PO S 21 If S Ic I ^^^K9 ^^ ^^ mM w ^ *^ ¦ poštnina plačana pri pošti 8270 Krško ^^Hjfl letoll - številka 6 - cena 2OO tolarjev - junij 1998 XIV. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva... str. 16,17 ! GOüü Radanovič sfö) I Audi Brežice Vg? I Černelčeva 5, Brežice, tel.: 0608/61-065 (wy) Oeneracija Golf GOLF IV že od 2.100.000 SIT JAMT. LHiBLJAjVA, ROŽNA DOI ISA C VVJO. TfiL. JW»JLZ12ar"lLL 17,-266 (128;i^X'd)6JLü:23 31 fi8 _ 8 kombinacijo ali sistemom S kombinacijo ali ^iHtemorn u«anitc i/id __________________številk do dohitka! 10 ickmoMihiih no^ometnih parov. Prodajna mesta: ^ ^^ a Se^nica, Prodajalna."//'. ^B ^B Aokonnoo GlainitrgiH ' ¦ plUSJ) ^-.......-S^HL^ Krško, Trgsjuina 4-KR0MK Teclenska igra na srec« Lksprcsno do denanicga dobitka O.s7a 4. julija ______________z denarnimi dobitki._______________________________ Brežice, Lokal Loienj(\ sf\0 ** (>melčeva3 (^F^A^J* ffjtWh Pomladni, Jesenski, \ovoletni - igra z V Hip-u do blagovncga in clcnarnega bogatimi denarnimi in blagovnimi dobitki. dobitka! Trije cnaki znaki - dobitek! Komplcto karih 3x3 plus 6 in tablice Dcteljice lahko naroritf nidi [h> AfilBSSSIHBBSBk tdofonu 061/13 33 no SfKEHBSillBBMr % Komplets! kartic Pomladni, Jesenski in Novoletni 3x3 Klasinia i«ra na srečo - TOMBOLA. | (v rasu prodaje) pa po tclofonu 061/13 18 316 V prodaji od 1. junija 1998. OBONSKIPRAZMKMAW DRUGAČEAU.KDOIMARAD SVOJOOBONO? Kolikor vem, spada moja občina (Krško) po marsičem v sam slovenski viti. Zadnje case pa me vse bolj zanima, ali je v Sloveniji še kakšna občina, v kateri tako množično častijo in pra- znujejo svoj obcinski praznik. Prireditev v Kr- škem je namreč iz leta v leto več, tudi vse bolj različne so in vse več je njihovih organizator- jev. Ali tam, kjer se zadovoljijo z osrednjo proslavo in še kakšno kulturno in športno prire- ditvijo, manj ceniio svojo občino? Zlobneži pravijo, da so take prireditve kot nalašč za županove nastope. Res je, da je imel sedanji župan že pred prihodom na občino precej izkušenj z glasbo in petjem, vendar mora biti zanj tudi precej naporno, ko teka s kulinarične razstave na speedway tekmo, s predstavitve knjige na rock koncert,- z likovne razstave na konjske dirke in tako dalje - preko petdeset prireditev se je zvrstilo v treh tednih. Toda, kako naj se znajde občan v taki množici dogodkov, če se celo novinarji težko znajdejo. Kljub najboijši volji zgrešiš katero izmed pomembnih prireditev. In če je v začetku še zanimivo, s tako velikim številom zanimanje upade. In sledijo po eni strani tožbe organizator- jev, da ni bilo ljudi, po drugi pa tožbe občanov, ljudi, ki teden ali dva prepozno spoznajo, da je tisti koncert že miniLKajti plakate zdaj tiskajo že v nadaljevanjih, saj ni tiskarskega formata, ki bi zmogel zajeti najnujnejše podatke na en list.' Morda pa je posebna draž in odlika naše demokracije, da lahko vsak poskuša s svojo idejo priti vsaj na plakat, če pa dobi tisočaka ali dva iz praznične občinske blagajne, je tako v redu in velja poskusiti tudi naslednje leto. In potem izvedo še drugi ... Kje se bo to končalo? Ko si bo vsak pel svojo pesem za praznik? Kaj če naslednje leto ne bi praznovali in bi imeli čisto navadne koncerte, tekmovanja in nastope. In porazdelili bi jih vse do konca leta. Morda se po številu in imenitnosti prireditev kaže ljubezen občanov do svoje občine in seveda obratno, ne glede na to, da je tudi v tej občini že prišlo do poskusov trganja na manjše kosce. Vsem takim bi veljalo premisliti, saj je malo verjetno, da bi lahko svoj obcinski praznik tako bogato in množično praznovali. Nekdaj razvpito pro- slavarstvo, ki je teklo takorekoč po komandi, je že skoraj pozabljeno. Gospodarski dosežki, novi proizvodni objekti, znanstveni in visoki umetniški dosežki ob praznikih, tega skoraj ni več, saj morajo biti del vsakdana, prazniki pa so za bolj zabavne reči.. In čisto na koncu: v kino bom, kolikor sploh utegnem, letos najbrž še hodil kar v Brežice, sam ne vem, zakaj, morda pa le ni vse v moderni tehniki, morda gre za moč navade, morda so temu vzrok ljudje ali pa celo "temni angeli usode"... * . /fttfsaU, tfJ> Naš gost-Goran Sajamqru____(^ Priznanja.»________________^) MladJnski_centerBrezica.._____d) Slovo rudmskeseparapiie»._____^^ Hidroponskiparadiznik^._____JQ Brežiški tejegramj...____________^^ Brestaniške odboikarica..______^^ 20 let sevniškejod^e^.________^^ Novi tovorstoletja se bl iža^._____^^ Fotografija na naslovnici: Boštjan Colarič Naslednja številka Posavskega obzornika bo izšla 28. julija 1998 (zaključek redakcije 21. julija). POSAVSKI OBZORNIK izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško (predsednica Vida Ban). Uredništvo: Aleksander Gelb (glavni urednik), Silvester Mavsar (odgovorni urednik), Miloš Radosavljevič (tehnično urejanje), Boštjan Colarič (fotografija) in sodelavci. Grafična priprava: Dlan design, Tisk: Rabzelj Grafika, Krško Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Strnia pot 11, Krško, tel. in fax: 0608-20 320 (f>on. - pet. od 9.-13. ure). Naročnina: cena posameznega izvoda - 200 tolarjev, naročnina za 12 številk s 20 % popustom - 1.920 tolarjev. ŽR: 51600 - 678 - 72359. Posavski obzornik je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500. Časopis je proizvod informativne narave iz B.točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, po kateri se plačuje 5- odstotni prometni davek. \ pisma KAKO KRUTISMO LAHKO UUDJE Nobena žival ne sme biti izpostavljena zlorabi in krutosti. Vsaka žival ima pra- vico do človekovega varstva in nege. Na žalost se člani drustva proti mučenje živali srečujemo z marsikaterimi lastni- ki, ki živalim ne nudijo najosnovnej.se pogoje za njihovo življenje. So kruti, brezvestni, brezčutni do trpljenja svojih živali. Poletje je tu, vemo kako živali trpijo v hudi vročini, zato prosimo in opozarjamo, poskrbite za njih. Zagoto- vite jim poleg hrane, dosti sveže pitne vode, zagotovite jim ustrezne higienske ¦razmere, dobro počutje v bivalnih pro- storih - dosti zraka, prezračevanja brez prepiha, naj bodo to hlevi za govedo, konje, svinje, drobnico, zajčniki in kur- niki. Kot sem npr. brala v kmetijskih nasvetih: pri reji privezanih živali mora širina in dolžina stojišča, način priveza in oblika robov pri koritu omogočiti za vrsto zna- čilno vstajanje in uleganje. Uporaba to- gih ovratnih okvirov, napetih kratkih ve- rig, to je prekratkega priveza, ni dovo- ljeno. To je mučenje živali. Vse druge živali v prosti reji morajo imeti dovolj veliko površino za njihovo bivanje. Bol- nih živali ne zanemarjajte, nudite jim pravočasno veterinarsko pomoč. Ne us- mrtite živali na mučen način (zakol ži- vali brez predhodnega omamljanja). Že od nekdaj velja: kakrsen gospodar, takšen pes. Ponovno opozarjam, ne pus- čajte psa - čuvaja v tej vročini na sončni pripeki. Naj ima stalno svežo pitno vodo in vsakodnevni obrok izdatne neopore- čne hrane. Mladi psički se hranijo do enega leta večkrat na dan. Uta naj bo psu primerno velika z nepremočljivo streho. Ce je pes privezan, naj bo veriga dolga najmanj 4 metre in lahka z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali dr- gniti. Če je pes v pesjaku, ta ne sme biti premajhen. Pes je družabno bitje, ne pu- ščajte ga osamljenega. Po naravi je svo- bodno bitje in če je stalno na verigi ali v pesjaku, se počuti zavrženega, ujetega. Zato ga je treba dnevno spuščati, da se sprosti. Prosimo, poskrbite za pse in muce, ki se potikajo po svetu, iščoč hrane in zavetja, zapuščene in izgnane iz svojih domov. Člani društev opravljamo redno ali občasno preglede pri imetnikih