrije plen v 6tiknjo. Crvičck sc zvija skupaj v tej ljubi, topli temini, le rokice kukajo ven, mahajo in prijemajo. pulijo divjo brado. Da bi otročeta ne bilo strah, ko je V6c tako grozno, ko brenčijo krogle ko sršeni, se Mlinar s svojimi velikimi čekani zarezi detem nizdol, čeblja mu. žvižga poje, vriska, medtem ko z norčavimi, po/ilvavajočimi se plesnimi koraki fioskakuje in skaklja — pred vsemi — zmeraj prvi.	(Mattl-Lttvvenkreuz.)
Oglašujte v »Siovencu«!
Kurenčhuva Nešha ma tud beseda
Gvišen ee je Fr-taučku Gu6tl tud pre-ke vam že kerkat ba-hou, de je za ena dobra glava veči, koker sem jest. Sej tu on usakmu, kdur ga če le pu6lušat, 6 takmu aj-fram prpouduje, koker de b inou on pr tem kašne pusebne zasluge. On misl, de je Ajn-šrtajn, ke je znajdn taka mašina, de borna z no lohka še na un svet gledal, ena figa preke nem. Enkat je tou ta mrcina še cm mene nalarbat, ke vender ve. de sem z usem žaubam namazana, de je zdejšen ubčinsk svet na en tajen sej sklenu de boja tistga mužakarja, ke ga maja pred cerkuja svetga Flurjana zatu narjenga, de voda ven plirja, ke prteče dol z Grada, preč nzel, pa nemu tam spumenik pustaul. Sej m je tud puvedu, ker kipar ga ma že u del, pa sem negau ime, žalibog, pu-zabila. Sevede, jest sem se delala, koker de mu verjamem Se clu gratulirala 6em mu, čeprou 6em vedla, de je use tu sam flonc On je holt tku du-mešlou, koker kašen muderen umetnik. De je on za ena glava veči, koker sem jest, tu bo še precej štimal. Merla se sevede še nekol nisva. De sem pa jest za ene dobre dve glave bi brihtna, koker je on o tem pa ta mužakar raj mouči koker grob. |est pa mislem, de je ta vender velik bi važen, če ma eden brihtna glava, koker pa, če je eden za tulk in tulk glau veči koker en drug. Puglejte, jest puznam precej eneh prou mejhneh gespud ti, pa sa bi brihten koker na vem kdu. Puznam pa tud neki prou velikeh mužakarju, pa 6a naiumen, ket mič. Pu velikost se mende malkerkat, pa še ta sam u pusebneh stačajeh, pamet mer. No, vite, m tak velek dedec je tud moj prjata Oustl. Pa še ni Kam velek pu pustau, tud gofla ma tkn velika, koker špetauska urata. Keder o>n ta soja gofla udpre, pa tud tulk eneh pnsmudari vn prlrci, de je groza.	, . _ „
Asten, jest upam, de sem vam zdej precej natančen pupisala, kašen je ta člouk. Zdej ga bote mende že tud vi puznal m vedel, kulk mu je za verjet. Sama gofla ga je holt, prou nč
<lnnIej vem de 6te se večkai tad sami že čudil, kuku more en udrašen člouk talk eneh premudan
skp sklubasat, koker jih on punavad sklubasa. Ke-ne sej se epuminate, kua je zadenč prpoudvou? Pravn je de on večkat kar cele nuči premešluje, na kasna viža b se dala naša bela tblaiia tku zrihtat. de b bla res lepa, pa de b bla tad za ose prou, de b ee zavle ne Iblančani rmen na Speteral in eden druzga na zafrkaval, koker se zriej. Lepo vas prosem, ki je pa ta mogoče, de b se Iblana dni zrihtala, de b bla usem pu vol? Lepši ee pa tud na more naredit, koker je zdej. Sej je vender zmeri taka. koker de b ja iz škatelce uzen De b bla pa kerkat taka. de b bla usem pu vol, je pa tud čist izklmčen. Jest na vem, kuku mu more kej tacga n glava past? Sej on vender tud pnzna Iblančane koker jest. Kene, če bo eden reku, dej-ma temu al pa urnimi pu6taut spumenik kar dot u Kuri vas, tam še ni nubenga, se bo hiter en drug uglasu: dejma ga raj pusta/irt na Goluce. Na Ooluce tad še nudeben na staji. Ta trek bo pa preči udločen prutestirn in pugervu, de nej se raj pustau gor na Grade. Tud na Grade mmau zdej nubenga. udkar sa ranega cesarja nekam ud nesel. In tku b šlu naprej in naprej. Ta reč b se tuekla, koker tista vesiorja ud jare kače m ud stekelga použa. No, in nazadne b ga sploh nekam« na pustaul, a! b ga pa nalaš pustaul kar na vrh kasen ga dmzga, de b ja ud nobenga na velala. I ak sa holt Iblančani, pa prou nč drgačen. Zata nej s Oustl nekar s takem rečmi glave na bel, ke na
Sah
Euwe — Aljehin 1. d2—d4. d7—d5 2. c2-c4, c7—c6 (Euwe je že davno zapustil slovansko obrambo, Aljehin jo pa še vedno uporablja) 3. Sgl—f3, Sg8—f6 4. Sbl --c3, d5Xe4 5. a2—a4, Lc8—f5 6. e2—e3 (Euweju ta solidnejša poteza bolj ngaja kot ostra poteza Sf3—e5, proti kateri je on sam našel dobro obrambo) e7—e6 7. LflXc4, Sb8—d7 (v poznejših partijah je Aljehin takoj igral Lf8—b4. Beli bi namreč mogel sedaj igrati Ddl—b3) 8. Ddl—e2, Sf6—e-t (črni se brani proti e3—e4) 9. 0—0, Lf8— b4 10. Le4—d3 (s to novostjo je prišel Euwe v 0. partiji. Ce črni igra sedaj SXc3, bXe3 LXc3, bi prišel beli po Tbl LXd3, Dxd3 La5, La3 do močnega napada) Lb4Xe3 11. Ld3Xe4I, Lc3—b4 (po LXb2, Lxb2 LXe4, Sd2 Lg6, La3 bi imel črni zelo slabo pozicijo) 12. Le4Xf5, e6Xf5 13. d4—d51 (zelo fina pozicijska žrtev kmeta) c6Xd5 14. De2— bB, Dd8—a5 (vseh napadenih kmetov črni ne more braniti, da pa raje b-kmeta, ker je d-kmet več vreden) 15. Db5Xb7, Ta8—b8 16. Db7—c6 (bela dama je brez kazni ugrabila kmeta in poleg tega še tako ovira črnega v razvoju, da se je črni na vsak način mora otrosti) Ua5—c5 17. Sf3—d4 (še močneje bi bilo Sf3—e5) Tb8—b6 (v poštev je prihajalo tudi g7—g6) 18. Dc6Xc5, Sd7Xe5 19. a4—a5 (po SXf5 Sb3, Tbl 0—0 bi bele figure stale zelo nerodno. Z igrano potezo pričenja Euwe lepo kombinacijo, ki pripomore vsem belim figuram do učinkovite igre) Tb6—a6 20. Sd4—c2l, Lb4Xa5 21. b2—b4, La5Xb4 22. Lcl—b21 (to krasno pozicijo. ki je več vredna kot dva kmeta, je imel Euwe pred očmi. Vse bele figure sedaj silovito posežejo v igro) Lb4-a5 23. Lb2Xg7, Th8-g8 (Aljehin je moral vrniti kmeta in ima popolnoma razdrto pozicijo. Kljub temu se pn razvije sedaj izredno napeta borba, ker se Aljehin sijajno brani) 24. Lg7— p5, Sc5-b3 25. Tal-a4, Ta6-gt5 26. Le5-g3, La5 —b6 27. Ta4-f4, h7—h5 28. Tf4-h4 (Euwe igra tu premalo odločno. Vzeti bi moral na f4. ker črni po h4. LXh4 TXg2+, Khl nič nima) a7-a5 (ta kmet prav lahko postane zelo nevaren za belega) 29. Th4Xh5, Tg6—c6 30. Sc2-a3, d5-d4 31. e3X d4, Sb3Xd4 (črni si je težki položaj že zelo olajšal) 32. Tfl —el + , Ke8-d7 33. Kgl-fl (Euwe je previden. Po Th7 bi prišlo f5—f4 z zapletljaji) Tc6—c3 34. Sa3—bi, Tc3-c2 35. Tel-dl, Kd7-c6 36 Th5—h6+, Tg8—g6 37. Th6-h8, Kc6-b7 38. Th8—f8, Tg6—g7 (Aljehin vidi lepo kombinacijo, ki pa ni korektna. Igrati bi moral f7—f6 in bi imel prav lepo upanje na remis) 39. Lg3—e51, Sd4—f3 (to je Aljehin videl. Beli ne sme vzeti ne konja ne trdnjave, ker bi na oboje sledil mat) 40. Tf8— b8+ (še hitreje bi ovrgel beli Aljehinovo kombinacijo s Tdl-d7+) Kb7-a7 41. Tdl-d7+, Lb6-e.7 (črni kralj ne sme na a6, ker vzame beli s šahom na b6 in poleni še na g") 42. Td7Xe7 + , Ka7Xb8 43. Tc7Xc2+, Lf3Xe5 44. Tcl-c5 (končnica je sedaj seveda za belega dobljena) f7—f6
bo nekol, pa tud če bo še 6ta let trava tlaču, ta prave pugrumtu. Take reči morma prepestit kaštiem inženirjem, ke sa mojstri, in 6e na ta za-slopja. Gustl nej pa raj premešluje, keder punoč ukul ruguvil, ki se dubi ta narbulš cviček. Za cviček je on strukounak, de ga nima para. če pa Gustlne ni Iblana ušeč taka, koker je zdej, nej gre pa mal ukul pu božjem svet in tam 06tane, kjer se mu bo ta narbl dupadel. Jest ga prou gvišen na bom nekol prusila, de nej pride nazaj, ke sem ga že zdej du grla sita. Drug Iblančani pa mende tud ne.
No, zdej sem vam mende čezinčez zadost ud Gustlna puvedala. Zdej m, pa prosem, duvolte de vam bom enkat tad ud mojga fcuška kej puvedala. Veste, sej b se jest na spotmla najnga, ampak te dni enkat 6em dubila pu pošt en časiupis s pu-dobam, ke ga kuški, prou za prou jugosluvenari ven dajeja, namest kušku. Tam not 6em brala, kuku kunšten 6a jugoslirvenarsk psički. U6a čast jim. Jest b hmal rekla, de 6a jugosluvenarek kuški skori bi brihten, ket jugosluvenari sami. No pa tu glih nečem rečt, ke b 6e jugoshivenarjem murde fržmagal, in b se znal čez tu še gor držat. Ampak ta pa lohka rečem, de 6a nhn psički res kultiviran
Jest mam pa tud enga kuška. Lumpi mu je pa ime. Ni prou velek. BI sredne velikost je. Črn je in hedu kiremat, ampak trajno kodran. Ukul urata je beu, koker de b mou usak dan frišna 6rajca. Rep ma doug. pa lepu nauzgor zavihan, bi pr
konce je pa tud beu, koker negave šter tačke ud kulena navzdol. Če ga eden hiter pugleda, misel, de ma bele štumfke na nužicah. Res lep kužek je. Utroc tam u našmu konc ga maja usi rad. Zmeri mu kašne cukrčke nosja. On ma pa tud utroke, pa udrašene Idi tad rad. Sam rajfenkerarju na more trpet. Te zmeri strašen ublaja, ugrizne pa nekol nubenga. Organiziran pa moj kužek ni neker, ne pr jugosluvenarjeh, ne pr kašen združen opozici. On se na briga za nubena fronta. Pulitka mu je deveta briga. In ma tud čist prou. Kdur ga bi s cnikerčkem futra, s tistmu pa drži. Prou tak je, koker tist petelini s pleha, ke sa jih soje ča6e na vrh streh pustaulal. de so vedel, ud kere strani veter piha. Brihten je pa tku, de če mu vrže eden za 6uhaportel kašen kamen, skoč prec pujnga, pa ga naza<j prnese. Č mu vrže pa kašna ku6t, al pa mesu, skoč tud prec pujnga, ampak tku naumen pa ni, de b ga nazaj prnesu, zagrab ga in kar tam pužre, kjer ga dubi. Enkat, ke je biai prou lep dan sem šla na Grad, pa Lumpija sem s saba tizela. En čas sva špancirala pu Grade ke pa 6em. Kar naenkat se pa dež ulije. jest skočem hiter pud en drevu. kužek ja pa pupiha dol z Grada. Ni še menil deset menut pa prleti ves premočen nazaj h men, pa marela m u gobčku prnese. Jest na verjamem, de b mel jugosluvenari tud kašenga tku brihtenga kuška. Enkat, ke ga je tou šintar u tista zanka ujet zatu, ke ni mou predpi6anga na-gobčenka, mu je pa 6kuz zanka 6koču, pa dam prletu. Tu je kužek, tu Tist jugosluvenarek kuški nej sc kar skrijeja pred nim. Ke sem ga enkat prašala, če b tud on rad h te jugosluvenarek orga-nizaci prstopu, m je pa ježek pukazu. K. N.