živali ter ukrepamo v skladu s pravilniki, občin- skimi predpisi in republiškimi zakoni o varstvu živali. Članica pri društvu za varstvo živali: Štefka Kurent ROCK KONCERT V okviru praznika občine Krško smo dve soboti zapored doživeli "Krško noč", pod tem naslovom pa izvedbo dveh rock koncertov. Vreme je bilo le polovično naklonjeno organizatorjem, enako pa bi lahko trdili za izbor glasbe, ki najbrž ni bil za uho resnične večine populacije mladih. Tako smo na prvem rock kon- certu beležili dve prizorišci in sicer zno- traj ograde in skoraj nič manj obisko- valcev izven nje. Ti so čakali predvsem na nastop Pera Lovšina, katerega pa je organizator namenil za poslastico večera in ker le-tega niso dočakali v doglednem času, so jo mahnili v smeri Pacifika. Re- snici na Ijubo bi bili lahko pridodali tudi tretjo skupino obiskovalccv, ki so bili povsem izven časa in prostora in katere tudi Pero Lovšin, ki je končno pritegnil publiko, da je v ritmu dvignila roke in so se zaslišali glasovi sodelovanja in odobravanja, ni obudil. Konec dober - vse dobro, bi lahko rekli. Krski noči in njenim organizatorjem pa za popotnico še tale misel. Ko bomo ponovno slavili, bi bilo morda dobro poskrbeti za več pe- strosti pri izboru i/.vajalcev in zvrsti gla- sbc. Ali res ne bi bilo mogoče ponuditi se kaj drugega kot t. im. alternativno gla- sbo, ki koncc koncev ni glasba vseh mla- dih ali tistih, ki se v srcu (še vedno) tako počutijo. Ali pa se morda tovrstni kon- certi ne prirejajo s tem namenom? NASVET Ko srečaš znance in prijatelje, pogosto vprašajo: "Kako ti gre?" Ce hvališ se, ni prav, če tarnaš, ne, in kaj bi lagal, zato povej naravnost in veselo: Življenje, dragi moji, vendar ni le črnobelo! (L. B.) UAROČILNICA 31 ........OBŽOrNIK B^Sme •____________________ Kl^Kjiriimek _______________________ | HHulica __________________^__ ' eESLv i ESKfoošta _______________________ | ^Xilne_____pod pis__________ I^Ej^^^bročnino bom poravnal-a v 8 dneh po prejemu prve stevilke. ' storu Posayja prfreiiwe7%eča- nja, dosežki na rszJiim'ih po- dročjih, ki zaslužijo pozornost širše javnosti. Časopis je edini medij, ki lahko ujanf&'dosodke v trajen spomin fn|jh pomaga ohraniti kot vzPaÄjjjgBß|jy| gim, novim. |~——^^—-^ Sodelujte z namif ObvJgSčaro nas o dosajanju v bfiia|ßffWPEäv fju all o prosramshf aHE&^g delujete, ka] načrtiJi&K^^^ nam zanimive foto^ifffelmBg bi radi trajneje sodg^ajpK nam osfasite v pfegfiTq?| | pp. 288 r^ ^J 8270 KRSKO ^iinniMiir^ naš gost /^J^*1* gradbenjk in "Vušitelj" v eni osebi . goRdiu saiaMOlM "Krško in Brežice sta tako majhni mesti, da lahko v tednu dni srečaš skoraj vse, ki tu živijo, zato se Ijudje vsaj na videz že poznamo med sabo," pravi Goran Šalamon, pevec in frontmen glasbene skupine Demolition group. Pa vendar je Goran, vsestransko ustvarjalen in po mnogočem zanimiv someščan, ki, kljub temu da je znana osebnost slovenske glasbene scene, hodi med nami dokaj neopazno - kot gradbeni strokovnjak in družinski človek. Za naslednji razgovor sva se dogovorila v sobotnem jutru kar na krškem bazenu, kjer je spremljal plavalni nastop starejšega sina, le nekaj ur prej pa se je v svojem znanem slogu še razdajal na promocijskem koncertu v Ilirski Bistrici... Goran je mladost preživel v Brcžicah, tam končal osnovno solo in v šolskem letu 1977/78 maturiral na brežiški gimnaziji, nato pa šludiral gradbeništvo v Ljubljani, od koder se jc vrnil v Bre/.ice, ki jih ima /a stalno in najljubše prcbivališče. Zaposlil sc je v krškem Savaprojektu, kjer dela kot statik. Zaradi službe in družine je zdaj več v Krškem, čeprav se ima, kotreče- no, še vedno predvsem za Brežičana in namerava to tudi ostati. Kaj te tako veže na Posavje, da si se po študiju vrnil izLjubljane? Pojma nimam, pravzaprav nikoli niscm posebej raz- mišljal o tern, vsekakor mi mesto in okolje odgovarjata. Spomnim se le tega, da me jc, ko sem študiral v Lju- bljani, vsak tedcn, ko sem se vrnil od doma, najprej nekaj easa bolela glava. Zgleda, da mi tisto okolje ni odgovarjalo. In kako si našel pot v glasbo, v rock skupino? Koliko kaset in ploščje za vami? Z glasbo sem se začel ukvarjati veliko pozneje, sele proti koncu študija. Zdaj začenjajo mulei mnogo prej. Danes jc vse bolj dostopno, kar se tiče instrumentov in opreme, plošc, itd. Zanimivo je, da smn se začcli zbirati v Ljubljani, ko sva bila z Matjažem Pegamom studcnta, Nikola Sekulovič in Jože Pegam iz takratne zascdbe pa sta bila se srcdnješolca. Začeli smo nekjc v letu 1982 kot GastYbajtr'si, delovali pa smo vcdno v Brcžicah, s prvo skupino tri, štiri leta. Potem smo "kapljali" v vojsko ostali pa so medtem eksperi- mentirali z ra/.ličnimi stvarmi in stili, zato je iz reia- tivno kratkega časa nastalo nekaj tematsko raziičnih kaset, ki smo jih objavili pod različnimi imeni in eno ¦^f: OB&FNIK (xl teh jc bilo tudi Demolition group, , ki pa ni izstopal iz ostalih projektov. fß Sele ko smo dobili priložnost, da igramo na Drugi godbi . ¦ / , ,«j v Ljubljani, smo pač iz- J*"? brali material Demo- Jtvhk. lition group. Potcm |\T smo šli na velik festi- I >^ val v Barcelono, tam 1 ^* \ doživcli prccejšen us- i 1 j peh, nato pa podpisali i IJ pogodbo z neko itali- V J jansko založbo. Od ta- \ j 1 krat je bilo vse manj časa %| } za druge projekte, zato je \ Demoliton group prevladal. F\ Niti sam točno ne vem, koliko *Su ^ kaset in plošč smo napravili ^j^t doslej, o tern v(xli evidence) ba- iH| sist Nikola. Z vsemi kompila- Wn cijami in izdajami v samozaložbi. Jl 1 bi se približali štcvilki 30. Od ¦ 1 vecjih samostojnih izdaj pa sta bili I I dve plošči Gast'r'bajtr'sov, dve I ' iUilijanski Demolition group, po- I tern pa še trije, pravzaprav štirje I C-deji Demolition group samo- 1 stojno. I Kakšnajetvojavlogav H I skupini? II 1 V glasbeni zasedbi smo od začetka delali skupinsko, vendar tako, da vsak dela na svojem segmentu. Eden prispeva idejo, osnovno frazo, ki v naš gost Vrockglasbismo, po naSem mnenju, naj se še tako neskromnosliši, samvrhvSloveniji. Vseto paje rezultat trdega in dolgotraj- nega dela. Ne re- čem.dasmoedini, je še dobrih skupin, amismovvrhu, ko grezaglasbo, koncerte, snemanja plošč, glede same končne izvedbe in oblike plošče. Z zadnjo (Neovange- lij) pasmo sploh prvaliga. jo potem dodclamo vsak s svojim instrumentom. Je pa to vcc kot samo aranžma. Meni pripadajo pevske sekvencc in seveda besedila. Osnovne zamisli za skladbe pa so v teh lctih prihajale od vseh, vsak je imel obdobje, ko je prispeval več zamisli. Nckako najbolj uravnotežena pa je prav zadnja plošča Neovangelij, katere značilnost je, da je razmeroma dolgo nastajala, nekako tri do stiri leta, zato zajema več različnih atmosfer ustvarjanja. Uspeli ste, čeprav delate v periferiji. Kakšne so pomanjkljivosti in prednosti tega, da niste iz LjuHjane? Ne boš verjel, a prav to, da živimo tukaj, da se dobi- vamo tu, je naša prednost. Prepričan sem, da bi v Lju- bljani težje ostali skupaj. Kljub temu, da smo sorodne duše, da lahko veliko skupaj delamo, je v petnajstih letih tudi pri nas prihajalo do ustvarjalnih in drugih trenj. Pride želja, da bi delal drugače in lahko se hitro odlocis in greš, če je za to priložnost. Tu pa bi težko našel drugo sestavo in delal na tak način, sploh pa ne na takem nivoju. Težko bi bilo že kjerkoli v Sloveniji, saj smo si ustvarili pozicije, ki so težko dosegljive. Torej je za nas t. im. periferija postala prednost. Po- manjkljivosti pa ni občutiti, vsaj ne glede povezav, ker basist Nikola dela v Ljubljani kot eden izmed mana- gerjev v založbi Dallas, tako da s prisotnostjo nimamo problemov. Kam sodite po vseh teh uspehih na današnji slovenski glasbeni sceni? V rock glasbi smo, po našem mnenju, näj se še tako neskromno sliši, sam vrh v Sloveniji. Vse to pa je rezultat trdega in dolgotrajnega dela. Ne re- čem, da smo edini, se je dobrih skupin, a mi smo v vrhu, ko gre za glasbo, koncerte, snemanja plošč, glede same končne izvedbe in oblike plošče. Z zadnjo (Neovangelij, op.p.) pa smo sploh prva liga. Glasbene skupine v Posavju nastajajo zelo hitro. Ali ste jim z dosežki zgled, jim lahko pomagate? Ne vem, koliko neko skupino sploh zanimajo naši re- zultati. Cc jim kaj pomcni, je v redu, siccr pa tudi. Lahko jih sicer pridcmo poslusat in vzpodbujat, naj se trudijo naprej. Lahko vidijo, da neka skupina iz province lahko uspe; da lahko v rockn'rollu delas 15 let in ni nujno, da pristanes v čistih pop vodah. Vidijo lahko, da je lahko opazen tudi bend, v katerem je danes pet starih, debelih tipov, in da se lahko kljub drugačnosti, z dozo alterna- tivnosti v glasbi, vseeno gibljes v vseh krogih. Kon- kretno pa jim ne moremo pomagati, vsak mora imeti svojo pot. Mi imamo toliko svojih stvari in sc službe, da nimamo časa za karkoli drugega. Vendarle ste v Brežicah pomagali ustanoviti društvo in skušali pridobrti prostor za mlade... Zadeve smo se lotili zato, kcr smo zgrožcni ugotovili, da lahko igramo v vsaki vasi, mestu v Sloveniji, v Brežicah pa ni prostora, kjer bi lahko igrala rock sku- pina, čeprav je tu zelo dobro občinstvo. Bno leto smo žrtvovali, da pomagamo, ni bilo misljeno, da bi bili tukaj neki vrhovni šefi ali da bi terorizirali ostale, mlajsc. V začetku jc bilo videti, da bo šlo, potem pa je, žal, zamrlo, saj ni bilo organizacijske, vodstvene volje med mladimi, pripravljenosti za ostalo dclo pa je bilo dovolj. Ni nam žal za nobcn trenutck, ki smo ga preži- veli s fukovci v Brežicah. Dobro smo se imeli, uredili smo dober koncertni prostor in nekaj koncertov, nismo pa mogli prevzeti trajnejsc odgovornosti za ta projekt, ker imamo pač druge nacrte in obveznosti. Ta druga področja so poleg glasbe tudi pisanje besedil, knjiga proze, delo za gledališče, filmski scenarij, snemanja... Kar se tiče mojega pisanja, ga je bilo nekaj tudi tudi prej, potem pa smo ob obletnici delovanja razmisljali, kaj se sodi poleg plošče. Lahko bi iz- dali izbor besedil, a mi je bilo to preveč obrabljeno, zato sem se odločil narcditi zgodbo, ki bo naslo- njena na vsebino, predvsem pa atmosfero besedil pri GastYbajtr'sih. Zato je nastala knjiga Tri Iju- be/.ni. In tako gre to: če ne bi bilo skupine, ne bi napisal nobenega besedila, najbrž nc bi napisal tudi nobenega proznega dela; če nc bi snemali video spotov, se ne bi lotil scenarija... A ceprav pride do stvari spontano, jih potem delamo profe- sionalno. Te dni pešačiš čez krški most, ki ga obnavljajo. Ali kot statik dvomiš v njegovo trdnost? Vsaka stvar potrebuje določeno vzdrževanje, za- kaj pa to počno prav zdaj, ne vem in me niti ne OMgOMK ;Ä zanima, saj ni v moji navadi, da hi vnaprej dvomil v odločitve drugih. Sicer pa je tudi to moje peša- čcnje del samovzdrževanja. Ce sem bil kot sre- dnješolec in student kar fanatičen nasprotnik fizi- čne aktivnosti, češ, da lahko le-ta škodi duhovni dcjavnosti, je zdaj prišlo drugo obdobje, ko kon- certov fizično ne zdržiš brez tega, da nekaj narediš zase. Koncert pomeni mcd drugiin tudi dvc uri trdega fizičnega dela. Na nedavnem gostovanju v Kolumbiji smo imcli v treh dneh kar šest koncer- tov, zdaj imamo najmanj dva konccrta na teden, tako bo še do konca julija, nato pa septembra dalje - potem pa oktobra. novembra filmska premiera... Temni angeli usode naj bi bil film na podlagi izmišljene, a vendar verjetne zgodbe? Film sam je čista fikcija, tako daleč, da so dogajanje, kraj in čas tudi povsem izmišljcni, nobcna stvar ni de- finirana na konkretno okolje. To je en del filmske trilo- gije, ki smo jo zastavili z rcžiserjem Sašom Podgorskom. Glavna tema je zlo, kakršno je sposobna ustvariti člo- veska duša in vse, kar iz tega zla in zlobe izhaja: razne oblike izkoriščanja drugih ljudi, obvladovanja, kar pa je prisotno, kar obstaja človek, ki živi v organizirani skupnosti. Posledica tega je tudi ta, da zahteva v(xienjc, nadvlado, enostavnejse sredstvo za uveljavljanje tega pa sta zloba in hudobnost. Ali bo film všeč Brežičanom? Verjamem, da jim bo, pa ne samo njim, tudi drugim po Sloveniji. S f ilmsko igro si stopil na novo podroqe!? Ne gre za novost, saj je že vsak koncert hudičevo kompiicirana predstava. kjer je absoluten predpogoj, da imas stik z obcinstvom. zato nismo imeli treme pred kamero. Če ne bi bili izpolnjeni določeni pogoji, se ne bi ukvarjali s tern. Ko smo neko poletje dclali v Brezicah videospote, ki so bili prvič pol igrani, sva se s Sašom pogovarjala. da bi bilo potrebno narediti kaj daljšega. Nobenemu od naju pa ni bilo do tega. da bi posneli dolg spot ali glasbeni film. Zato je na- stal spet povsem samosto- jen projekt, za katerega pa smo Demolition group prispevali glasbo, scenarij in igro. Ali ni to zdaj trend, da namreč glasbeniki, pevci (npr. Magnifico), nasto- pate vfilmih? Ali to zagotavlja filmu večjo populamost? Absolutno. Gre za ljudi, ki znajo komunicirati s publiko in tudi z mediji. A naj omenim še nekaj. Strinjam se namreč s ko- legom Nikolo, ki pravi, da bo v naslednjem ti- sočletju, to pa je že zelo blizu, obstajala samo ena ustvarjalnost. in sicer šoubiznis! Nobena umetnost ne bo mogla obstajati izven zakonitosti, ki vladajo v šoubiznisu, noben slikar ne bo mogel biti opažen, prodajati svojih slik brez cirkusa šou- biznisa. Demolition group torej tudi v naslednjem tisočletju... Nobenega razloga ni, da bi nehali, v času Gast'rbajt'rsov se je pojavil trenutek krize, pomanjkanje motivacije, takrat se je skupina ohranjala samo z glasbo. Sedaj imamo različne projekte in če je v načrtu samo še ena plošca, en film, in ena predstava. pomeni to takoj še tri. štiri leta dela - ob vseh drugih obveznostih. Študiral si gradbeništvo. zdaj pa imaš za sabo bogat ustvarjalni opus na drugem področju? Že v osnovni in srednji soli mi je bila matematika bližje kot slovcnsčina in jeziki. kar mi je bilo celo zelo zoprno. Za gradbeništvo sem se odločil, ker je v navezavi z matematičnim modelom razmi- šljanja, ni pa to čista teorija, saj pušča za sabo konkretnc izdelke. Za gradbeništvo sem si takrat predstavljal; da nekaj računas, nato pa to posta- vijo, sezidajo. nastane izdelek, instalacija. Po dru- gi strani pa to nista tako različni področji, saj je znano, da je bila matematika v antiki mati filo- Seme temnih angelov - Demolition group in Sašo Podgoršek v naravnem purku Jovsi - 1995 Nevem.kolikoneko skupino sploh zanimajo naši rezultati.... Lahko vidijo, da neka skupina iz province lahko uspe, da lahko vrockn'rollu delaš 15 let in ni nujno, da pristaneš včistih pop vodah. Vidijo lahko, da je lahko opazen tudi bend, v katerem je danes petstarih, debelih tipov, in da se lahko kljub drugaCnosti.zdozo alternativnosti v glasbi.vseeno giblješvvseh krogih.. v naš gost Glededružinebi najbrž lagal, če bi rekel.daimam dovoljčasazanjo. Jepavprašanje, kaj je bolj koristno za družino.