Križanka
V vsak prostorček vstavi po emo črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. slovenski pisatelj, avtor »Dalmatinskih povesti«, 4. rusko pristanišče ob izlivu Dona v Azovsko morje, 8. tuja beseda za ognjevitost, 12. kemični element, 16. velika kača, 17 nadležna žuželka, 18. večji kraj ob Donavi v Sremu, 19. skrajšano žensko krstno ime,
20.	posmrtno prebivališče pogubljenih duš,
21.	moško krstno ime, 22. kozaški poglavar, 23. desni pritok Save na Hrvaškem, 24. slovenski nabožni pesnik, 26. drug izraz za upanje, 28 egipčanski vladar okrog 600. pred Kristusom, 30. del voza, 32. skrajšano moško krstno ime,' 34. druga beseda za gozdno poseko, 36. skrajšana narečna oblika za neko motorno prevozno sredstvo, 38. zidarska potrebščina, 40. narečna oblika za kokšo, 42. posmrtno prebivališče izvoljenih duš, 45. divja žival, 46. beseda iz očenaša, 47 domača žival, 48. večja država v Zadnji Indiji, 49. domača žival, 51. druga beseda za žgano pijačo, 53. latinska beseda za grškega boga ljubezni, 55. vprašalni zaimek, 56. druga beseda za soseda, 59. druga beseda za udarec, 61. kemično sredstvo, ki ga rabijo v barvarski industriji, 64 navadni števnik, 66. druga beseda za vrsto, 6& turški naslov, 70. rimski državnik in pisatelj (234-149), 72. Večji pritok reke Drine, 73. del roke, 74. grška črka, 75 kraj pri Šmarju na Dolenjskem, 76. druga beseda za učni pripomoček, 78 jugoslovaiska reka, vrsta cigaret, 80. kuhinjska potrebščina, 82. posmrtno prebivališče izvoljenih, 83. tuja beseda za vrsto naglasa, 84. druga beseda za trsko, 85. sestavni del zraka, 86. So-foklejeva tragedija. 87. manjša pokrajina v vzhodni Arabiji, 88. drag kamen, 89. srbsko moško krstno ime.
Navpično: 1. druga beseda za kopico, 2. angleško pristanišče v Arabiji, 3. divja žival, 4. rimski pozdrav, 5. francoski naturalistični pisatelj (1840—1902), 6. morsko obrežje, 7. vodni pojav, 8. angleški zunanji minister, 9. planinska rastlina, 10. italijansko mesto ob Adiži, It. pevsko znamenje, 12. druga beseda za prevaro, 13. soustanovitelj Rima, 14. mohamedanski bog, 15. večja gora v zasedenem ozemlju, 25. vrsta
45. Tc5Xa5, Tg7-c7 46. Sbl-d2, Tc7-c2 47. Ta5 —d5, Kb8-c7 48. Kfl-e2, Tc2-b2 49. Ii2-h3, Kc7—c6 50. Td5-d4, Kc6-c5 51. Ke2-e3, Se5-g6 52. Td4-d8. Sg6-e7 53. Ke8-d3, Tb2-b7 54. Kd3 -e3, Tb7-b2 55. Td7—d3!, Se7-d5+ 56. Ke3-f3, Sd5-b4 57. Td3—c.3 + , Kc5-d4 58. Tc3-b3, Tb2X b3+ 59. Sd2Xb3+. Kd4-e5 60. g2-g3, Sbl-c6 61 h3—h4, Sc6—d8 62. Sb3-c5- Sd8—f7 63. Sc5— d3 + , Kd4 64. Sd3-el, Kd4-e5 65. Sel-d3 + Kea e6 66. Kf3-f4, Lf7-d6 67. I,d3-c5+, Kefi-f7 68. Sc5—b3 in črni se je vdal, ker proti Lb3—d4 ni obrambe.
kazni, 24. najpotrebnejše živilo. 25. važna trdnjava v severni Španiji, 27. kraj med Cerkniškim jezero min Starim trgom pri Ložu, 29. vrsta eksotičnega lesa, 31. druga beseda za opisovanje, 32. v zemljo izkopana luknja, 33. od morja obdana euha zemlja, 35. živinska krma, 37. druga beseda za udor, 39. tuja beseda za leposloven članek 40. večja država v južni Ameriik, 41 ud izumrlega naroda. 43. italijansko pristanišče ob Jadranskem morju, 44. egiptovsko božanstvo,
49.	del zidu, 50 večja reka v Češkoslovaški, 52. moška oseba iz svetega pisma, 54. cerkveno opravilo, 55. del pšenice, 57. izraz iz matematike, 58. južni veter, 60. večje mesto v Vojvodini, 62. druga beseda za nakano, 65. prvotni prebivalec Italije, 65. tuja beseda za napev, 67. druga beseda za pamet, 69. južna rastlina, 70. tuja beseda za gojenca častniške šole, 71. opiralni pri-j>omoček, 76 priprava za merjenje časa, 77. del glave, 79. grška črka, 80. srednjeveška rokodelska bratovščina, 8t. skrajšano tuje žensko ime.
Rešitev ugank
dne 14. novembra Rešitev križanke
Vodoravno: 1. Ebers, 6. kanec, 11. anali, 16. Rado, 17. Kapitol, 18. Irak. 19. Ala, 20. Vurot, 21. Aleš, 22 Abo, 23. tat, 25. Štele, 27. Togo, 29. lan, 30. Opeka, 32. lokomobila, 34. motor. 36. ogon, 37 Ararat, 39. Ida, 40. koleno, 42. Cid, 43. aha, 46. Lot, 46. akt, 47. Tobija, 49. boli,
50.	Oberon, 52. amen, 53. Azori, 54. Baba, Dinara, 56. liker. 58. ave, 60. deka, 61. Togal, 62. Aca, 64. rep. 66. Olib, 68. s. Sava, 70. kan, 71. orač, 72. etiketa, 73. lopa, 74. kavec, 75. Atika, 76. livar.
Navpično: 1. Flrato, 2. bala, 3. Eda,
4.	rov, 3. Skuta, 6. Karel, 7. apologet, 8. uit, 9. eta, 10. Goloma, 11, alegorija, 12. Niš, 13. ara, 14. l^iba, 15. ikona, 24. teta, 25. skok, 26. ekonomat, 27. ton, J8. obad, 29. lira, 31. podoba, 33. Lahore, 34. milo, 35. rokodelec, 36. Olt, 38. Tahi, 41. Ober Osek, 42. cin, 45. Tebe, 46. Arad. 48. azil, 49. Boka,
51.	Nikita, 52. Ana. 54 barok. 53. Agata, 56. Lava!, 57. ranar, 59. vera. 63. capa, 65 pav. 66. oče, 67. bit, 68. ski, 69. ali, 70. kov.
Rešitev številnice
1. Dumas, 2. oddel, 3. maslo. 4 odmev.
5.	Lesce, 6. jelen, 7. Užice, 8. bedak. — Domoljub — Slovenec.
Rešitev vremenske ziogovnice za november
1. Astiag, 2. Novi Laz, 3. Dolnji Kri/, 4. Ra-dovci, 3 edinost, 6. jabolko. 7 ekonom, R. vinotok, 9. starinar, 10. Ninive, II. epilog. — Andrejev sneg, z žitom kreg.
Razvezano snopje
Slovenske pisateljice
Začetki udej6tvovanja slovenske žene v slovenski literaturi segajo v sredo 10. stoletja. Prvi vzpon ni močan, dan pa je začetek, dana je pobuda. Pritegnitev ženske k sodelovanju je šla hitro navzgor. V glavnem pa je šlo za potrditev ženskih pravic in za priznanje ženske v kulturnem in javnem življenju. V iskrenem idealizmu posejano seme je vzklilo in danes je slovenska žena del našega kulturnega življenja. Njeno delo 6e je razmahnilo v V6a področja. Da ni njeno delo užilo primerne ocene, ni njena krivda, pač pa bolj krivda časa i« razmer, v katerih je nastopala. Ta način priznanja njenega dela zasledimo od začetka pa do danes. — Prva slovenska pesnica, Eany Hausmannova (1818 do 1S53) je priobčila 8 preprostih pesmi ljubavne vsebine in eno domoljubna Pesmi kažejo, da je imela pesniški dar. — Njena eodobnica je Josipina Urbančičeva-Turnograjska (1833—1854) prva naša pisateljica. Poročena je bila z dr. Lovroin Toma-nom. Priobčenih ie 9 povesti med katerimi je najbolj znana Nedolžnost in eila, kjer je prva obde-> lala 6tnrt Veronike Desenišike. Njena edina pesem je: Zmiraj krasna je narava. Alnogo je ostalo v rokopisu. V njenih delih se čuti slovansko navdušenje in ilirsko, jezik njen pa je slovenski. Prei zgodnja 6mrt je preprečila, da nismo Slovenci dobili pisateljice večjega pomena. — Pavlina Pajkova (1854—1901). Njen mož je bil Janko Pajk, urednik mariborske Zore. Ona je poskušala ustvariti žensko povest iz našega meščanskega življenja. To 6C ji ni preveč posrečilo. Njen mož tudi ni ugodno vplival na njen slovstveni razvoj. 1878 60 izšle njene Pesmi. Bila je prva Slovenka, ki je pisala večja dela: romane in novele. Napisala je tudi nekaj razprav v raznih časopisih in revijah. Njena dela so prežeta samega lepega življenja, zato je polno neverjetnosti in domišljije. — Luiza Pesjakova (1828—1898). Bila je Prešernova učenka. V začetku svojega delovanja je pisala v nemščini, šele v zakonu slovensko. Njeno največje delo je roman: Beatin dnevnik. 1889 je izdala zbirko pesmi za mladino Vijolice. Napisala je tudi libreto za opero Gorenjski slavček. Bila je linske narave, ki ljubi predvsem lepoto in ideal. — Marica Nadlišek-Bar-tolova (1867) je bila buditeljica narodnega in prosvetnega življenja med 6loven6kim ženstvom, zlasti v Trstu. Sodelovala je v Edinosti, Slovanskem sveta in dr. Bila je urednica Slovenke nekaj let. Pisala je povesti in 6like iz učiteljskega življenja in iz tržaškega predmestja. Vsebinsko slika pred vsem ženske življenjske odnošaje. — Minka Govekarjeva (1874) 6e je udejstvovala v vseh področjih kulturnega življenja. Njeno delo je veliko. Bila je pisateljica. žurnali6tka, prevajalka itd. Sodelovala je v mnogih listih in revijah, pisala članke o ženskem pokreta doma in po svetu, v kulturnih in kmjižev-i nih zadevah itd. — Zofka Kveder-Demetrovičeva (1878—1927) je bila zelo plodovita pisateljica, ki se je izobraževala po raznih V6eučiliščnih mestih Evrope in z ogromnim čitanjem. Sodelovala je pri hrvaških, čeških in nemških revijah in časopisih. Prevajala je mnogo iz češčine in hrvaščine hi po^ nemčila Cankarja, Kerenika in druge. Pi6ala je v slovenščini, hrvaščini in češčini. Njena prva knjiga je bil Mi6terij žene (1900), Njeno življenj^ potem razni dramatski spisi (Amerikanci) itd. Pisala je tadi mnogo o ženskem vprašanju in književnosti. V svojih delih govori o ženskem življenju, o dednosti, o problemu izseljevanja in podobno. Je ena naših največjih pisateljic. — Jeraj Vida (1875—1933) je začela priobčevafi 6voje pesmi v Ljubljanskem zvonu. Svoje pesmi je izdala 1908. 1921 je izdala zbirko otroških pesmi Iz Ljubljane čez poljane. V svojih pesmih govori z ljubeznijo o slovenski zem-i lji, o naših kmetiških ljudeh, otroške pesmi pa eo šegave, ljubke, skrivnostne. — Ljudmila Poljan-čeva (1874) poje o svojem življenju, njene pesmi 60 pesmi ženske. 1906 je izdala zbirko lirskih pesmi Poezije. 1923 je izdala božične slike Pot k domu. Te 6like je rodila žalost po bratih na Koroškem in Primorju. — Fatar Lea (1865) je napisala: V burji im 6tra6ti, Vilemir, Biseri, Iz naših dni, Črtomir in Bogomila, Vislavina odpoved in drugo. Pisala je večinoma zgodovinske povesti, ki kažejo, da ima dar pripovedovanja. S poučnimi spisi je sodelovala v DS, Slov., Mladiki. — M. Kremžar Elizabeta (1878) uršulinka, je sodelovala s svojimi pesmimi v raznih revijah. Izdala je Iz moje celice (1016, 1923), Cvetje na potu življenja (1923), Srčni rubini 6V. Terezije Deteta Jezusa (1927), prevedla je Calderonov mi6terij Sv. maša. Njene pesmi so lireke in polne religioznega doživetja. Ima gladko in zvočno ritmiko ter zaokro^ ženo obliko. Je med prvimi 6lov pesnicami. — Marija Kmetova (1891) je pisala v Zvončka, Vrtec in v razne revije. Svoje najboljše 6pise je izdala v knjigi Bilke (1920). L. 1921 je izšla novela Helena. Roman V metežu je izšel 1925. Izšla 60 še dela: Večerna pisma (1926), Sv. Frančišek Asiški (1926) in življenjepis Moja pota. Nadalje je izšlo že tadi več njenih dobrih prevodov iz nemščine in ruščine. Drami: Mati in Notturno. K. je naj-> boljša naša pisateljica najnovejšega časa. Njena dela preveva vera in žrtvovanje, mir, sočustvovanje do ubogih in trpečih ljudi. V svojih delih nam razgrinja sodobno žensko življenje in mu išče novih poti k lepemu. Izraz je sočen in krepak, 6log je priroden. dejanje teče prijetno in preprosto. — lika Vaštetova (1891) je mladinska in pisateljica večjih del, in sicer zgodovinskih: Mejaši. Vražje dekle. Roman o Prešerna. — Med novejšimi pisateljicami 6e udejstvuje Mara Hnsova. Izšla je knjiga Njene 6lužbe. Piše v Mladiko. — Vida Tauferjeva je odlična pesnica sedanje dobe. Svoje pesmi nima še zbranih. Je predvsem lirska. pesmi pa so polne mehkobe in hrepenenja.
Vremenska številntca
3. 19. 18. 4. 18. — 1. 9. 4. 9. 2. t5. 11. 18. -i 14. 9. 11. — 11. 18. — 5. 9. 10. 18. — 13. 18. 8. 12. — 5 18. 7. 15. — 8. 2. 12. 3. 15. 11. 17. 6. — 19 2. 18. 16. 18. — I. 9. 10. 18.
Ključ:
I 2. 3. 4. — zakrament,
5. 6. 7. — drevesna skorja,
8. 9. 10. — srednjeveški služabnik,
II. 12. 13. — del dneva,
14. 15. 16. — produkt gorenja,
17. 18. 19. — del vodovodne napeljave.
Če zgornje številke nadomestiš s pravilnimi črkami, dobiš vremenski pregovor za november.
Rešitev zemliepisno-zgodo-vinske ziogovnice
1. Kalifornija, 2. Mala Azija, 3. Ortenbur-žani, 4. Skandinavija, 5. Edison Thomas, 6. revolucija, 7. evolucija, 8. Obrenoviči, 9. Napoleon-dor, 10. geografi ja, 11. nevralileta. 12. Transilvanija, 13. Jasna Poljani), 14 poliarhijn, 15. Adria-nopel, 16 etnografija. — Kamor se drevo nugne, tja pade.
Solem postelje v sohi; samo JAGROV spalni KANAPE. COUCH. katerih prednosti si oglejte pri TOpe(|llStVU JAGER FRANC
LJUBLJANA, SV. PeiTd ItSla I?
i«:eion 20-42
Nizke eene!
Solidna izdelava!
Ha '/»logi ima pa tudi veliko Izbiro modrocev, otoman ter veliko Izbiro blaga za prevleko pohl&tva!
INicVat m fo
iak& haz\HicLM>
Glavna zaloga za Ljubljano: Droserija „Adrija" Mr. Ph. Borčič, Šelonburgovn J.
Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste
poslovnih kntlg
tarnale, št race, blagajniške knjig«, saldakonte le vedno po prejšnjih cenah pri
A. JonClIC Lfnblfana
norlansha Mlca 14 Teicion 3220
Na dCDClOt
No drobno I
Knjigoveznica, Industrija trgovskih knjig ia Šolskih rveikov. — Izvršujemo vsa knjigoveSka dela po najnižjih konkurenčnih cenah
HERSAN CAJ
deluje:
OLAJŠUJE UBLAŽUJE ODSTRANJUJE
Reg. 8. br. 103830/933.
dobro pri obolenju lelodea, Jeter ta ledvic Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih, muke in bolečine pri revmatiunu in protlnn.
bolečine pri mesečnem perilu ta meni. motnje debelenja ter napravi vitke.
Dobiva s« v neb lekarna)
Umrla nam je danes, prevtdena s tolažili svete vere, naša ljubljena soproga, dobra mamica, gospa
Amalija Kocfan
roj. Sever
soproga pekovskega mojstra
Drago pokojnico bomo prepeljali v Trbovlje, kjer bo pogreb v ponedeljek, dne 22. novembra ob pol 4 popoldne na farno pokopališče.
Trbovlje, dne 20. novembra 1937.
Žalujoči soprog Josip in sinček J o š k o.
Javna zahvala
Gospodu Rudolfu Pevcu, narodnemu poslancu za okraj Gornji grad, dravska banovina, t>e naj-topleje zahvaljujem, da se je zavzel zame, da sem bil nameščen kot državni uradnik, Čutim se dolžnega, da se najprej Vam zahvalim, ki ste se tako iskreno, naravnost očetovsko zavzeli zame. Vi, Slovenec, 6te se zavzeli za vojno siroto iz Srbije, katere niti dobro poznali niste, dočim drugi, čijih dolžnost bi to bila, niso tega storili. Vi ste svojo dolžnost kot narodni poslanec doumeli pravilno, da niste samo zastopnik svojega gornjegrajskega okraja, ampak vsega našega naroda. To Vam je, gospod poslanec, samo v čast. Jaz Vam za to Vašo dobroto ne morem drugega nuditi, kakor toplo zahvalo in obljubo, da se niste zmotili, ampak ste skupnosti dali dobrega člana, ki bo delal v korist cele naše drage domovine. S to obljubo se Vam še enkrat iavno zahvaljujem.
Gradačac, dne 7. novembra 1937.
Ljubomir D. Pešič,
pristav na okrajnem načelstvu v Gradačcu (vrbaska banovina).
Kurja očesa
Naibol)še sredstvo proti kurjim očesom je mastCLAVEN. Dobite v ekarnah, drogerijah ali naravnost is tvornice m glavnega skladišča VI. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varal te se potvorb
zaičuu, <nak
^SSSS.J^P,«'- Dvokolesa, Šivalni stroj, novejših modelov motorji, trlcliljl pogresljivl
Po »elo alilcl centi Ceniki tranko' .TRIBUNA" F. a A rje l, IJUBUAN«, Karlov tka 4
Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 2«
M .'JBf^
v
OUra vreme uv Vaša kazal r
Dež, veter, prab, pot, sonce, mokrota, mraz p in toplotne spremembe, vse to zdrava koža tudi pri naglih spremembah dobro vzdrži.1^ Toda na vas je, da skrbite za to, da bo koža'^ zdrava in odporna!	'XX
Negujte redno svoj obraz, vrat in roke s Solea! \ Umivajte se s čudovitim Solea milom, ki dovaja nevidnim odprtinicam vaše kože aktivnega lecitina, hranite in ščitite svojo kožo z voljno Solea kremo! V njej vsebovani kožo krepilni kolesterin dopolnjuje lecitin v Solea milu.
Elastična, dobro dihajoča in prekrvljena koža - to je najzanesljivejše varovalno sredstvo proti vsem kvarnim uplivom slabega vremena!
Dražba tekstilne tovarne
v Kočevju
(vlož. štev. 88H in 959 k. o. Kočevje in vlož. štev. 88 k. o. Mahovnik) bo
dne 3. decembra 1937
ob 9. uri dopoldne pri sreskem sodišču
v Kočevju.
Tovarniška poslopja stanovanjske hiše zem Ijiške parcele, strojne naprave in pritikline, Tovarna je v obraiu. Cenflua vrednost znaša Din 5.680.422 93, od česar odpade na stroje in pruiklino Din 3.382.48-V— Najmanjii ponu-dek znala 4,260.318'—. Vadij Din 570.000'--.
Podrobne informacije dale sresko sodlžfe v Kote»ju,
oziroma advokat dr. Man FettUt>. Ljubljana
(Številka sodnega akta J 983/35)
Hotel
MURSKA SOBOTA
I Sle zakupnika. V slučaju zahteve se tudi proda. Obrniti se je izključno na tt >,1IIGU<, d. z o. z„ Maribor. Glavni trg štev. 'J3
LJUDSKA POSOJILNICA
V LJUBLJANI
reg. zadruga z n«om. zaveso
Ljubliana, Miklošičeva cesta 6
▼ lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje.
NOVI VLOGE vsah (os razpolovitve
obrestuje po 4°/0, proti odpovedi po J°/0.
Šivane odeje puhnate odeje blazine pernice
WEKA
MARIBOR
Aleksandrova c. 15
Svete najflnejie norveško
ribje olje
b lekarn« dr. G. Piccolija v Ljubljani *• priporoča bledim io slabotnim »neham
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane tn tapetniško Izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
tapetnlk - Mestni trg 13. Ugoden nakup morske trave, žime, cvllha za modroce tn blaga za prevleke pohištva. ■■■■■■■■■■■■
VINA
dolenjska, štaierska in »ploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON tsTEV. 25-73
Žage:
remscheldske gatertco — vodne, tračne, kakor tudi vse vrste orodja tn okovja si nabavite ugodno pri
»J B U L Oc Start trg.
SAMO EN GUME
je treba, da obrnete ter dobite vse, kar vas zanima iz vseh krajev sveta. — Neverjetno nizka cena, minimalna poraba toka, izvanredna reprodukcija, to so posebnosti najnovejšega petcevnega supera.
ORION RADIO
RADIO r. z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 RADIO VAL, LJUBLJANA. Dalmatinova ulica 13 JOSIP VVIPPLINGER, MARIBOR, Jurčičeva ulica 6
AVali oa I aii
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1*—i ienltovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi ae plačujejo »akoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismeno odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
UNION
Monumentalnl veiefllm naJrasličnelSe lnscena-
cl|e
Zodn|l dnevi Pompejev
18 000 uastopatoilh Danes ob 10.30 predstava po znižanih cenah od ilin 2.50 dalje.
mMlMS
Veiefllm lx ruskega emigrantskega tivljenja
Poiemkin
V glavni vlogi Karla Hardt ln Peter Vob« Danes dopoldne lsreana predstava ob 10.30 url po mižanlu cenaa.
ffšSHLu KI HBTB
FllmsKo remek -delo tisočerih zgodovinskih, pustolovskih ln llubezenskili zgodb
Anlonio Adverso
Frldrlc Marca	Olivla de Havtlland
Radi Izredne doliln« fllma predstave dane*
ob 13., IS. tri 21. url Danes dopoldne ob 10.30 uri ure^na predstava
po znizanut cenah Rezervirajte vstopnice) Na|noveJ41 turnall
Predstave danes v unlonu in SUgl ob IS ,
17., 19. in 21. nn Predstave danes v Matici ob 16 , 18, 'n 21. url
din dam onemu,
ki ml preskrbi službo delavca. Naslov v upr. »SI.« pod St. 18382.	(a)
Trgovska pomočnica
eačetnlca, pridna, poštena, urna, vajena tudi gospodinjstva, išče službo. Ivanka Pačnlk, Mtsllnje.
Vrtnar
40 let star, Išče zaposlitev pri večjem kopališču, mestu ali društvu za olepšavanje turističnih krajev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojen« 18.334.	(a)
Mlad trg. pomočnik
vojaščino prost, želi dobiti mesto v trgovini z mešanim blagom ali ma-nufakturo. Nastop takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Marljiv« 18.649. (a
Absolventka
meščanske ln enoletne gospodinjsko šolo, z dobrimi spričevali — Išče službo pri boljši družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.430.	(a)
Absolventka
kmetijsko. - gos. šole, katera še nI služila — želi mesto v pošteni gostilni. CenJ. ponudbe poslati v npr. bSIov.« pod »Poštena Gorenjka« št. 18389. (a)
Trgovski pomočnik
Btar 25 let, vojaščine prost, verziran v manu fakturi, železnlnl, galanteriji, specerijl — Išče službo za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 18398.	(a)
Višji uradnik v pokoju
E znanjem slovenskega, italijanskega ln nemškega jezika, sprejme pri inerno službo za ves dan e.11 več ur. Ponudbo na upravo »Slovenca.* pod »Vesten« 18.427.	(a) |
Kmečki fant
vajen konj ln domačega dela, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.314.	(a)
Mlad fant
pošten, trezen, Bposoben za vsako delo, Išče v Mariboru službo slugo ali kaj sllčnega. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 1855. (a)
Gospodinja
srednjih let, Inteligentna, vajena gospodinjstva, žo-lt službo pri starejši dami ali gospodu. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Družabna« št. 18385. (a)
\luzbodobe
Pisarniška moč
se sprejme 15. decembra. Ed. Suppanz, Pristava, b
3 čevljarske pomočnike
sprejme takoj A. J e š e , Tržič.	(b)
Krojaškega pomočnika
za Btalno delo, sprejme Zbontar Ivan, krojač, Je-sonlce.	(b)
Dva krojaška pomočnika
takoj sprejme Anton Re-povž, Stara Loka, škofja Loka.	(b)
Urarskega pomočnika
zanesljivega, sprejme Josip Janko, Maribor, Jur-
čičeva ulica 8.