čejevnjej človek, ki je zadovoljensams sabo.kotpanekdo, ki je ves čas obremenjen z otožnostjo zaradi neizpolnjenihželja. zofije, iz nje pa vse druge umetnosti. Matematika mi je še vedno blizu, zato ker intigrira in zaposli duha. Na eni strani resna in stalna služba. na drugi svet glasbe, koncertov, šoubiznisa. Vmes je seveda še družina. Kako usklajuješ vse to? Ali bi mi isto vprašanje postavil, če bi plesal pri folklori? No, salo na stran. Glede tega nimam posebnih proble- mov, še največji je ta, da včasih potrebujem več časa, kot ga je na voljo. V službi imam delo, ki ga je pač potrebno opraviti, važno je, da je dobro in pravocasno narejeno. JVIorda moras zaradi ve- cjih potreb po obeasni (xlsotnosti celo več de- lati, kot bi bilo potrebno sicer, saj se s tern izog- neš možnim konfliktnim situacijam. Ne ob- remenjujem pa se s tern, ali je komu moje po- četje všeč ali ne: komur odgovarja, nas poslusa, drugi ne, to je pač stvar izbire posameznika. Glede družine bi najbrz lagal, če bi rekel, da imam dovolj časa zanjo. Je pa vprasanje, kaj je bolj koristno za družino, če je v njej človek, ki je zadovoljen sam s sabo, kot pa nekdo, ki je ves čas obremenjen z otožnostjo zaradi ne- izpolnjenih želja. Moja žena je od začetka ve- dela, s kom se spušča v skupno življenje in zato se vse nekako ureja, igramo z odprtimi kartami tako v službi kot doma, zato stvari tečejo, kolikor je le rnogoce. Ali sinova usmerjaš v glasbene vode? Nie naertnega, mislim, da to ni pravilno, saj otrok nima možnosti, da bi se upiral. Prepuščcna sta svoji izbiri, seveda poznata vse naše skladbe, veseli pa me, da sta že samoiniciativna in izbirata kasete iz moje skladovnice. No, že s tem sta nekoliko omejena, vendar sc tudi ne razburjam, če poslušata, na primer, Čuke ali kaj podob- nega. Silvester Mavsar foto: Boštjan Colarič in arhiv DG triglav premoženje -^_ i== zavarovafnica triglav.d.d..^,,..^^ Kot smo ga napovedali v pretekli številki, ima POTRESNO ZAVAROVANJE zelo pomembno mesto. Po naravi spada v eno najhujših naravnih nesreč, ki po širini zajame večje območje in glede na jakost s katastrofalnimi posledicami. Slovenija je potresno območjc, kjer so potresi večkrat povzročilr hude posledice. 14. aprila 1995 je minilo 1(X) let od rusilncga potresa, ki je prizadel Ljubljano in okolico. Potres je zahteval temeljito obnovo in prenovo prizadetega mesta in deloma njegove okoHce. Enako se je ponovilo tudi letos v Posocju., kjer je potres z ozirom na jakost povzročil ogromno škodo. ____Lj_ __;-^.._ ._-_ . _ • ¦ „ ..- ...•._.:.• Predmet zavarovanja so vse vrste gradbenih objektov in premičnin. Potresno zavarovanje je dodaten rizik, ki se ob sklepanju dogovarja posebej in zanj pJačuje posebna premija. Dodatno potresno zavarovanje se sklene pri naslednjih osnovnih zavarovanjih - požamo zavarovanje __ _____ - zavarovanje stanovanjskih premienin -" - - zavarovanje računalnikov -- —- _ "__) _~~_"' I~ ~~ - zavarovanje zavarovalnega zastoja zaradi požara. S požarnim zavarovanjem se lahko zavarujejo nepremienine in tudi premienine, ki so običajno v /eradbah ah na prostem (oprema ter Ailoge sunivin poli/xlclkov in konenih izdelkov). Poleg požara krije se druge temeljne nevarnosti, kot so udar strele, eksplo/i|rno scxle- lovanje s strokovnjaki s tega področja, hkrati pa je s svojim osebnim pri/adevanjem skrbel /,a hitrejši potek del. Nenado- mestljiv je bil njegov prispevek pn ohranitvi in restavriranju izjemnokvalitetnegotske frcske "Križanja" v podružnični cerkvi na Vihrah ter celostni obnovi podružničnc cerkve sv. Ane v Leskovcu. GASILSKEMU DRUŠTVU DOLENJAVAS ob 70-k'tnici aktivnegu delovanja Gasilsko društvo Dolenja vas, ki letos slavi 70. jubilej aktivne- ga delovanja, je imelo vsa leta obstojä pomembno vlogo v po/^imi vamosti Dolenje vasi. Pesjega in Starega gradu. kakor tudi širše okolice. Dmštvo je danes primerno organizirano, z usposobljeno operati vno skupino in klasično protipo/iirno opre- mo. Gasilci iz Dolenje vasi poleg osnovne naloge skrbijo tudi za povezovanje krajanov in s prostovoljnim delom, kot so pri- rejanje veselic, pridobivajo sredstva za svoj napredek in obstoj. ČEBELARSKEMU DRUŠTVU LESKOVEC ob 70-letnici aktivnega delovanja Čebelarsko društvo l^eskovec pri Krškem je eno najmočnejših čebelarskih drustev v občini Krško. saj združuje 52 članov z dva tiscx: čebeljimi družinami, kar je polovica v občini. V sklopu društva deluje tudi čebelarski krožek na OŠ Leskovec, kjer mladi čebelarji spoznavajoživljenječebel tersi tako pridobivajo drag(x;eno znanje. Vsa leta tudi uspešno tekmujejo na različnih tekmovanjih. Za ohranjanje in razvoj čebelarstva v Leskovcu je zaslužnih vclikočlanov. po naših občinah Ob letošnjem ob- činskem prazniku so bila na slav- nostni seji Občin- skega sveta ob- čine Krško pode- Ijena občinska pri- znanja. Veliki znak Občine Krško je prejel Janez Ple- stenjak, znak obči- ne Krško je bil po- deljen Jožici Miku- lanc in Mihaeli Dor- nik, priznanje obči- ne Krško pa so prejeli JožicaVrta- čnik-Lorber, Lud- vik Žagar, Gasilsko društvo Dolenja vas in Čebelarsko društvo Leskovec pri Krškem. Slav- nostni govornik je bil Tone Hrovat, predsednik Držav- nega sveta RS. občina krško Mladinski center v Brežicah Prve dni meseca junija so tako mladi kakor tisti, ki se mednje prištevajo ali čutijo z njimi, v Brežicah podpisovali peticijo, ki izraža zahtevo po takojšnji zagotovitvi potrebnih in obljubljenih prostorov mladim, o čemer je bilo doslej že veliko polemik in razprav, ki pa se vlečejo iz leta v leto. Tudi občinski svet občine Brežice je na junijski seji ponovno obravnaval vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem Mladinskega centra. Ali smo torej v Brežicah pred konkretnimi rešitvami problema, ki je še kako aktualen tudi v obeh ostalih občinah? Občinski svet občine Brežice je že v oktobru 1996 sprejel sklep, da se mladim dodelijo prostori, kjer bi lahko združevali in uresničevali svoje interese. Tako je Projektni odbor za mlade pripravil anketo - Kaj mladi potrebujejo in jo tudi izpeljal med osnovnošolci, srednješolci ter študenti. Po prvo- tnem predlogu naj bi bili za mlade "rezervirani" prostori starih zaporov v samem mestnem sredisču, ki bi jim med drugim ustrezali prav zaradi lokacije v blizini srednje in osnovne sole. Vendar pa je že ocenitcv zgradbe pokazala, da bi adaptacija le-te znašala skoraj 20 milijonov tolarjev, za povrh pa investicije ni bilo v planu družbenih dejavnosti za kar nekaj prihodnjih let. Občina ni zmogla ada- ptirati ali zagotoviti prostorov niti Glasbeni soli Brežice, ki je že nekaj let na prednostni Iisti. Kljub temu, da je bil Urad RS za mladino pri Ministrstvu za šolstvo pripravljen sofinancirati adaptacijo, ob- činska malha ni bila dovolj globoka. Vzporedno pa je bila podana tudi alternativna predstavitev namembnosti teh prostorov s strani občine, saj bi bilo mogoče s prodajo zaporniške zgradbe prido- biti precejsnja sredstva. V decembru leta 1996 je občina podpisala z Ministrstvom za obrambo pogodbo o */ dolgoročnem najemu bivšega Do- rS ma JLA, s tem pa se je nakazala ^/ tudi prostorska resitev za >"f ^ä mlade. ki naj bi bila tudi y^ ^^^^B finančno ugodna za ^ '^K>^Vk občino. *'_ Brff; j LÄ Poleg tega, da se mladi vcndarle niso želeli od- povedati lokaciji starih zaporov, so ostajala odprta vprcisanja tudi glede same organiziranosti Mladin- skega centra (v nadaljevanju MC) kakor to, da je Projektni odbor za mlade v svojem predlogu or- ganiziranosti in delovanja predvidel dva zapo- slena s polnim delovnim časom, to je direktorja in informatorja MC, ki bi bila plačana, kakor tudi ostali stroski, iz občinskega proračuna. Ni po- trebno posebej poudariti, da so ob tem ponovno vsi pogovori zašli v slepo ulico in se pomaknili v naslednje leto in še globje v letošnje leto, ko so si svetniki ogledali obe lokaciji in se do teh tudi sami različno opredeljevali. Vendarle pa so se okvirno uspeli dogovoriti za bivse "vojaske" pro- store, stare zapore pa naj bi občina odprodala. V bivsem Domu JLA pa so v tem času žc dobile prostore