(b)
Krojaškega pomočnika
sprejme za stalno Joško Gaberšek, krojač. Griže pri Celju.	(b)
Tri krojaške pomočnike
za malo ln veliko fino delo, povsem samostojne, sprejme takoj za stalno Prebeg, krojač, Knln, Dalmacija.	(b)
Šoferja • mehanika
z 2 letno prakso ln kavcijo 3000 din, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Samostojen šofer« št. 18585.	(b)
MRBAHOVEC
Pijte samo
čaj
« plombiranih p.keiis.po Om 20 - tn Din 12-
Apoteka Mr. Bahovec. Ljubljana
Več knjigoveških delavk
lzučenlh, dobro Izvežba-nih — sprejme v stalno službo Lltograflja Josip Cemažar, Ljubljana, (b)
Brezposelno šteparico
za usnjato galanterijo — sprejmem takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18621. (b)
2 čevljarska pomočnika
sprejmem takoj. Mlklav-člč, čevljar, št. Vid nad Ljubljano.	(b)
Čevljarskega pomočnika
sposobnega šlvanega dola ln kvedrovcev, takoj sprejmem v stalno zaposlitev. - Konrad Mehle, Tržič.	(b)
Mlinarski pomočnik
samski, do 30 let, pošten in zanesljiv, dobi takoj službo v umetnem mlinu Kari Goldschnlg, Prani pri Mariboru. Plača po dogovoru.	(b)
Perje
dajemo čistit na dom. -»JulIJana«, Gosposvetska cesta 12.	(b)
Vezilja
Mizarskega pomočnika pridna in zanesljiva, se
dobro Izvežbanega takoj sprejme. Ponudbe upravi
Pisarniška moč
strojepisec, sposoben tajništva, korespondent ln tolmač v felovpnščlnl ln italijanščini, Išče službo. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod 104 P 18.344.
Dekle
30 let staro, ki je že služilo več let v župnišču za gospodtnio, Išče službo v župnišču. Gre tudi stari kuharici v pomoč. Pridno In pošteno. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1858. (a)
sprejmem. Franc Drnovšek, mizar, Zagorje ob Savi.	(b)
Natakarico
za zimsko sezono, zmožno nemščine in kavcije -sprejmem. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »2000« 18364.
Kuharico
do 35 let, za mirno gostilno, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18365.	(b)
Kuharico
samostojno gospodinjo — sprejmemo za graščino na Dolenjskem. Naslov v upr. »Slov.« pod 18367. b
Kontoristinja
s prakso, vešča knjigovodstva, slovenske, nemške ln hrvatske korespondence, strojepisja in stenografije, vajena vseh blagajniških del — želi premenltl mesto. Ponudbe upravi »Slovenec« pod »Zanesljiva« 18.336. (a)
Čitajte in širite »Slovenca«.
Služkinjo z dežele
ki je služila pri boljši družini, vajeno kuhe in hišnih del - sprejmem. -Josip Javornlk, Ljubljana, Potočnikova 10.	(b)
Slovenca« pod »Zneslji-va« 18.286.	(b)
Ženska
za gospodinjstvo in kuhinjo, s prvovrstnimi spričevali, tudi z dežele, lz ugledno krščanske hiše, samska, okoli 35 let stara, se sprejme v večjo trgovsko hišo kot zaupna oseba. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Stalna ln dobra služba« št. 18592.	(b)
Služkinjo
pridno in pošteno, ki se razume v kuhi, pranju in sploh v vseh hišnih delih, sprejme majhna obl-telj. Ponudbe na: Kalan, Novi Sad. Ustavska B-II.
Začetnico
sprejmemo v večji obrat za vsa pisarniška dela. -Vešča mora biti nemške korespondence ln strojepisja. Ponudbo v upravo »Slov.« pod šifro »3107« št. 18274.	(b)
Otroško negovalko
mlado, dobrosrčno, sprejmem takoj k 3 letnemu fantku. Znati mora nemščino ali italijanščino, po možnosti oba jezika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18410.	(b)
Zobozdravnika (-co)
ali med. unlv., s pravico zobne prakse, sprejmemo kot sodelavca {-ko) v moderno opremljeno ordinacijo. Nobenih denarnih obveznosti. Nastop takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« v Ljubljani pod »Uspeh« št. 18531.	(b)
Za veliko opekarno
v okolici Ljubljane Iščemo zanesljivega, strokovno usposobljenega akor-danta za izdelavo opeke proti primerni kavciji. -Pismeno ponudbe v upr. »Slov.« pod šifro »Akor-dantj št. 18590.	(b)
Strojnika
ki je izučen strojni ključavničar in hkrati izprašan šofer, mehanik, ter se razume tudi na elektriko, sprejmemo za vodstvo naprav in nadzorstvo šoferjev. Ponudbe z zahtevki plače ln prepisi spričeval upravi »Slov.« pod »Mlajša energija« št. 18.558.	(b)
Služkinjo
v Ljubljani, sprejmem zn takoj ali pozneje. - Biti mora dobra kuharica, lepega vedenja in poštena. Mesto je stalno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Tričlanska družina« št. 18406.	(b)
Absolventka
gospodinjske šole • Išče službo v kuhinji, hotelu ali sllčno. Resne ponudbe z navedbo plače v upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 18363.	(a)
18 let star fant
pošten in priden, ee želi Izučiti vrtnarstva z vso oskrbo pri mojstru. - Ponudbe poslati na Ivartnlk Frančiška. Helena, pošta Črna pri Prevaljah. (v)
Dvostanovanjska hišica
poceni naprodaj. — Na Vrhovclh št. 15 pri Viču.
Hišo
z velikim zelenjadnlm vrtom prodam v Ljubljani, Cesta na loko št. 22, Trnovo.	(p)
Novo hišo v Ljubljani
prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod šifro »100.000 din« št. 18386.	(p)
Hiša z 11 stanovanji
naprodaj v Mariboru. Pojasnila: dr. Schaubach, Maribor Aleksandrova 12
Hišo z vrtom
v bližini Ljubljane prodam. Ugodno za obrtnika ali trgovca. Cena 30.000 din. - Vprašati v upravi »Slovenca« pod 18.349. p
Kupim hišico
za 60—70.000 din, v bližini tramvaja v Ljubljani. - Ponudbe s popisom kraja upravi »Slovenca« pod »Gotovina« 18.317. p
Hišo
Absolviranega pravnika
sprejme večja (milijonska) trgovinska obrt za splošni upravni odelek. -Prednost se daje reflek-tantom, ki že imajo nekaj upravne, sodne ali odvetniške prakse. - Cenj. ponudbe, v katerih naj se navedejo vsi osebni podatki (currieulum vitae) in kako plačo zahteva prosilec, se naprošajo v upravo »Slov.« pod »Vsestranski« št. 18615. (b)
sredi Savinjske doline, z gospodarskim poslopjem -prodam po ugodni ceni. Lahko tudi samo hišo s sadnim vrtom, ki Je pripravna za upokojence. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18391.	(p)
V Brežicah
in okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otrnar, Brežice.	<P>
Iščem potnika
ki je obenem stavbni tehnik ali dober risar, z lepim nastopom in veseljem do obiskovanja v Ljubljani ln okolici. V poštev pride tudi nestrokovni sposoben potnik. Enakega rabim tudi za Celje ln Maribor. Honorar: plača ali provizija. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Umetnost« 18.284. (b)
Na Zaloški cesti
je naprodaj visokoprltllč-na hiša s 4 stanovanji, hlevom, velikim dvoriščem in shrambo. Jako primerno za mesarsko obrt. Ugodna prodajna cena. - Naslov v upravi Slovenca« pod 18.292. p
Zakaj si m kupite radia ?
Lii
..RADIO
reg. zadr. z o. z. v Ljubljani MikloStfeva cesta 7
Telefon 3190
Vaše mnenje, da so aparati za Vas predragi, ne drži več I
Kvalitetne radijske aparate za vse valove z clektrodinamičnim zvočnikom dobite pri nas že za mesečnih Din 115-
Največjo izbiro vsakovrstnih aparatov imate pri naši tvrdki Včeraj, ko smo sestavljali la oglas, je znašala naša zaloga točno 354 aparatov slovitih znamk
Radione, Telefunken,
Orion, Schaub, Ingelen
i. t. d.
Zahtevajte naše cenike
I
Vajenci
ii
Vajenca
za čevljarsko obrt, sprej mem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 18377.	(v)
Mizarskega vajenca
kmečkih staršev sprejme Alojzij Tonklt, Vižmarje št. 107, št. Vid nad LJ. v
Fant
kmečkih staršev se želi izučiti čevljarstva na de želi. — Franc Tehovnik, Sora 43, Medvode. (v)
Učenko
za šivanje in vezenje sprejme »Julijana«, Go-sposvetska cesta 12. (v)
Vajenec
za trgovino z barvami se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljublja na« 18.411.	(v)
Vajenca
za mesarsko obrt - takoj sprejmem. Hrana ln sta novanjo v hiši. — Ivan Vergles ml., mesar, Jeso nlce, Obrtniška ul. 20. (v
n jesen m zimo
v veliki izbiri od Din 240'— naprej,
ofrošhe plašče
vseh velikostih od Din 125'— naprej nudi
r. I Goricar
UnDlfana
Sv. Peira cesta 29
Na zalogi najnovejši blagovi za plašče in kostume. Izdeluje se tudi po naročilu! — Lastna šivalnica za izdelavo konfekcije!
Posestvo
na ravnini ob banovinski cesti, blizu postaje, šole ln cerkve, naprodaj. Korošec, Sikola, Pragersko.
Lepo posestvo
vrt, sadonosnlk, dve nJH vi, travnik, poceni prodam. Vprašati v gostilni pri postaji Clrkovce na Dravskem polju.	(p)!
Hiša s tremi stanovanji Bt , .
In obširnim vrtom ugod-	StaVlM parCelJ
no naprodaj. Več se po- krasna, vogalna, na pro-
lzve na licu mesta: Nova metnl točki, pripravna za vas 27. Celje.	(p) peka a]1 mesarja, ograje-
na - naprodaj. - Ponudba
Večje posestvo
z vinogradom, zraven ceste, tričetrt ure od postaje št. Lovrenc, naprodaj. Cena 60.000 din. — Pojasnila daje Medved Jože, Št. Lovrenc, Dolenjsko.	(p)
v upravo »Slovenca« pod »Lepa parcela« št. 18369.
Stanovanjsko hišo
s kletnim prostorom za klsarno prodam. Primsko-vo 176 pri Kranju. - Poizve se pri lastniku Jožetu Okršlar, žlebe 12 pri Medvodah.	(p)
Ne zamudite prilike!
Ugoden nakup stavbnlfl parcel a vodovodom ln elektriko v bližini postaje. - Pojasnila; Vižmarje St. 69.	(p)!
Gostilna
s trgovskim oziroma mesarskim lokalom ln lepim manjšim posestvom v letoviškem kraju Slovenije ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Doblčkanosno« št. 18.636.	(P)
Posestvo v Tihaboju
7 km od Mirne, tudi samo poslopje s sadnim vrtom, prodam. Prostori so primerni za gostilno in tr-. govino. Poizve se pri gostilničarju Urbančič, Čatež, Velika Loka. (p)
Ze veste?
Najlepše modele _ le pri
„1 ARA", Liubllano. Sv. Peira c. 20
ugodna Miklavževa darila
dokler traja zaloga. Glocqe volneni, pol zastonj po Din 18'— pri
TRPIH u. Maribor. Vetrinjska 15
llCItil1 v ^evro"u hoksu, laku. kožice za roka-1J9IhP(j vice v vseh barvah. — Prvovrstne pod plate, pitlinge. krom na drobno in debelo, čevljar ske potrebščine, zgornje dele. damske torbire. pa sove, kovčke in drugo Vam nudi po najnižjih cenah
FRAKC ERJAVEC, zaloga usnla Ljubltana, Stari tra 18
Dobi se v boll.ših trgovinah.
Glavno zastopstvu za Juposiavijo: F. Tomažič, Maribor.
Novo hišo
dvosobnih stanovanj a pritlkllnaml, dve kopalni-cl, 5 minut o<to tramvaja^ mesečni donos 3260 din -i prodam za 320.000 din. 3 Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18409.	(p)!
Trgovska hiša
v et. Vidu pri Grobelnem ln več zemljišč bo naprodaj dne 27. novembra ob 10 dop. na Javni dražbi na sodišču v Šmarju pri Jelšah. Nakup zelo ugoden. Pojasnila pri dr. Ml-kuletlču, Celje, Cankarjeva ulica.	<p)i
Dražba
Pri sodišču v Mokronogu bo dne 2. decembra t. 1. v sobi št. 2 ob 8 zjutraj dražba hiše št. 87 v Mokronogu in raznih parcel, ki spadajo k tej novi hiši z vpeljano gostilno, trgovino ln sodavlčarno. Del kupnine za hišo ali za posamezne parcele se bo lahko pod ugodnimi pogoji kreditiral. Natančnejše informacije daje Mestna hranilnica v Novem mestu.	(p)!
Posestvo v
obstoječe iz dveh enonad-stropnlh hiš na glavnem trgu, naprodaj. Ena hiša ima gostilno, prenočišče ln kino ter dvorišče ln kegljišče. Druga hiša Ima prodajalno, skladišče ln stanovanje. V prvem nadstropju te hiše ee nahaja štlrisobno stanovanje s pritlkllnaml. Razen tega na razpolago gospodarska poslopja z njivami in travniki (12 oralov). — Obrniti se na: Hranllovič Janko, Zagreb, Vlaška ul. št. 9. Telefon 21-89. (p)
Ugodna prilika!