za svoje delovanje politične stranke, foto- ¦¦¦"X rntm^ Društvo študentov Brcžicc, pod katercga okriljcm deluje tudi študontski servis, Rdcči križ, studio, strcliščc in drugi, polcg teh pa en predel zascdajo podjctja, ki so najemno pogodbo podpisala žc v letih 1992 in 1993 še z Ministrstvom /a obrambo in nekatcra v prostore ludi investirala. Gledc na to imajo pravico uporabc prostorov toliko časa. do- kler se vlo/.ck nc poračuna z najemninami. Prisot- nost teh podjetij naj bi bila cna izmed ovir bodo- čcmu centru. Po besedah Karmen Matko, pred- sednice projcktnega odbora in prcdstavnicc koor- dinacije društev in organizacij, ki deluje na po- dročju mladinske problcmatikc, naj bi bil MC organiziran kot neprofitna organizaeija, zato naj bi v njem iniclc prostor sorodnc, ncprolitnc organi- zacijc ali zavodi, ki bi izvajali programc za soci- alizacijo in kreativno preživljanje prostega časa mladih, kar pa ni združljivo s profitno dejavnostjo teh podjetij. Tako najdemo ob njihovi želji, da opravljali s celotnim bivšim domom JLA. tudi za- htevo, da se ti prostori izpraznejo v najkrajšem možnem roku. Občina sc je že obvezala, da bo pospešila registracijo MC in v mcsecu juliju s soglasjcm Projektncga odbora za mlade imcnovala vršilca dolžnosti direktorja MC in da bo prostore v bivšem domu JLA po sprostitvi prioritetno name- nila za dejavnosti MC. Zaenkrat je sproščeno preko 200 m2 za takojšnjo uporabo. v tern času pa naj bi se mladi tudi dokazali z raznimi aktivnostmi, ki so jih zapisali v svojem programu in tako nekako "upravičili" zahtevo po zavzemu vseh prostorov v omenjencm domu. Seveda pa je še poprej po- I trebno prostore urediti in opremiti. podpisati pogodbo z Uradom RS za mladino. ki naj bi ta vlaganja tudi sofinanciral. Projektni odbor za mlade pa mora v tem času skupaj z občinsko komisijo pripraviti predlog namenske izrabc teh prostorov, da se bo sploh lahko pričela njihova ureditev. Sicer pa ne gre ob tem tudi pozabiti, da se utegnejo stvari pospešiti morda že zavoljo tega, ker prihaja jesen. ki bo volilno obarvana in bosta vsakemu kandidatu prišla prav tudi glas in podpora iz vrst mladih. Tudi doslej namreč ne moremo naprtiti občini Bre- žice ali njenemu vodstvu prav vseh nespora- zumov, ki so se porajali ob reševanju te pereče problematike. Začetek ideje o mladinskem centru v danasnji zasnovi bi lahko pripisali peščici entuziastov, ki so izhajali predvsem iz vrst Društva študen- tov Brcžice. Ti so čutili moč. voljo in potrebo, da nekaj naredijo za svojo in prihajajočo generacijo, da jo umaknejo s cest in okolja. ki ni primemo za njih in v katerem zasledimo tiste negativne tendence. proti katerim naj bi se borila celotna družba (vsaj tako se govori in sliši). In če smo govorili o entuziazmu, sedaj tega ne moremo več trditi, saj so se mladi med tem z.e dobro organizirali in se povezali tudi v posavskem smislu: s klubom posavskih stu- dentov. društvom podeželskc mladine. s foru- mom mladih Brežice, z župnijskim mladinskim icentrom, z društvom zaveznikov me- hkega pristanka, socialdemokratsko i^K----- ^^m mladino. z Ijuhijanskim mladinskim centrom in še bi lahko naštevali. Vsi ti so tudi pristopili k že omenjeni peticiji. MC naj bi bil ^ kot organizacija, če ii bo ^i^M seveda uspelo obdržati ne- strankarski značaj, ki bo z vso podporo in zaledjem dovolj močna, da tudi izvede svoje široko zastavljene cilje. In če tudi vseh ne bodo uspeli uresničiti, je to še vedno bolje od tistega, kar lahko ponudi ulica. V to pa se bomo lahko v prihajajocih me- secih in tudi letih prepričali. Sicer pa tako vemo, da se dobro delo samo hvali, slab glas pa, žal, seže tudi v dcscto vas. Bojana Mavsar Karmen Matko: ^^^^^^^^H^Km "Stare zapore smo si želeli, ker so nam bile same zamisli o ureditvi celic bližje in toplejše. Dom JLA nosi že sam po sebi negativen pečat, neko- liko ga je pustil tudi FUK (Forum ustvarjalcev kulture, op.p.) in bodo morda ljudje zaradi tega nezaupljivejši do nas in do našega dela. Veliko prostorov potrebujemo zato, ker imamo tudi širok program, ki zajema prireditve, izvedbe okroglih miz, različnih predavanj, koncertov, načrtujemo računalniški prostor z internetom, informativno pisarno, servis, ki bo pomagal iskati počitniško ali redno delo. Namen imamo organizirati te- čaje, delavnice, debatne večere in se spopasti s problematiko drog, ki so pri nas še kako pri- sotne. Vsekakor pa moramo zagotoviti prostore, kamor bodo mladi radi hodili zaradi tega, ker jim bomo imeli kaj ponuditi." fotoreportaža __ ___ w ___ SLOVO RUDNISKE Bila je lepa sončna sobota na Se novem, kraju, ki se po dvesto le- tih počasi, a nezadržno poslavlja od svojega rudnika. Že precej pred 14. uro so se ob glavni senovski ulici, Titovi cesti, začeli zbirati domačini vseh generacij. otroci z igračami v rokah, šolarji na kolesih in motorjih, fant in dekle v varni razdalji pod drevesom, možje v bližnjem bifeju, na hribu nad zgradbo in na bližnji črpalki, prodajalke v samopostre- žnicL Na balkonih bližnjih blokov pa so sedeli in oprezovali skozi kovin- ske ograje starejši, že osiveli možje. Čakali so, da bo počilo v rudniški se- Likvidacijo separacije s pripadajočimi objekti, ka- kor se strokovno imenuje zdaj že opravljeno dclo. jc izvedlo podjetje VIPSO d.o.o. s Senovega s svo- jimi podizvajalci - za miniranje MINERVO iz Lju- bljane, pri ostalih delih pa sta pomagala Gradbcna mchanizacija Požun in Logis d.o.o. Ker so bili v bli/ini separacije stanovanjski objckti in lokali, jc bilo potrcbno odstranjevanje skrbno načrtovati, da nc bi prislo do poskodb. Na voljo je bilo vcč možnosti od klasičnega rusenja z mcha- ničnim odstranjevanjem in hidravličnim lornljc- njem do rušenja z razstreljevanjcm. V podjetju VIPSO d.o.o. pa so sc odločili /,a kom- binacijo, torcj za miniranje in mehansko rušenje, in sicer tako, da so glavno zgradbo zrušili toliko, da se je nagnila proti zahodu in se sesula sama vase. Za miniranje so porabili 44,2 kg razstreliva, ki so ga vložili v 370 vrlin, in sicer v silose, zgrad- bo suhe separacije in zgradbo mokre separacije. Razmeroma mala količina razstreliva je zadosto- vala, ker so želcli, da se objekl zruši sam vase. OBŽOrNlK i SEPARACIJE !!! fotoreportaža paraciji, ki je toliko let služila sorti- ranju premoga, zadnje case pa je, resnici na ljubo, s svojim nekoliko strašljivim videzom kazila podobo kraja. Toda vsako slovo je po svoje težko, četudi gre le za stavbo, saj je ena izmed tistih, ki so kovale življe- nje in usodo ter rezale kruh gene- racijam. in potem, ko so varnostniki odrinili najbolj radovedne v varno območje, se je zaslišala eksplozija, ki je trajala le dobro sekundo. Na fo- tografijah našega sodelavca Bojana Lavrenčiča pa lahko vidite tudi tisto, česar ni bilo mogoče videti s pro- stim očesom. Detonatorji so bili tempirani znotraj ene sekunde, za uravnavanjc eksplozijc pa so uporabili zaka- snilnikc z 13 do 50 milisekundno zakasnitvijo. S tlorisne površine separacije, ki z okoliškimi ob- jekti znaša 36.000 m2, so morali odstraniti okoli 2.000 m3 betonskih, opečnih in lesnih ruševin. Prepeljali so jih na nekaj sto metrov oddaljcno rudnisko jalovišče, kjer predvidcvajo sanacijo in usposobitev terena za potrcbc novih dejavnosti. Na obmocju nckdanjc separacije pa bo lahko stek- la izgradnja infrastrukture za predvidenih oscm parcel, za katere sc jc ž,e pokazal prccejšen interes investitorjev. Novi proizvodni, servisni in podobni objekti, ki bodo zaposlovali in upajmo, dajali kruh novim gencracijam, so rešitev, s katero lahko naj- bolje zacelimo ranc, ki jih puščajo praznine za nekdaj uspešnimi, a