Za industrijo ali vele-obrat se proda ali zamenja dvonadstropna nova solidna zgradba v surovem stanju pod streho, zazidano v priti. 32X19 m', v nadstropjih 32X12.5 m«, cela površina 5302 m», a tudi sosedna zemljišča in vila, v kraju z Industrijskim delavstvom blizu Ljubljane, ob okrajni cesti ln vodi, železnica, električni tok, vodovod. Cena 320.000 din (event. s hipoteko 200.000 din). Pojasnila daje Gradbena zadruga, LJubljana, Beethovnova 14, mezzanlnj poštni predal 219. (p);
Tvidka flnlon Scbuskr
Ljubljana, Mestni trg 25
razprodaja
radi opustitve trgovine
vso 0cgo manufaktumga blaga
Globoko znižane cene!
Vrednostne papirje
vseh vrat Kupuje Sloven «Ka banka v Ljubljani, Krekov trg 10. Tel. »7-62
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova nlica St. 40
vnovčuje
HRANILNE VLOGE bank tn hranilnic, kupuje vrednostna papirje, va lute ln zlatnik*, po na) vtsjl dnevni eeni.
Viiovčiajem
hranilne vloge vseh de narnlh zavodov proti takojšnji gotovini zelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana Gledališka 12 Telefon 88-10.
knjižice
Jugobanke, Kreditne banke, Ljudske posoj. Ijublj., Mestne hranilnice
večje zneske — kupimo. Plačamo visoko ceno — takoj gotovina 1 AL. PLANINŠEK Ag. za bančne kreditno
posle, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1.
Posojila
vsakovrstna, proti zaznambi, vknjižbi, na hranilne knjižice Itd. preskrbiro v najkrajšem času. Točno In strogo solidno poslovanje. Vnovčevanje hranilnih Knjižic proti takojšnji gotovini
Rudolf Zore
Ljubljana
Gledališka ulica 13. Telefon 88-10. - Priložite znamke za S din.
1000 din dam
onemu, kl mi preskrbi dolgoročno posojilo 60.000 din. Vknjižba na prvem mestu enonadstropno nove hiše in lepe obresti. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Tisoč« št. 18.579.	(d)
Vložno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske, nad 12.000 din -kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »12.000« štev. 18368.	(d)
Ureditev dolgov
potoni sodnih ln Izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro-
bacija bilanc. PRESKRBA KREDITOV vsi posli KMEČKE ZAŠČITE Edina koncesionlrana komercialna pisarna
Lojze Zaje
Ljubljana. Gledališka ul. 7 Telefon 38-18.
Kje se fcupu.ejo
kovinaste krite?
Pn laeiovatelio Zakaj i
Ker se dobijo za 50% ceneje kot kjerkoli drugod
Zastopnika
dobro vpeljanega v vsej Sloveniji, ki lahko položi bančno ali drugo sigurno garancijo za inkaso, išče za takoj renomirana tovarna čokolade. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod »Dravska banovinac upravi »Slovenca«.
V večjem kraju Šaleške doline prodamo dve hiši, v eni je stara gostilna, druga sposobna za vsako obrt. ter več stavbnih parcel. Sodno cenjeno na 240.000 dinarjev — Hranilnica dravske banovine.
Velika
ovsho hiša
v sredin mesta i velikimi trgovskimi lokali in pripadajočimi priukiinaiiii naprodaj. Ponudbe pod
»114< nirovi »Slovenca«, Marilior
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova 14
Telefon 85-10. Izposluje vsa bančne ln kreditne posle, nakup ln prodajo hranilnih vlog -najugodneje proti takoj«-nJemu plačilu.
Denarne posle:
Posredovanja Kreditov -vnovCcnje vlog za lauoi&no go oviao Nalolbe kapitala Poravnave - Upravo nepremičnin - Dovtne napo /edl — inlormacllc - ureditve, revizije, bilance, ln ata.no Ifontrolu un) govodatva tet vse diute trg vsko gospo darsKe posle izvede
SVETOVALEC
koncesitonimna
trgovsuo - gospodarska
poslovalnica M. Kovačič
v LJubljani. Cesta 29. ok.obra stev. 7.
Antikvarij »Umetnost«
Mestni trg 17, LJubljana, prodaja ln kupuje stare slike, okvirje, kipe ter splošno anttkvitete. (r)
Fino sveže maslo
kravje, kupim. - L. Nou-šak, Bosanska Dubica. k
Leica ali Contax
ln povečalnlk za Loico kupim. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Model III« 18.416. (k)
Žago tračnico
rabljeno, za cepljenje desk do 35 cm Širine — kupim. Ponudbe poslati na naslov: Napredkova zadruga, Banja Luka. k
Vsakovrstno
ZlrtOkupKie
po najvišjih cenah ^KRNE, Juvelir. Ljubtjan« VVolfova ulica šl 3
Oroiarna
PfiSiUOViC
Z AG R i B
JuriiUevs ul. 1
Vodeča trgo vina orožja niutncije in
lovsko-športnih potrebščin. - Edino in direktno zastopstvo lovarue F. N. /.a cenik št. 3* je tie»a poslati Din ii-— v poštnih znamkah. — Veliki ilustrirani cenik uide okoli maia I938.
ftofaciiskl strof
za 48 strani v brezhibnem atanju s celokupnimi tiskarskimi potrebščinami se proda na javni dražbi dne II,decembra 1937 v Beogradu. Oqla« objavljen v Službenih Novinah SI. 241 t dne 23. oktobra 1937. Informacije daje Anglobanka v Beogradu. poStnt predal 17,
Pozor vinogradniki!
Kupim dobra vina in tudi vam Ista lahko takoj prodam. Vzamem vam tudi vaša vtna takoj v komisijsko prodajo. - Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Vino takoj prodam« št. 18370.	(k)
staro mm, £iaio io!>ovie
?n srebrne 5nr«jif
kupmem oo naivišiih dnevnih cenah.
A. KAJFE2 urar
'.iubNana. Miklošičeva 1'
Svinjsko mast
Industrijsko, kakor od poginulih prašičev, ln to-plen| loj - kupujem stalno vsako množino. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Industrijska mast« St. 181(8.	(k)
Kupim
javor, fesen,
v	m
cesno
ln druge furnlrske in pllanske klade za inozemstvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 18.338.
IŠČEJO:
Pekarijo
z inventarjem vzamem v najem takoj ali z novim letom. Grem tudi za poslovodjo. Resman Anton, Zgoša, p. Begunje pri Lescah.	(m)
ODDAJO:
Trgovino in stanovanje
oddam po ugodni ceni v najem. Javornlk, Ig. (n)
Delikatesno trgovino
dam v najem na dobrem prometnem kraju. - De-renda, Sevnica.	(n)
Lokal
za vsako obrt, oddam v najem za 400 din. Slavlč, Sv. Lenart v Slov. gor. n
I
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
s kabinetom išče držav ni upokojenec za 1. december v Rožni dolini ali njeni okolici. - Ponudbe Glince, cesta XII. št. 16.
ODDAJO:
Sobo in kuhinjo
oddam. Dravlje, Rokova pot 135.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam decembra ali pozneje. Vprašati: žitnik. Dolenjska cesta 50. (6)
Na Gosposvetski cesti 10
oddam čista ln sončna dvo- ln trisobna stano vanja za december. Informacije pri hišnici, (č
Cunje
krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino
ARBEITER - MARIBOR
Dravska, IS
Dosmrtno stanovanje
dve sobi ln kuhinja, od dam 1 ali 2 osebama za 10.000 din v gotovini, na Bledu. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.292. č
Dvosobno stanovanje
pritlično, svetlo, zračno, separlrano, elektrika, vodovod, klozet, blizu tramvaja, oddam Glince, cesta IX št. 6.	(č)

... dokler ji ni prinese! ireler pri, opran z Radionom
Ove gospodinj! . . . obe imata radi snežnobalo perilo. Vsaka pa uporablja drugo pralno sredstvo in glej kako velik je razloček! Perilo, oprano z Radionom, je „Radion-belo", ker vsebuje Radion dobro Schichtovo milo in je prepojen S kisikom, ki pronica skozi tkanino in pere Vaše perilo tako temeljito, da se njegova belina povsod takoj zapazi. Ce boste samo enkrat oprali perilo z Radionom, ne boste nikoli več uporabljali drugih pralnih sredstev
Schichtov
pere sam
Odda se j
lepo stanovanje v I. nad-1 stropju: 2 sobi, kabinet,' kopalnica, 2 balkona, ves komfort; poleg Produkta ob Tyrševl cesti. Polzve se : Vošnjakova 6. (č)
Enosobno stanovanje
s kuhinjo ln prltlkllnaml za 180 din mesečno oddam s 1. decembrom v Novih Jaršah št. 43 — Sv. Križ. Prednost imajo javni nameščenci. - Na-daljna pojasnila pr| upr. Rozmanu, Poljanska co-sta 16-1./3.	(č)
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Vodovodna cesta 77.	(č)
Trisobno stanovanje
lepo, s kopalnico, plinom ln vsemi ostalimi prltlkllnaml, oddam s 1. dec. ali kasneje - skoraj v centru mesta. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sončno«.	(č)
Tri dvosobna stanovanja
z modernim komfortom, obstoječa lz 10 prostorov, oddam s 1. decembrom v Pleteršnlkovi ulici. - Al. Planinšek, LJubljana, Beethovnova ul. 14/1. (č)
Dvosobno stanovanje
na Tyi;ševl cesti, »Vila Jullca«, zraven klsarne »Produkta« oddam. - Oddam prazno ali opremljeno sobo na Smartlnskl 15. Folzve se v trgovini, (č)
Enosobno stanovanje
s kabinetom oddam. — Večna pot 17.	(č)
ODDAJO:
Lepo sončno sobo
opremljeno ali ne, oddam. Istotam naprodaj globok, malo rabljen otroški voziček. fcavlje 82.	<■)
Brezplačno
nudimo: lepo zakurjeno sobo s posebnim vhodom, pripravno za vsa društva. Planino na razpolago. — Istotam oddamo takoj lopi, za dve osebi opremljeni sobi s posebnim vhodom. Vprašati : Restavracija Robec, Tyrševa cesta, Ljubljana.	(s)
Prazno sobico
majhno — oddam ženski osebi. Zor, Jesenkova 8, pivovarna Union. (s)
Opremljeno ali prazno
sobico, ob Tyrševi cesti, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18357. (s)
Sostanovalko
sprejmem. Na razpolago tudi kuhinja. Naslov pove upr. »Slov.« pod 18387. s
Želim spoznati
boljšo gospodično z dežele, 20—-28 let, po možnosti šiviljo, v svrho žonlt-vo. Nekaj dote potrebno za prevzem hlse. V poštev pridejo samo resne ponudbe v upravo »Slov.« pod značko »Tiha sreča« št. 18366.	(ž)
Barvanje las
specialno Izvršuje v vseh u lan ah frizerski salon »Rakar«. Prešernova nlica 7, nasproti slaščičarna • Košak«.	(t)]
Nove peči
štedilnlko, oblogo, popravila: kličite telefon 83-67.-A. Kovačič - Ljubljana, Vlftka ulica I.
Kavče Fotelje
Otomane Blazine
in drugo tapetniško delo izvrSuje prvovrstno po solidnih cehah tvrdka
E. Z t LENKA, Maribor
Ulica X. oktobra St h
4+1 CEVNI SUPER
ZA VSE VALOVNE DOLŽINE
MATAD0R II. V6 4+1 cevni super	j
pozicijski preiemnik z oktodo — regulator zvoka — osvežena skala 7. izpisanimi imeni postaj — selektivnost Kk H« — preti-kalo za vse napetosti — 9 VVattna končna pentoda — 8 valovna območja: 16.7-51 m, 198—5K5m, 7'2fi—20C0 m.
Ugoden nakup starih aparatov!
PRI
PHILIPS RADIO
ZASTOPSTVO
H. SUTTNER
LJubljana, Aleksandrova 6
(EEEEHI
Bukovih drv
BO—100 vagonov, oddam; najraje vojaštvu aH me stu. Naslov v upr. »Sl.< pod št. 18265.	(1)
Težak voz
naprodaj. . Janez Jereb, Radomlje 41.	(1)'
Manufaktura,
galanterija, železnina ln drugo blago zaradi llkvi daclje zelo poceni napro daj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodni pogoji« 18.332.	(1)
Sani	in dero
na peresih, oboje za tež
ko vožnjo,	poceni proda
J. Menart,	Domžale. (1)
Kje kupite dobro
Jn poceni? V novi manu-fakturni trgovini Josip Snoj v Ljubljani na Tyr-ševl cesti 17. Ue prepri
čajte se!	(1)
Purane, kokoške
zaklane, očiščene, 10 kg 125 din, franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Otroške, damske, moške jopice
lastni izdelki, najceneje pri
»Luna«
samo na Glavnem trgu 24
Medicinci!