preživelimi objekti. (5. Mavsar) VIPSO d.o.o. GRADBENIŠ7VO, KOMUNAIA IN VZDRŽEVANJE Titova 75, 8281 SENOVO i^JS oBseorNiK gospodarstvo ¦__________ NOVOSTIZ RASTLINJAKOV I ^ CATEZA V petek, 12. junija 1998, je podjetje Agro cen- ter d.o.o. pripravilo na Čatežu za poslovne partnerje in povabljene goste predstavitev pi- lotskega projekta - Hidroponsko gojenje para- dižnika in blagovne znamke Zarja. Prireditev je bila na visokem nivoju, kakršne redko sre- čamo izven državniških proslav ali svečanosti velikih družb, še redkejše pa so priložnosti, ko gre za uvajanje nove tehnologije in gospo- darske dosežke manjših in razmeroma mladih podjetij v našem prostoru. Osrednji "junaki" petkovega popoldneva so bili podjetnik Janko Bostele in njegovi para- dižniki. Na prvi pogled nič nenavadnega, saj paradižniki rastejo takorekoč na vsakem bolje oixlelanem vrtu, podjetnikov taksnega in drugačnega kova pa tudi v Posavju ne manjka. Manj pa je pravih podjetniških pro- jektov, ki so usmerjeni v proizvodnjo, za ka- tero je potrebno mnogo lastnega znanja, tim- skega dela in ne nazadnje, poslovnega tve- ganja. Paradiž- niki s tako uče- nim imenom, so sicer zelo ena- komerno zreli, poscbno lepe oblike, a vendar samo paradižniki, ki zna- čilno domače zadišijo, kajih primes v roko. Toda paradižniki, ki jih je bilo na Catežu sevcda moč tudi poskusiti kot del jedi ali koktajl pijačo, niso zrasli na običajnih tleh, pač pa na posebni, kameni volni. Ka- mena volna s svojimi fizikalni- mi lastnostmi nudi rastlini opo- ro in ugodne razmere za rast. Ob namakanju vodi dodajajo hra- nila, katerih sestavo in koncen- tracijo uravnava računalnik gle- de na potrebe rastline. V takih pogojih so rastline bolj odporne, sredstva za varstvo so zmanjša- na, uporaba herbicidov pa jc po- vsem odpravljena. Agrocenter je namreč v sodelo- vanju z Biotehnisko fakulteto iz Ljubljane letos prvič pridelal tržno zanimive količine (dnev- no ga oberejo od dveh do pet ton) tako imenovanega hidro- ponskega paradižnika, kar je pr- vi primer v tern delu Evrope. Glede na ugodne klimatske raz- mere v primerjavi s podrocji, kjer podobne načine pridelave hrane poznajo že dlje časa (npr. Nizozemska), pa je verjeti, da bo ob podpori domačega zna- nja, mogoče doseči še boljše re- zultate. Čeprav v/gajajo v posebnem ra- sllinjaku že več kot ducat novih vrst pa- radižnikov, izmed katerih bodo za na- slednje leto izbrali najbolj prilagojenega čateskim razmeram, lahko že iz letošnjih pripravite npr. dobro solato, ki vas bo osvežila v vročih dneh. A brez skrbi, le- tosnje sadike hidroponskih paradižni- kov bodo po napovedi Janka Bosteleta dajalc svoje sadeže vse do hladnega dc- cembra, ko jih bodo potrebno zamenjati z novimi. Besedilo in sotograsije: S. Mavsar gospodarstvo /_T^ Elmont d.o.o. KAKOVOST NA PRVEM MESTU Podjetje Elmont d.o.o., ki je bilo ustanovljeno leta 1994, se ukvarja z montažo, inženiringom in trgovino, njihova osnovna dejavnost pa so predvsem montažna dela na energetskih in drugih industrijskih objektih, med katerimi je na prvem mestu Nuklearna elektrarna Krško. Podjetje z okoli 20 zaposlenimi, ob večjih delih pa se število tudi poveča, je v največjem slovenskem energetskem objektu prisotno skozi vse leto, tako v času remonta kot pri drugih vzdrževalnih delih, svoje storitve pa opravljajo tudi izven Posavja. <^JjG?^T"C^ SGS International Certification ^, it»:».tw Services AG Ivan Čolak, in/.el.: "V podjetju Klmont so /aposlcni ljudje /. /nanjem in izku- snjami, kajti našc dclo je zahtevno, pred- vsem mislim na nuklearno, kjer sta ka- kovost in varnost opravljene storitve na prvem mestu. V letu 1997 smo pridobili mednarodni ccrtifikat kakovosti ISO 9002, kar dokazuje, da smo po tehnični. organizacijski in linančni plati sposobni sprejeti še tako /ahtevna dela. Pri i/va- janju zahtevnejših modifikacij v elektra- rni sodelujemo z domačimi in tujimi po- djetji, kot so Westinghause, Siemens, ABB, AKCL in drugi, vključeni pa homo tudi pri /amenjavi uparjalnikov, vendar v manjšem obsegu." Elmont d.o.o. je podjetje, ki po tehni- čnih standardih sodi v visji rang tovrst- nih podjetij. Prav to jim tudi zagotavlja dolgoroeno sodelovanje, v lehničnem smislu, s krško nuklearko. Zaradi narave dela vodstvo Klmonta nenehno skrbi /a izobra/.evanje in i/popolnjevanje svojih delavcev na Inštitutu Jožef Stefan, semi- narjih in tečajih, vlagajo pa tudi v stu- •jj^ OBSgOrNIK dentc, ki se jim bodo kasneje pndruzih. "V prihodnje namreč ne naertujemo bi- stveno povečati obsega poslovanja. Že- limo si obdrzati dosc/cno kakovost, kar je za nas tudi najpomembncjše. Prav za- radi nenehnega izpopolnjevanja in pri- lagajanja tehnienim in drugim novost- im, lahko kakovostno in brez vecjih te- žav opravljamo svoje delo." še dodaja inženir Colak. Podjetje Hlmont v /adnjem času vse bolj sodeluje tudi z okoljem, saj na različne načine podpira številne kulturne, šport- ne in druge aktivnosti v občini, pa tudi širše. Se posebej velja omeniti pomoč krškemu pihalnemu orkestru. srednji so- li, odbojkasicam i/, Brestaniee in mla- dincem NK Krško ter nekatcrim humani- tarnim organizacijam. CERTIFICATE Ofirlicaie Numbflf 701S4 y^7lTul^\. SOS InttrnaHorml Ortflicattorr Servtovs AG,Zurich, 119002/) Elmont d.o.o. y^%\^>^ hM introduced and is viewing a Ouahty Manag»fn«nt fel 11*1*. V-. On the occaiicm of (he ceMi'ication audit by SGS-tCS the I l^P'' ' Oustity Managomont Syalom has been assessed and X^JX—'. SN EN ISO »00S : 19M The acop« of th« Ouality Managemerrt System certification covarv: Englnaarina. Installation and maintenance of electrical The certificate Is valid for three years up to and including June*, 2000 jf'ylit^** S**S lmerr»ett©nsl Certification Services AG / trjujete na vseh izpostavah Zavcxla in v zdravstvenih ustanovah. Kersotelelbnske linije v Pišecah zelo slabe. se je Zavod cxllcicil, da terminal postavi v Krško. na videmsko stran, kjer je zelo velika koncentracija zasebnih zdravnikov. Potreben je dogovor s Telekomom, da uredi linije. Nato bo ZavcxJ zopet namestil terminal v Pišecah. 5. Ali se b(Klo z uvedbo kartice vsi podatki o bolniku vpisovali na kartico? Kaj bo s karto- tekami? Na kartici so le administrativni pcxlatki. Tako bo zdravnik vse medicinske pcxlatke o bolniku še naprej vpisoval le v kartoteko. O eventuelnem naboru medicinskih pcxlatkov pa boodločala zdravstvena stroka in bo morala predhodno sprejeti ustrezne zakonske rxxllage. Nevenka Novak od sotle do krke in čez... SVETNIŠKI BISERI Križišče za uparjalnike, ljubezen do pacientov, improvizirano letališče, prostori in ocenjevanje, županova ura... Že na prejšnji seji brežiškega občinskega sveta je Petra Zorčiča zmotilo križišče Križaj pred Podbo- čjem. Predlagal je, naj bo tam v bodoče prednostna cesta Cerklje - Kostanjevica, ki gre ravno in ne kot sedaj cesta Krško - Kostanjevica, ki zavija in je potrebno pri tem maksimalno /avirati in zmanjševati hitrost. Ker je bil predlog sprejet in se bo reševal na medobčinski ravni, upamo, danebopovzrocil kak- šnega spora med "sosedi", kakor tudi ne i/java Franca Vranetiča, da se naj ustavi oz. prepreči iz- gradnja mostu v Krškem. S tem je morda mislil na bodočo krško obvoznico, kaj pa ima ta opraviti /. brežiško občino, ni povsem jasno. Morda se boji, da se zaradi te in vesticije ne bo obnavljalo brežiško cestno omrežje, se bolj verjetno paje zopet posredi "težko pričakovani" prevoz uparjalnikov... Pravcate iskne so se kresale med predsednikom obcinskega sveta Slavkom Sušinom in Ivanom Vo- grincem. Sledn ji je opozoril. "da je neuradno slišati okopici problemov, ki