Anatomski atlas dr. Tan-liler - prodam. - Smrtnik, I
Mlekarno
dobro vpeljano, prodam. I Sv. Petra cesta 46, Ljub-1 liana.	(I)
Frizerski salon
v Ljubljani, ugodno pro-1 dam. - Naslov v upravi I »Slovenca« pod 18.282. i
250 stotov sena
sladkega, prešanega, pro-1 da Orožen Ferdo, Vransko.	(1)
Novi Telefanften
aparati 1937-38
so dospeli. Pustite si te prvovrstne aparate na domu brezplačno predvajati.
Ugodne cene I Ugodni obroki!
Rodio Sfarhel
Maribor
Telef. 26-85	Telef. 26-85
Zaprto karoserijo
Kot darilo
za Miklavža ln božič ku-|s kablno za avto	For(J
pite naše najnovejše pa- h,; proda Mlekarna	Ma,_
tent smetlšnice po 8 din. strova ulica 10	m
Brata Fišer industrija, 1	'
Novo »Royal« kolo
ugodno naprodaj. Maribor. Pobrežje, Aleksandrova 19.	(d
Bačka Topola.
(1)
Skobelni in spehalni stroj
prodam po nizki cent. — Naslov v upravi »Slov.«
(1)
Zelo ugoden nakup!
Poravnalni stroj (Abricht-1 v Celju maschlne) 500 mm sko
crr™ w~eodam| Mai|,en Cedilnik in peč
po ugodni ceni.'- Osterc "»prodaj. Naslov v upr. Stane. Potočnikova 8. (1 | "Slov.« pod št. 18627. (1)
Leica III,
ISumar 1:2, brezhibna —I ugodno naprodaj. Dobov-1 | šek, Sv. Petra 81. (1)
Otroško posteljico
i « ,	» ,• ,dobro ohranjeno, lcom-
kauče, zložljive postelje. pletno d N
mreže ter vsa v to stroko upr „slov<< po£j lg358
spadajoča dela in popra-1 _________
Orehe
cele tn Izluščene, razpošilja vsako množino Ed.
Štedilnik
še dobro ohranjen, na 2
plošči, levi; dve verigi za avto, sistem BMV, in fin dolg kožuh — počeni naprodaj. Ljubljana, Zaloška ccsta 36. ' (i)
Modroce, peresnice
(Federmadratze)
Okove za pohištvo
Izven kartela izdelujemo In dobavljamo najceneje. Sava«, Bačka Topola. -Zahtevajte naš cenik, i
vila sprejema
Franc Sajovic
Ljubljana, Dravlje 129. (l| Ljubljana. Stari trg 6. I Suppanz, Pristava.
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve.	(i)
Kupujte
svoje
potrebščine pri
tvrdkah ki
inserirajo v našem tistu
(n
V Frančiškanski ulici
se priporočajo cenjenim bralcem naslednje elitne domače tvrdke:
Modo za gospode in dame zastopa odlični modni salon
K. Pučnik
Velika izbera blaga za vse!
Ivan Krivic
Tvrdka osnovana 1873. Špecerijsko, kolonialno tn materialno blago. — Telefon 39-15, Frančiškanska ulica 10.
Tvrdka »Nada«
je predstavnica odlične parlumerije, kozmetike, umetne obrti in galanterije.
Cvetličarna »Roža«
tma vedno veliko izbero svežega cvetja, vencev, aranžmajev in prevzema cvetlične dekoracije.
Božič • Bazelj
Briljanti, zlatnina, ure, srebrnina in sodobni nakit. Specialna delavnica za popravilo ur. Strokovna postrežba.
Parna pekarna
in slaščičarna ugodno I naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prl-I ložnost« 18.421.	(l)
Šivalni stroji
J po najnižjih cenah, v odlični kvaliteti: »Tehnik« I Banjal, Ljubljana, Mlklo-1 .šlčeva 20.	(])
Smuči
ter smučarske potrebščine, v veliki izbiri, dobite I pri »Tehnik« Banjai, Mi-| kloštčeva 20, LJubljana.
Šivalni stroji
I pogrezljivi, z 30 letno ga-1 I rancljo, po 1900 din. — j Izredna prodaja, samo še kratek čas pri' USSAI:, j Trubarjeva 9, Maribor. 1
Šivalni stroji
I »Singer«, »Pfaff«, ki šti-I kajo in stopajo, In drugi. I pogrezljivi, po neverjetno nizkih cenah naprodaj | edino pri »Promet«, nasproti križanske cerkve.
Ženske snežke
69 din
Ant. Krisper Mestni trg 26
nam:
OBČINA SELNICA OB DRAVI srez Maribor levi breg želi, da bi se v Selnici ob Dravi
nastanil
privatni zdravnik
Stanovanje bi bilo na razpolago. Občina bi prispevala letno gotovo vsoto kot podporo novemu zdravniku Okoliš ima čez 4000 prebivalcev. Event. informacije se dobijo pri občini Selnica ob Dravi.
Tkalnica
Glasbila
DORJATH JAKOB
Specialna delavnica in zaloga vseh potrebščin, popravila in uglaševanje klavirjev.
Graverstvo Sitar & Svetek
izdeluje štampiljke, etikete in vse v stroko spadajoče predmete.
Tvrdka »Jelka«
ie nova odlična modna trgovina zlasti za prvovrstno moderno perilo za gospode.
Tvrdka Perko
ima čevlje najmodernejših oblik, prvovrstnega izdelka ki veliko izbero rokavic in nogavic.
Miklavž
se je oglasil v trgovini
MOCCA
Frančiškanska ulica 4 Telefon 37-87
in pustil za Vas največjo izbiro krasnih
košaric za darilo
Oglejte si izložbo!	Oglejte si izložbo!
Tvrdka Stane Cuznar
nudi cenjenemu občinstvu galanterijo, damsko in moško perilo in usnjene izdelke po najnižjih cenah.
V hotelu »Slon«
nemoteno obratujejo hotel, kopališče in bulfet. — Vhod v Frančiškanski ul.
Matek & Mikeš
Vezenje monogramov, perila, oblek. Preoblečenje gumbov, plisiranje, tamburiranje, entel, ažur, predtisk ženskih ročnih del.
Krznarstvo Krašnja
Sudi lepo izbero kožuhovine in vseh rrst krzna po solidno nizkih cenah.
Manufakturo
I vseli vrst dobite na obro-] I ke, proti sigurnemu jamstvu. informacije in kolekcije na ogled v Flo-1 I rljanskl ulic! 17/1. (l)
Pisalni stroj
I Torpedo, zelo dobro olira-I njen, radio »Mareili« z | vdelanim gramofonom, I krasen glas, primeren tu-I di za večji prostor, kras-I no preprogo, 3X4 m, sko-I raj novo, In fotoaparat I »Corelle«, 3X4 cm, zaradi I odpotovanja takoj prodam. - Na ogled: Velika I čolnarska ulica 15/IV. (1
Koruzo
in fižol
I za krmo, dobite najceneje v Javnih skladiščih v Ljubljani, pri tvrdki Fran I Pogačnik, Tyrševa (Du najska) cesta St. 33.
Posteljne mreže
I izdelujem lz pobakrene Itn pocinkane žice v vseh I velikostih. Iste sprejemam v popravilo po najnižji ceni. — Alojz Andlovlc, Rimska cesta 2, Gregor-| čičeva 5.	(I)
Med
I prodajam po sledeči cent: 6 kg 87 din ; 10 kg 174 din, franko po pošti; 40 kg bruto za neto 14 din za 1 kg železniška postaja l'odr. Podgajet. - Anton Mllfajt, župnlk-čebelar. 1
Smokva
I je n.ijizdatnejše sadje! -ltogoznlčka smokva. katero proizvaja In prodaja Josip Ereegovlč, Klamuš, Itogoznlca. Stbenlk, je speclallteta po 16 din kilogram. Odlično pako-vane v paketih po 5 kg. Kupec plača pošto o pov-1 zotjem.	<l)
bombažnih tkanin manjša, zelo dobro vpeljana, se zaradi bolezni solastnika proda le serioznemu interesentu. Možnost razširjenja poljubna. Odgovarja se le resnim ponudbam, brez posredovalcev pod »T k a 1 n i c a .
Mag. štev. 69235/37.
Razpis natečaja
Mestna občina ljubljanska razpisuje natečaj, da pridobi idejne osnutke za spomenik v svetovni vojni padlih vojakov na pokopališču pri Sv. Križu.
Pravico sodelovanja imajo inženirji, arhitekti-inženirji in akademski arhitekti, ki so jugoslovanski državljani, stanujejo in delujejo v območju ljubljanske sekcije UJIA.
Člani ocenjevalnega odbora so gg.: Dr J. Adlešič, pred.-ednik MOL; prof. S. Kranjec, predsednik Kult. odbora mestnega sveta ljubljanskega; polk. Andrejka član mest. sveta ljubljanskega; inž. arh. France Tomažič, član mest. sveta ljubljanskega; inž arh Janko Omahen; inž. arh. Do-micijan Serajnik; dr. H. Mole, načelnik Kulturnega odd. mest. poglavarstva; inž. arh. VI. Mušič, mestni višji stavbni svetnik; namestnik: arh. Ivo Spinčič.
Določene so tri nagrade:
Prva nagrada 4000 din; druga nagrada 3000 din; tretja nagrada 2000 din.
Rok natečaja se konča dne 30. decembra 1937 ob 12.
Do te ure se morajo osnutki v zapečatenem ovoju dostaviti osebno ali po pošti Mest. kulturnemu oddelku, Gosposka ul. 15/1, vložišče, kjer sc dobijo med uradnimi urami brezplačno vsi razpisani pripomočki in pojasnila.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 18. novembra 1937,
Sporočamo žalostno vest. da je danes ob 13 previden s tolažili sv. vere umrl naš dobri oče. stari oče, gospod
Josip Štrus
sluga doma kraljice Marije
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. novembra 1937 iz hiše žalosti, Cegnarjeva ulica št. 4. Dragega pokojnika priporočamo v molitev.
Ljubljana. 20. novembra 1937.
Žalujoč! os?a!!.
lumnni
Loewe radio-aparati
so že lani navduševal) vso poslušalce. Tipi ea leto 1938 so Se odličnejši In vendar smo Jim Se znižali cene. Večjo zalogo smo te dobili. Dovolite, da Vam predvajamo brez-obvezno nov aparat. — Samoprodaja: Klein-dtenst A Posch, Maribor, Aleksandrova 44.
Izposojamo radijske aparate
reB° "c smore nmce,
Zamenjavamo stare plošče, gramorone, radio aparate za nove proti primernemu doplačilu.
Salonski pianino
lep, krasen glas, nov — prodam pod ceno. Ljubljana. Komenskega ulica št. 26-11. (B)
črn pianino
kovinska konstrukcija — križem strunan, prodam. Kos, Idrijska 3.	(gy
Kupim pianino
dobro ohranjžn. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Gotovina takoj« P 18.342.	(g)
ifttphfen pouk k /grannti
m-)
WrtEWjTBBRl2MA(CNG>m.
MEINEL&HEROID
tal. /vvrn/et ffoabf/
HARIBOR ^103
RADSO« r.i.zo.i ■jubljana, MikloSileva 7
Zahvala
čutim se dolžno, da se tem potom javno zahvalim g. dr. Jos. Smoli v Žužemberku, ker me Je na tako hiter in uspeSen način rešil neznosnih revmatičnih bolečin, ki so me mučile več let, ter ga v tem oziru najtople-Je priporočam. — Milka Belak, Skofja vas. (o);
IZJAVA!
Ker me nekateri sumničijo, da sem jaz pisal grozilne listke g. Jullja-nl Kovač in metal kamenje, zato tem potom tako sumnlčenje odločno zavračam kot neresnično. Zanaprej bom proti vsakemu raznašalcu tega, sumnlčenja odločno zakonito postopal. Krivci gornjih dejanj bodo po mojem mnenju v nasprotnem političnem taboru. Jakob Krajne.	(o)]
da j^rKat ^'m^TeK V^osT
ROZA REICH
soproga nad učitelja t pokoju
HeHek161!^08"- ~	nePozahne Pokojnlee bo v pone-
deljek dne 22. novembra ob treh popoldne z mrtvašnice na Magdalensko pokopališče na Pobrežju.	mnvasniee na
Maribor. Ptuj, Ljubljana, Ljutomer, dne 20. novembra 1937. Globoko žalujoči Milan R e i e b in ostalo sorodstvo.
koml^^e^^i'PretUŽn° ^ 8°r0dni-
Marija Leskovšek
veleposestnica
danes ob 10 dopoldne po kratkem trpljenju, previdena s svetim, zakramenti, mirno v Gospodu zaspala
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 22. novembra ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča D0Vembra Sv. masa zadusmea bo v torek ob pol 7 v opatijski cerkvi Celje, dne 20. novembra 1937.
Žalujoči »stali.
+
Danes je nepričakovano umrl dolgoletni član naše stanovske organizacije ter član nadzorstva naše zadruee Rospod	B '
Albin Prepeluh
Zaslužnega stanovskega tovariša in kolegijalnega sodelavca bomo ohranili v prijaznem spominu!
V L j u b 1 j a n i, dne 20. novembra 1937.
JUGOSLOVANSKO NOVINARSKO UDRUZENJE SEKCIJA LJUBLJANA
STAVBNA IN GOSPODARSKA ZADRUGA. R. Z Z O Z NOVINARSKI DOM V LJUBLJANI
PROMETNA BANKA O. O.
se priporoča za vse bančne posle.
V LJUBLJANI
Stritarjeva ulica Z
Telefon Štev, 21-49
Izplačuje brez omejitve stare in nove naložbe
Radio
Programi Radio L{nb()onoi
Nedelja, 21. nov.: 8 Vesel nedeljski pondrav (pl.)
—	8.1S Prenos cerkvene glasbe ii franii. corkve — 8.45 Verski govor (ravnatelj g. Jože Jagodic) — 9 Cas, poročila, spored — 9.16 Koncert Bežigrajskega pevskega druStva — vuie« originalni švioarsku godba (bratje Maleušek) - 11 Otročka ura: Teta Marič.ka kramlja ln propeva — 11.30 Koueert Radijskega orkestra. Solistka ga. Ksenija Vidali, članica Nar. gledališča v Ljubljani — 13 Cas, vreme, poročila, spored, obvestil«
—	13.15 Poskočne in vesele (plošče) — 16 Med murske narodne poje tercet Stritar — 17 Kmet. nra: Tulare-mija in psendotnberkuloza prt zajcih ln drngih glodalcih (g. dr. S. Zibert) — 17.30 Nastop malih harmonikarjev — 19 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila
—	19.30 Nae. nra: O naši znanosti (dr. Iv. TCaja, nniv. prof.) — 19.50 Slovenska nra: a) Pevski sekstet «Mla-doati; b) Slovenci in loto 1WS (g. dr. Ivan (Jrafenauer)
—	20.30 Koncert poljske glasbe. Poje ga. Milena Stru-kelj-Verbičeva, pri klavirju g. prof M. LipovSek — 31.20 Prenos plesne glasbe iz kleti Emona — 23 Čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Izseljenski večer: 1. Uvodno predavanje (g. nred. dr. Al. Knhar); 1 Akademski pevski kvintet; S. Prelovee-Bernard: Narodne s ■premljevamjem Radijskega orkestra poje g. Marjan Bo«; 4. Vodoplvee: Kovačev Študent, spevoigra (Sodeluje Akademski pevski kvintet in gdč. Vida Rudolfov a) ; 5. Recitacija. 6. Koncert Radi jok. orkestra.
Ponedeljek, 22. nov.: 12 Priljubljeni napevi (pl.)
—	12.45 Vreme, poročila — 13 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Vreme, borza — 18. Zdravstvena ura: Družina — vir sreče ali nesreče zakoncev in potomstva (g. dr. Anton Brecelj) — 1S.28 Padarovski igra (ploftče) — 18.40 Kulturna kronika: Sv. Primož nad Kamnikom .(msgr. Viktor Stoska) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Dr. Benjamin Ipavie, najpomembnejši slov. komponist v čitalniški dobi (Matija Bravničar) — 19.50 Zanimivosti — 20 Koncert Radijskega orkestra — 30.50 Saksofonske solistične točke (plošče) — 21.10 Dnet flavt (gg. Slavko Koroieo, Silvester Drapal, prof. M. LipovSek — klavir) — 22 Cas, vreme, spored — 22.15 Pevski koncert ge. Angele Me-gla-Haue.
Torek, 23. novembra: 11 Šolska nra: Glasbeno prediranje: Blaž Potočnik, Gregor Rihar (g. prof. Mat. Tome in dijaški pevski zbor) — 12 Operetni venčki (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 15 Cas, spored, obvestila — 18.15 Angleški skladatelji (plogčn) — 18 Pester spored (Koncert Radijskega orkestra) — 18.10 Krščanstvo Ln nacionalizem (g. dr. Fr. Veber, vseuft. prof.) — 19 Cas, Tremo, poročila, spored, obvestila — 19.80 Nac. nra: Petar Mrkonjič v Zagrebu (dr. Ivan Nere6tič, publ.) — 19.50 Zabavni zvočni tednik - 20 Večer starih mojstrov — Orkestralni in klavirski koncert. Sodeluje g. prof. Marjan TApovSek ii> Radijski orkester — 23 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Za nabavo Im oddih (plošče).
Dragi programi»
\edetja, 31. novembra: Belgrad: 30.M Pester večer; 21.30 Orkestralni konert: 33.10 Plesna glasba — Zagreb: 20 Tamburice; 21 Zabavni koncert — Dunaj: 18J5 Celo; 20.05 Operetni večer; 22.80 Plesna glasba -Budimpešta: 20 Spevoigra; 21.40 Zabavni koncert; 23 Plesna glasba — Italijanske posluje: I. skupina (421, :XH in 2S3 m): 17 Sinfonični koncert; 31 Vojaška godba; 3240 Vokalni koncert — U. skupina (560, sr,9 in 2S3 m): 20.40 Petje, violina in klavir — Praga: 14.35 Ilvorakova opera tRusalka«; 19.35 Koračnice in valčki; 20.35 Staro-čeika igra; 23.20 Plošče; 22.35 Orkestralni koncert — Veriava: »J6 Plošče; 11.15 Francoski kabaret: 22 Orkestralni Ln vokalni konoert — Berilu: 20 Veliki orkester — KBnigsberg: 20 Beethovnov koncert — Hamburg: 20 Ljudski koneert — Vratislava: 20 Kantata idlavespev življenja« — Lipsko: 20 Lipski kaiejdoskop
—	K6ln: 20 Kan ta ta ^ Delajte, dokler jc dan« — Frank-furt: 20 Kroiitzerjeva opera <Nočno taborišče v Gran-dadi« — Monakovo: 20 Operni večer — Beromunster: 10 Wa»rncrjeva opera eValkira« — Strassbourg: 31.30 I/o renski večer.
Ponedeljek, 32. novembra: Belgrad: '20 Opera — Zagreb: 20 Koncertni večer — Dunaj: 19.25 Ilotsinijeva opera tSeviljskj brivec«; 22.20 Plesna glasba -- Budimpešta: 20.45 Kitare; 22 Ciganska glasba; 23.05 Plesna vlasba — Italijanske postaje: 1. skupina (i21. JM in 283 m>: 17.15 Lahka glasba; 21 Vokalni in instrumentalni koncert — II. skupina <i6«. SS» is 2SS m): 17.15 Vokalni koncert; 31 Vokalni !n instrumentalni koncert
—	lil. skupina (492. 273 in 32/ mi: 20.30 Igra; 21.50 Plesna glasba — Praga: 19.35 Ostrčilova opera « j a n rakovo kraljestvo« — I aršava: 30 Pester koneert; 21.50 Bsrllozova fantastična sinfonija — Lipsko: 13.3« Scbul-tiejeva opera tCrni Peter« — Hamburg-Koln-Frank/urt
Stuttgart: 13.15 Vesel koneort — Monakovo: 19.10 Plesni večer — Strassbourg: 21J0 Igra; 23.1.'- Pierne-jeva opora -Heures de gloire«.
Torek. 23. novembra: Belgrad: 20 Koncertni večer
—	Zagreb: 30 Operna glasba; 21 Operetni koncert; 21.30 Barska glasba — Dunaj: 10.4« Pester program; 21.115 Radijska balada <Pcsem o zvezdah.; 22.30 Plesna glasba — Budimpešta: 19.30 Madžarske narodne; 20.80 Tgra; S2.25 Komorna glasba; 23.30 Plesna glasba — Italijanske postaje: I. skupina <421, .104 in 288.1 m): 17.15 Klavir; 21 Giordanova opera cAndrea Chenier« — 11. skupina (560, iT,9 in 263 m): 17.15 Vokalni koneort; 21 Zabavni koneert - lil. skupina C492, 272 in 221 m): 30.30 Filmska glasba; 21.50 Plesna glasba — Praga: 18.15 Lahka flasba: 30.10 Igra: 30.55 Orkester in klavir — Varšava: 30 Lahka in plesna glasba; 31 Orkester in klavir: 22 Violina in klavir — Berlin: 19.10 Kvintet; 30.15 Zabavna glasba: 31 Koračnice — Kijln: 13.10 Orkestralni koncert — Fravkfurt: 19.10 Komorna glasba: Si KOnnekeiev operetni koncert — Beromunster: 30.15 SlnfontSni koncert — Strassbourg: 21.30 Pester večer.
JSm
elitnih, najboljših znamk »INGELEN«, »BLAUPUNKT« itd. le pri „TEHNIK" I. Banjai, Ljubljana
Miklošičeva ulica 20
Oglejte si za miklavia
igrafne vozičke, skiroje, kolesa, triciklje, automobilčke, <>ui>alni-eo, konjičke. Ceniki franko pri:
»TRIBUNA" F. B. L.
Ljubljana, Rarloviha cesta 4 Podr.: Maribor. Aleksandrova (.26
Prisilna dražba hšle, žage i ---------
v Prevarah
(last tt Korotan d. d.. Prevalje)
se bo vršila 27. novembra t. I. ob 9 uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Pre-valjah, soba štev. 6. Na dražbi nova cnonadstropna hiša. stavbišče kat. štev. 172—173, stavbišče, žaga, skladišče kat. št. 141/2 davč. občina Farna vas, vložek št. 98, vse z in< entarjem, lokoniobila, cirkul. žage, 1 velik in 1 mali jarmenik i. t. d.
Nafnižia ponudba Din 190.930'-
Natančna pojasnila pri okr. sodišču, Prevalje spis I 303/37-8.
Pouk

Krojni tečaj
združen s prakso Šivanja, se prične 3. dee. Sistem lahek! - Cena tečaja 260 din. Prijave damskl salon
Jožfca Kutnell
LJubljana, židovska S-III.
English lessons
Mlss Farler, Dvorakova ulica S-III.	(u)
Oblastv koncesijonlrana
šoferska šola
I. Gaberščik
blvfil komisar za Šoferske Izpito, Slomškova ulica t Telefon 28-3«.
Zaslužek
1000 dinarjev
in tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim investiranjem, mesečno z delom doma. Pošljem material, prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HEMIPA«, Pančevo, Brače Jovanovič br. 20.
Postranski zaslužek!
Do 1000 din In več na mesec si more vsakdo pridobiti e prevzemom zastopstva in organizacijo ljudskega zavarovanja. -Ponudbe na Tiskarnlško pisarno Ošlak, Maribor.
II
Živali
Prodam kravo
II
7 riosecev brejo, brez napake. Glince 16, St. Vid nad Ljubljano.	(j)
NOVOST!
Blago imamo pregledno razstavljeno z vidno označenimi cenami na proda-jalnih mizah. Izbira je lahka. Postrežem boste samo na Vašo zahtevo.
ANI NRISPER
LJUBLJANA
Mestni trg. 26
Stritarjeva nI. 1—3
Zahvala
Vsem. ki ste našega nepozabnega sina In brata, gospoda
Franca Robasa
absolventa stavbne rokodelske šole
spremili na njegovi »adnjl poti, Izrekamo prisrčno zahvalo. Posebej se Se zahvaljujemo č. e. župniku Lesarju, g. dr. Vo-lavšku za trud ob njegovi težki bolezni, vsom tovarišem gasilsko čete lz Tacna za častno stražo ln spremstvo, pevskemu društvu »Zarja« iz Tacna za (,-anljlvo žalostinko, fantom ln dekletom la Tacna za poklonjene krasne vence, vsem darovalcem cvetja, ter vsem, ki so nam pismeno aH ustmeno izraalll svoje sočustvovanje — vsem Bog plačaj!
Tacen, dne 20. novembra 1M7.
RODBINA ROBASOVA
Sodna
dražba
Dne 27. nov. 1937 ob pol 12 dopoldne bo pri okrajnem sodišču v Kranjski gori dražba nepremičnin ! vi. St. 38. ln 178. k. o. j Planina, ki Ima sončno : lego, v gorskem letovišču | Sv. Križ nad Jesenicami. Posestvo je kmečko posestvo, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja hleva, vodnjaka, mlina, 6 njiv. 5 travnikov, 3 pašnikov in 3 velikih gozdov. Dana je tudi možnost parcelacije ln letoviškega naselja. - Informacije daje pisarna, dr. Igo Silarja, odvetnika, Kranj.
RAZGLAS
Mestna hranilnica ljubljanska bo od 22. XI. 1937 dalje izplačevala v gotovini vse vloge, ki dne 1. I. 1937 niso presegale vsote
Dira 40.000 -
Nadalje je hran, uprava sklenila pri vseh onih vlogah, kjer so letni lest-vični obroki nižji kakor celoletne obresti, od 1, XII. 1937 dalje zvišati lestvične obroke na višino letnih obresti.
Osvobojene vloge do Din 40.000'— in osvobojeni lestvični obroki veljajo za vse vlagatelje, tudi za one, ki se pri hranilnici ne zglase, kot nove, vedno razpoložljive gotovinske vloge in se obrestujejo po 4%.