tarejoZdravstveni dom Bre- žice, kar naj bi skodljivo vplivalo na delovanje za- voda, na medčloveške odnose, kar pa bi lahko imelo negativen vpliv tudi na paciente". Besede so se nanasale na cxlnos med Zdravstvcnim domom in zasebniki v njem, ki bi po mnenju Susina morali opravljati tudi dežurstva in urgenco preko dneva. Omenil pa je tudi to, dačebi bili zasebniki normalni ljudje, bi prišli k njemu na kavo, če imajo probleme, dajih iz oči v oci ni videl že dve leti, saj si dopisujcjo samo po posti. Ob tem se poraja občutek, da gre za "nezdravosimbiozo", ki pasedaresiti zljubeznijo. če povzamemc > Vogrinčeve besede namenjene pred- sedniku: "Rekel bi samo to glede naše ljubezni, jaz mislim, da rada sva se imela in mislim, da se bova imelatudi v bodoče." Na zadnji seji je brežiški župan Jože Avšič poja- snjeval, da ,se letališča Cerklje zaenkrat še ne da uporabljatizapristajanjecivilnihpotniških in športnih letal, ker le-to nima kontrole letenja Stare aparatune je bi vša JLA odmontirala in odpeljala. Zato nas je vendarle zaskrbelo za vamost na tleh in v zraku, saj smo med županovimi besedami razbrali tudi, da "kolikor sedaj vojska uporablja lctališče, je to improvizirano"... Iz krogov SKD je bilo slišati, naj se najdejo pri- mcmejši prostori za seje občinskega sveta. Varianta je bila, naj bi se te odvijale, seveda v dogovoru s svetnico Jesenkovo, sicer ravnateljico brcžiške OŠ, v zbomici sole. Glede na to, da sedaj seje polekajo v trim dvorani Doma učencev, kjer naj bi se odvijale rekrcativne dejavnosti, se sprasujemo, ali bodo na novi lokaciji razprave bolj ucene in tudi poučne. Zanimivobi bilo tudi vedeti ali in kdojih boocenjeval, saj do 1 judstva ponavadi ne sežejo. Svetnik Jernej Zorkoje bil najuni jski seji še posebno radovedcn, saj je želel vedeti, koliko je stala žu- panova ura. Župan mu je odgovoril, da je stala 59.5()2,(X)tolarjev. Naj pojasnimo, da sevaia ni šlo zažupanovo ročno uro, pač pa za radijsko - naradiu Brežice. (B.M.) (Ibrežiški telegramij Prejšnjo soboto je nenavadno veliko število Brežičanov tožilo nad bolečinami v vratu, ki so nastale kot posledica dolgotrajnega gledanja v nebo. Povzrocitelj te nenavadne epidemije je bilo letalstvo slovenske voj- ske, kajti kar nekaj časa sta se tistega dne nad mestnim središčem na nevarno majhni razdalji preganjala vojaško solsko letalo in helikopter STOP Upamo, da bo zaradi tega neprimernega početja prihodnje dni nekoga močno bolela glava STOP Slovensko os- novno šolstvo se vse bolj prilagaja moderni dobi in željam svojih učencev. Tako so imeli brežiški osnoviiošolci svojo zadnjo učno uro kar v znani čateški diskoteki Ter- mopolis. Da je bil prijem dober, pove dej- stvo, da so učenci zdržali do konca, učitelji pa ne STOP Na artiškem in sromljanskem koncu nekateri sadjarji še danes v zamrzo- valnih skrinjah hranijo kot manjša jabolka debela zrna toče, katere so bili deležni prve dni junija. Ker dobro poznajo učinkovitost komisij za oceno šk(xle pravijo, da je doka- zni material dobro imeti vedno pri roki STOP Po Sotli so oni dan ribe plavale v hrbtnem slogu, saj jim je za običajno pla- vanje zaradi izliva gnojnice iz neke hrvaške firme zmanjkalo kisika. Ker pa je Sotla mej- na reka, še do danes ni mogoče ugotoviti, katerih rib je poginilo več, hrvaških ali slo- venskih STOP Nenehno rivalstvo med bre- žiško in krško občino je znana stvar. Kar imamo eni, želijo imeti tudi drugi. Trenutno je najbolj svež predmet spogledovanja kro- žno križišče ali krožišče, kot se mu reče z eno besedo. V Krškem ga že gradijo, z iz- delavo dokumentacije zanj pa hitijo tudi pri njihovih vzhodnih sosedih. Kdo bo prvi, je v tem trenutku težko presoditi, a če sodi- mo po krški hitrosti gradnje doma upoko- jencev in nove srednje sole, imajo Brežičani veliko prednost STOP V Kapelah so podrli nekdanjo solo, v kateri je imel zadnja leta prostore urad krajevne skupnosti. Krajani sedaj ugibajo, kaksne barve neki bo nov objekt, ki ga bodo zgradili na istcm mestu. Tisti, ki člane Sveta KS nekoliko bolje po- znajo, trdijo, da bo rdeč. STOP Vzdrževalna dela na brežiškem novem mostu čez Savo zadovoljivo potekajo. Pridni delavci so v dveh tednih prebarvali že kakih trideset me- trov ograje, v nekaj naslednjih letih pa b(xlo = morda zakrpali tudi nevarne luknje v tej isti ograji, ki so bojda nastale med zadnjo vojno STOP Črne luknje so bile nekoč značilnost revnejših domačij, danes pa bi utegnile znova postati privlačne za turiste. Zato je obup lastnice brežiške Vrtnice, ki ji je nenačrtovani požar prej svetlečo kuhinjo spremenil v črno, morda povsem odveč STOP Na Prevozu stavkajo, o stavki raz- mišljajo tudi v Opekarni in Jutranjki. Ker delavci omenjenih podjetij nä tem pcxirocju zaradi neizkušenosti malee dvomijo v us- peh stavk, jim svetujemo, naj se obrnejo na izkušenejše nekdanje delavce nekdanje Adrie Caravan. Srečajo jih lahko na zavodu za zaposlovanje STOP Ker je zamenjava uparjalnikov krške nuklearke vse bližje, se nekateri v Brežicah že veselijo nove ob- voznice, ki bo sosednji občini "še tesneje povezala", kot je pred dnevi rekel nek opti- mistično razpoloženi občinski svetnik. (Težkih valjev v Vrbino menda ne bodo vozili no /rakn\ STOP p« STOP oBsorNiK :*n; od sotle do krke in čez... Sprejet krški občinski proračun OBČINSKA BLAGAJNA (BO) TEŽKA DOBRE TRI MILIJARDE Kljub nenehnim obljubam in tudi prizadevanjem, da bi letne občinske proračune vendarle sprejeli ob kolikor toliko razumljjvem času, torej vsaj v prvi tretjini leta, v Krškem tudi letos ni bilo drugače. Še več, ni veliko manjkalo, da bi svetniki odšli na počitnice brez sprejetega proračuna. Vendar jim je 18. junija uspelo sprejeti proračun, vreden 3,3 milijarde tolarjev in "drobiž" v višini približno 130 milijonov, kolikor bodo nanesli amandmaji, ki so jih izglasovali svetniki na zadnji seji. Kljub glasnim nasprotovanjem, ki so prihajala iz vrst večine strank, so nazadnje sprejeli proračun, k čemer je večino privedel znani moto: "Bolje tak (slab) proračun kot nikakršen". Krški župan Danilo Siter je namreč že v osnutku proračuna /a lcto 1998 ponudil enega (na glavo občana) "najtežjih" pro- računov v Sloveniji, na katerega so se zlasti svetniki ZLSD, LDS in SLS odzvali z os- tro kritiko, češ, da je ve- liko preobsežen in nero alen v pričakovanih pri- livih, saj se občina Krško nenehno bori / Iikvidno- stnimi težavami. Zupan je vztrajno zagovarjal, kot sc je izrazil, "optimi- stičen" pristop v plani- ranju, po drugi strani pa zavrnil vcčino dodatnih predlogov. Posame/ni svetniki in skupine so namreč vložili okoli 60 amandmajev v skupni >lteži" preko 300 milijo- nov tolarjev, s katerimi so želeli vsaj nekoliko "popraviti" županov predlog. S tem pa je bil županu ill njeeovim za- govornikom odprt manevrski prostor za dokazovanje nenačelnosti kritičnih svet- nikov, ki naj bi (kot tudi prejšnja lcta) v resnici povečevali proračunske izdatke. Od tod je bil samo še korak do neuspeha, ki ga je doživel predlog svetnikov ZLSD, LDS in SLS, v katerem so ti sicer družno prepolovili amandmajski prispevek in predlagali pavšalno znižanje celotnega proračuna za 14 odstotkov po vseh po- stavkah z namenom, da bi tako znižali celotno blagajno, ki naj bi v končnem predlogu presegala lansko za največ 9 od- stotkov. Kljub temu da je predlog pred- videval možnost rebalansa že po treh mc- secih in v primeru ugodnih razmer ustre- zno povečanje proračuna, je prav predla- gano pavšalno znižanje proračunskih po- stavk preplašilo svetnike predvsem iz posameznih krajevnih skupnosti in kma- lu povzročilo "razpad" proti/upanske proračunske koalicije. Čeprav je bilo marsikdaj videti, kot da v svo- jih večurnih brezplodnih razpravah svetniki radi pozabijo na to, zakaj in kje so bili izvoljeni, so se tokrat takorekoč v zadnjem trenutku spomnili svoje "ba/^" in morda tudi bližnjih občinskih in krajevnih volitev. Prav v vseh opozicijskih strankah so se namreč našli svetniki, ki so menili, da je boljši tak kot nikakršen proračun, saj bi županu menda še bolj omogočili razpolaganje po njegovi "vesti" in dcljenje sredstev "všečnim" po- rabnikom. Tako je bil, kljub napovedanemu večinskemu nasprotovanju, potem ko je sejo zapustilo nekaj svetnikov LDS in ZLSD, letošnji proračun izglasovan gladko in le z nekaj glasovi proti. Očitno zadovoljni župan Danilo Siter je na koncu izrazil čudenje nad tem, da so si svet- niki vzeli veliko vee časa za amandmajsko povečanje proračuna kot pa za natančnejšo analizo upravičenosti posameznih postavk v njegovem predlogu. Čeprav je optimist, tudi on dooušča možncv st potrebe po zadolže- vanju, vendar naj bi bili dolgovi v celoti vseka- kor manjsi cxl tistih. ki jih je nasledil ob začet- ku svojega mandata. Kakorkoli je v župano- vih trditvah tudi nekaj resnice, jim je moč pri- pisati pridih črnega hu- mi^rja, še zlasti. če se ne bo držal obljub, s kate- rimi je najavil bolj go- spcxiamo ravnanje z javnimi sredstvi in stal- no spremljanje ter uskla- jevanje odlivov s prilivi. (S.M.) ZAHVALA Uredništvo se zahvaljuje za javno izka- zano večinsko podporo izhajanju in šir- jenju lokalnega časopisa Posavski ob- zornik naslednjim članom občinskega sveta občine Krško: Janezu Abramu, Marjanu Abramu, Franciju Bogovi- ču,Vidku Budni, Stanetu Dvoršku, Silvu Gorencu, Ivanu Kozoletu, Francu Lapu- hu, Martinu Lešnjaku, Ivanu Rimcu, Mi- hi Senici, Zvonetu Šerbcu, Ivanu Urban- ču,, Francu Vodopivcu, Jožetu Zagorcu, Janezu Žarnu, Petru Žiganteju in Marici Živič.. 3@^ OBseorNiK kronika KR0NIKA113 Policija opozarja KAJ LAHKO STORIMO ZA VARNOST AVTOMOBILA ? Na leto izgine več kot tisoc vozil. Najvcc izginjajo vozila srednjega in visjega cenov- nega razreda ter tovorna oziroma kombi- nirana vozila. Leta 1996 je bilo ukradenih 1.325 vozil, lansko leta pa 1.062. Se več je beleženih vlomov v vozila, in sicer je bilo leta 1996 vlomljenih v 2.729 avtomobilov, »leta 1997 pa v 2.770. V Posavju je bilo prcd- lani ukradenih 8 vozil, lani pa že 14, na leto pa so policisti zabeležili tudi 20 vlomov. Proti vlomu v avtomobil se težko zašcitimo, vendar pa lahko s pravilnimi ukrepi in obna- šanjem preprečimo tatvino ali zmanjsamo šk(xlo. Kako se samozašcitno obnasati, da bi obvarovali osebni avtomobil: ne parkirajte na slabo razsvetljenih ulicah in parkirnih pro- storih; ko zapustitc vozilo, izvlecite ključ i/. kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da se zaskoči, zaklenite vo/ilo, zaprite vsa okna in vrata, ne pozabite na prtljažnik; ne pus- čajte torbic, dokumentov in drugih vrednost- nih predmetov na vidnem mestu ali v prcda- lu vozila - vsi od zunaj vidni predmeti so vaba za tatove; kljueavnico rezcrvoarja za gorivo in vrtljivo jedro ključavnice prtljaž- nika ali desnih vrat redno pregledujte, če morda ni izpuljeno ali poskodovano; na ta način namreč tatovi pripravijo ključ za ka- snejšo krajo vašega vozila; o tern nemudoma obvestite policijo; priporocamo, da vgradite alarmno napravo, saj jc prijav za talvine avto- mobilov, ki so bili opremljeni z alarmno na- pravo zanemarljivo majhno; vozilo lahko zavarujete tudi z mchansko napravo - ko- vinsko palico, ki povezuje sklopko ali sto- palko za plin, kar preprečuje obračanje vo- lana; lahko se odločite tudi za blokado pre- stavne rocice; kontaktni ključ vzemite iz klju- cavnice, tudi ce je avtomobil v garaži; opo- zarjamo tudi na previdnost pri nakupu ra- bljenega vozila, zato priporocamo, da kupu- jete pri uglednem podjetju ali dejanskem lastniku; preveritc številke šasije in motorja, če niso mehansko poskodovanc, ter sklad- nost s prometnim dovoljcnjem. KAKO VAROVATI POČITNIŠKE HIŠICI JAHTE IN BIVALNE PRIKOLICE? Prihaja čas počitnic, ko bi radi svoj prosti čas preživeli v naravi na prostem, na mor- ju. V Sloveniji skoraj ni kraja, kjer ni pozidanih počitniških hišic ali koščka obale, kjer ne stojijo počitniške priko- lice. Zanesljivih podatkov o tern ni, ka- kor tudi ni podatkov o številu bivalnih prikolic, jaht, čolnov, jadrnic in drugih plovil. Znano pa je, da je bilo lansko leto v Sloveniji vlomljeno v 338 viken- dov, kar je nekoliko manj od leta 1996. V Posavju je ta stevilka zanemarljiva, saj je beleženih samo devet primerov. Na našem območju je v zadnjem času beleženih vse več vlomov v vikende, ko osebe iz rizičnih držav pri begu na zahod vlamljajo zaradi hrane in oblačil. In kaj lahko storimo za varnost? Preden zapustite počitnisko hisi- V co skrbno zaprite in zaklenite ^^™^^™ vrata; vhodna in stranska vrata naj bodo masivnejša in naj imajo kakovostno ključavnico ter močne za- pahe; okna zavarujte s kovinskimi mre- žami; posebej priporocamo alarmno na- pravo, katera bo opozorila sosede ali podjetje za zasebno varovanje o vlomu v vas objekt; v hisi ali prikolici ne puščajte vrednejsih predmetov; dogovorite se s so- sedi, da občasno pregledajo vašo bivalno prikolico ali vikend hišo; ne vzbujajte pozornosti s sporočili ali drugimi zuna- njimi znamenji, da boste dalj časa od- sotni; jahte, jadrnice ali motorne čolnc imejte vedno trdno privezane na za to do- ločenem mestu; za zaklepanje pogonskih i—_-J^^^^^^J delov plovila upora- ^^^^^^^^^^^ bite tudi verigo in ^A kljueavnico; vaš pri- ^K vez naj po dogovoru večkrat ^g preverijo znanci in prijatelji ali pa podjetje za varovanje premoženja; vsak nasilen vstop v vaše plovilo, hišico ali prikolico pri- javite policiji. Storilec bo izbral tisti objekt, v katerega bo lažje vstopil! Gazice pri Cerkljah ob Krki TRAGIČEN ROMSKI 0BRAČUN V romsko naselje Gazice se je pripeljala skupina Romov, ki je poiskala Rajka H. Med njim in Renatom-Valentinom B., Darkom B., Gorazdom J., Silvestrom J. ter Radom J., vsi iz romskega naselja pri Šentjerneju, je prišlct do prepira zaradi trgovanja z orožjem, pri čemer je eden izmed njih avtomatsko puško uperil v Rajka H., ki je na kraju podlegel poškod- bam. Policisti in kriminalisti UNZ Krško so osumljene prijeli in pri njih našli dve avtomatski puški Kalasnikov ter eno pi- štolo. UNZ Krško KDO BO NOVI NAČELNIK? Pred dnevi je v javnost prišla vest, ki jo je podpisal notranji minister Mirko Bandelj, da bo na vrhu Uprave za notranje zadeve v Krškem prišlo do zamenjave. Načelnik Raj- mund Veber je namreč načelnik te uprave že skoraj 10 let, to pa poleg številnih pozitivnih učinkov privede tudi do primerov nekriti- čnega vedenja do podrejenih, premajhne kri- tičnosti do nepravilnosti in premajhne za- vzetosti do usklajenega dela policije na te- renu. Ta vest je močno odjeknila v posavskem prostoru, zato ni čudno, da so se takoj pričela zastavljati vprašanja o novem načelniku. Ali bo na prvem mestu stroka ali politika, pa do zaklju- čka redakci- je nismo us- peli izvedeti. Rajmund Ve- ber: doseda- nji načelnik UNZ Krsko OBSeOrNIK :W Ju-jitsu EKIPNA ZMAGA POUCISTOV Na dr/avnem prvenstvu v ju-jitsu borbah za kadctc in člane. ki je potekalo v Mariboai, so nastopili tudi lekmovalci ŠD Policist Kr- ško in v konkurcnci 11 ekip s prcko 90 te- kmovalci doscgli naslednje uvrstitve - kadcti do 48 kg: 1. Saudi Hotko, 5. Tadej in Andrej Zagmajster, 9. Matej Prah; do 55 kg: 3. Sandi Lupsina in Dejan Bahč; do 63 kg: I. Jure Požun; nad 63 kg: 1. Davor Vlaški; kadetinje do 58 kg: I. Maja Fercnčak; člani do 69 kg: 3. Zvonko Ivačie; do 77 k