Mestna Hranilnica lfubljanska
Predsednik: dr. Josip Kamušič
Agnes Onnther:
148
Dušica - Rožamarija
Zdajci jo je pogledal:
»Seveda. Toda jaz morem slikati Ic še eno fiilko. svojo poslednjo. Vidim jo pred seboj, zasleduje me. Da 6e ji izognem, 6e ukvarjam samo z risbami!«
»Ti nosiš neko sliko v 6rcu! Kaj je to? Raz-krij mi jo!«
»Roža, ti boš nesrečna, ko jo vidiš... In fe bi jo slikal, bi mi počilo srce!«
Harro je zastokal:
»Jaz vidim vse, moram vse videti! Meni ne prikriješ ničesar, čeprav kažeš še tako ponosen, prijazen in ljubezniv obraz. Jaz vendar opazujem, kako trpiš, ne izgubi se mi niti ena tvoja bolestna poteza Meni ne uide, kadar ti postane tako hudo, da moraš skriti svoje roke. Tudi niei vselej otožna, kadar te trpinči bol, moreš sc celo tu pa tam nasmehniti, da me za hip prevaraš, toda brž vidim zopet jasno. Ko ti postaja huje. 6e tega zavedam. Predočuiem si, kako te mora boleti, kadar želiš biti sama z Ulriko. Ali je to tvoja slika?«
Zdajci je izvlekel barvno sliko, ki je izkazovala neko grozotno umetnost. Kakor v tisti viharni noči. jc imela smrtnobled obraz, skrčene roke, razburkane, bolestne oči in okoli U6t eila mučno potezo, ki je izražala v6o njeno onemo-glo6t in vdanost.
Harro je vrgel skico vstran ter zagodmjal:
»Takšen sem. tako ravnam s teboj, kaj takega ti pokažem!. .. Cemu ne pozoveš svoj matere, da te osvobodi tega človeka? Da bi imela mir pred njim?... Vidiš, že zopet ti razbija srce! Kako eo zatcmnele tvoje oči!«
»Zdaj pa brž čopič v roko, Harro. in slikaj kar vidiš na meni!« mu veli z mučnim glasom Rožamarija »Ce že ne morem ničesar skriti nred tvojimi očmi. slikaj m olajšaj si na ta način srce.
Saj sem itak bila zmeraj tvoj model. Hočem vendar biti mirna. Govoriti ne smem, pomagati mi pa tudi ne morejo več ... Slikaj vndar že, Harro!« ...
Hipoma je iztrgal iz posode čopiče, vzel svoje barve in že je v silni naglici črtal divje poteze. Njegove demonične oči so počivale na njej, so neusmiljeno motrile njene drhteCe roke. njeno glavo, ki je ležala vznak na blazini, z napol zastrtimi očmi in njena zaprta usta. ki so celo v najtrpkejših bolečinah izražala ponos. Obsenčila ga je njegova ura — prekletstvo blagoslova ...
V vriu 6e je radovalo dete in lajal je psiček, s katerim se je igralo. Stara dama je trkala, toda nihče se 111 odzval.
Na mali mu je izpadel iz roke čopič — Kaj je bilo to? Skoraj hipoma so se Rožamariji odprle na široko oči, šarenica ji je obdajala zenico le še kot ozek kolobar. Strmela je naravnost v tijega, a ui ga videla V hipu 6e utrinja okoli njenih ust čudovit nasmešek, kakršnega šc ni bil nikdar opazil na njej. Tuj, ljubek in dostojanstven! Ta izraz se je jjojačeval od trenutka do trenutka. Vsaka bolestna poteza ji je izginila z obraza, celo na njenih ustnicah se je pojavljala nežna rdečina in sicer od znotraj ter je sličila krasni rdeči roži, ki se pravkar odpira.
Tudi lasje so se mu dozdevali bolj zlati. Ali jih je morda zadel odsvit kakega sončnega žarka? Njene roke so se razklenile in sramežljivo osrečena je segala z eno po nečem... Ne po njem, kajti njene široko odprte oči ga niso videle.
Obstal je kot okamenel... Je to že zadnja ura?.. Ali je ta že prišla?... Ni mu še jasno. Nekaj je zašepetala. toda on je ni mogel razumeti. Celo ji je tnarmornobelo in lako kraljevsko dostojanstveno. da se mu zdi, kot bi ga gledal prvič v življenju.
Nato so se ji oči prav narahlo zastrle, glava 6e ji je nagnila nazaj. Videti je bila. kot bi jo zajel rahel pokoj. Zdaj je izginila tudi rdečica z njenih ustnic, okreuila ie glavo malce vstran, in česar že dolgo ni inogla storiti. — zasiiula je.
Pritiskala je svojo glavo v blazinice kakor utrujen otrok. Prav tiho je odlo/il Harro paleto ter stekel onstran.
»Uli. jaz ne vem, Roža — Roža ali umira ali pa bo zopet okrevala. Poglej 6i jo vendar! Spi!«
Previdno sta 6topala. Roža je res zaspala, toda tako bleda in utrujena je videli v snu, da mu še-petne Ulrika:
»Harro. kje pa naj bi bili tu znaki, da bo ozdravela?«
In teta Ulrika je prisedla k svojemu otroku. Harro [>a je obrnil jilaluo, da bi ne inogla videli njegove slikarije. In Harro mora čakati ter ne sme zreti v Rožamarijo. Teta mu je to prejx>vedala, ker jc olrok vselej zadrhtel, čim ga je pogledal Harro.
Rožamarija se je zopet zbudila. Dolgo je spala, kar jo je zelo pokrepčalo. Prinesli so ji prigrizek in tudi Harro in Ulrika 6ta nekaj zaužila. Medtem se je tnalodane zvečerilo. Teta Uli je odšla onstran k malemu Henriku, Harro pa je .se ojjsedel pred svojim zaofornjenim stojalom.
Kar ga vpraša prijazno in preprosto, kot sicer vselej po sejah Rožamarija:
»No Harro, kako ti je uspelo? Pokaži mi vendar!«
Harro jc povesil jjlavo ter odgovoril:
»Rožatnarija, ti si neizmerno strpljiva z menoj!«
»Kako to, Harro?... Strpljivosli mi sploh ni treba!«
»Ni ti je treba? Stojim sam pred seboj in se vpraSujem, kaj bi porekel, če bi mi bili kaj slič-nega pripovedovali o kom drugem. V prejšnjih časih, mislim ko še nisem vedel, koliko demonov lahko prebiva v duši!«
»Okreni platno, Harro. in razsvetli lestenec!«
»Ah ne. Roža ...«
»Toda čemu ne. Harro? Jaz nimam niti malo sočutja z naslikano gospo! Zdaj še vsaj ne! Kaj
me siccr se briga model! Jaz sem /daj znova Rožamarija iz Thorsteina. rojena princesa iz Brau-
neeka, presvetla Naj vidim... Gorje ti, če si iz usmiljenja kaj zakril! Tudi tvoje sočustvovanje je odveč...«
Harro je ubogal . . Luč je zasijala. Rožamarija je ocenjujoče motrila veliko ri6bo, ki je bila izvršena v barvah kar je pomenjalo ogronmo delo v tem kratkem času. Molče je zrla v sliko. Harro jo je mora! nekajkrati obrniti, preden sc je zadovoljila Rožamarija. Nato j»a je vzdilinila ter de-jala:
»Malo pa le inoram sočustvovati z njo. Strahopetna. hvala Bogu. ni! O tem sem se tudi hotela prepričati. Pridi sem. Harro! Moram poljubiti tvoje oči, zaradi katerih si toliko obupava!. Tvoje ljubljene oči!«
S počasnim korakom se ji je približal, pokleknil prednjo, potopil svoj pogled v njene oči ter jo vprašal:
»Odkod si dobila lako iznenada ta svetniški sijaj?«
Rožamarija je malo zardela ter odgovorila:
»Ne smeš več obupavati radi svojih oči. Bog ti ie podaril tvoja zlata okenca!«
>Ah. ne govori o meni, duša! Odkod je to prišlo toliko nepričakovano? — tli|x>ma sem se znova 6poprijaztiil s svojimi očmi. Tvoi obraz se ie bil Izpremenil. Hočem dovršiti še neko risbo. Roža. . O čem si sanjala ali kaj si videla?«
»Ako boš tudi o tem napravil skico j>oteni li povem, sicer pa ne. Svojim očem ne smeš nikdar več dovoliti, da se kopljejo v žalosti iti tudi se ne sineš odtegniti zunanjemu svetu.«
»Skico sprejmeš. ko se boš jutri zbudila. Rož«. Ob jutranjem svitu, brž ko bo dovolj svetlo, hočem pričeti«
A h moj dragec! Torej poslušaj! Nisem iitic.a prvič tega 6tia Harro. Vselej, kadar ie že tako daleč, da 110 . sem deležna tolažbe, je pri meni — Gizela. Ona!... Potem izginejo bolečine in čutim «e zelo olajšano.«
»Tako te to odrešuie?«
•Odrešuje me... oh, še več nego to —«
gospod
Sporočamo vsem sorodnikom ln znancem žalostno vest, da Je naš sin, soprog ln oče,
JOŽE RAPE
k roj a i
danes opoldne, po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti, v 43. letu, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo, dne 21. novembra 1937 ob 3 popoldne lz hiše žalosti na farno pokopališču v Ihanu.
Pokojnika priporočamo v pobožno molitev ln blag spomini Zaborit pri Domžalah, dne 19. novembra 1937.
PEREGRIN, oče; LOJZKA, žena; J02E, LADO, MARJAN, MAJDA, otroci ln ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Ob težki izgubi naše nenadomestljive mame, stare mame, gospe
Frančiške Graul
posestnice
se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin, Posebno hvalo izrekamo gosp. župniku Dr. Novaku za tolažila ob smrtni uri pokojnice, dalje častiti duhovščini za spremstvo, gospodu primariju dr. Val. Meršolu za njegovo požrtvovalno prizadevanje, da bi ji rešil neprecenljivo življenje, deputaciji gasilske čete Zgornja Šiška, vsem darovalcem vencev in cvetja, kaikor tudi vsem, ki so jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti.
Sv maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 22. nov. ob 7 v cerkvi v Dravljah. L j u b 1 j a n a - Z g. S i š k a , dne 20. novembra 1937.	ŽALUJ0CI OSTALI
4
Naznanjamo žalostno vest, da je danes nepričakovano umrl gospod
Albin Prepeluh
predsednik tiskarne, publicist in poverjenik v pokolu
V pokojniku smo izgubili skrbnega in dobrega šefa, ki mu ohranimo najlepši spomin.
Ljubljana, dne 20. novembra 1937.
Uradništvo in uslužbenstvo J. Blasnika naši. d. d., Ljubljana
DRUŠTVO TISKARNARJEV V SLOVENIJI ln
ZDRU2ENJE GRAFIČNIH PODJETIJ ZA DRAV. BANOVINO naznanjata žalostno vest, da je nenadoma umrl njihov član ln odbornik, gospod
ALBIN PREPELUH
lastnik tiskarne in litografije Blasnikovih nasl.
Zvestemu tovarišu bomo ohranili trajen ln časten spomin! V LJubljani, dne 29. novembra 1937.
Naznanjamo javnosti žalostno vest, da je danes nepričakovano umrl naš dolgoletni odbornik, gospod
Albin Prepeluh
publicist
Zaslužnega socialnega delavca in pisatelja ohranimo v prijaznem spominu!
V Ljubljani, dne 20. novembra 1937.
Odbor Slovenske Matice
Orehova jedrca in cvetlični med
nudi najceneje J. Menart, Domžale.
Štajerska
jabolka
dobite poceni pri
GOSPODARSKI ZVEZI
Ljubljana Tyrževa c. 29
<* a. °22
o- S- a
— A - o, "I
5Š£; = S3S5E
«5, o _ — o- O m. ' K o S«
fSSsS
?f§if
e s n
g-
Umrla nam je naša draga soproga in mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Marija Femc
roj. Peterim
soproga lin. uradnika v pokoja
Pogreb bo v nedeljo, dne 21. novembra ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 70, na pokopališče k Sv. Križu.
Cvetje hvaležno odklanjamo. Ljubljana, dne 19. novembra 1937.
žalujoči ostali
,,SLOVENEC44, podružnica: Miklošičeva cesta št. 5
Blagovolite sprejeti za vsa tolažila, ki sem jih bil deležen ob bridki izgubi moje blage soproge, gospe
HEDVIKE STURM
izraze najiskrenejše in globoke zahvale.
Sveta maša zadušnica se bo brala dne 27. novembra ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra in dne 24. novembra ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa.
Ljubljana, dne 20. novembra 1937.
RADO ŠTURM
IN SORODSTVO
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes nepričakovano in prezgodaj zapustil naš skrbni in dragi soprog, oče, brat, svak, gospod
- Albin Prepeluh
predsednik tiskarne, publicist in poverjenik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 22. novembra ob 3 popoldne iz Dobrilove ulice št. 22.
Ljubljana, dne 20. novembra 1937.
Žalujoči ostali
Sporočamo, da je danes nepričakovano umrl naš predsednik, gospod
Albin Prepeluh
publicist in poverjenik v pokoju
V prezgodaj umrlem smo izgubili skrbnega predsednika, ki je posvetil vse svoje moči napredku podjetja.
Ljubljana, dne 20. novembra 1937.
Upravni svet 1. Blasnika nasl. d. d.
LJubljana
H '•• *
A
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
izdajatelj: Ivan Rakovee
tednik: Viktor Cenžii