TRST, petek 9. januarja 1959 Leto XV. - Št. 8 (4162) DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON »3-S6I IN 94-631 — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA K. 3* — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska StevilKa mesečno 100 Ur, letno IIMO lir - 1 el. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Ur. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Danes popoldne prispe italijanski ministrski predsednik v Atene Fanfani povabil predsednika Naserja v Rim Sindikati so zavrnili vladne predloge Poslanska zbornica je sklicana za 20. t. m., senat pa se bo sestal dan pozneje Dejstvo, da je Nenni pridobil na pokrajinskih kongresih večino glasov, še ne pomeni, da bo kongres stranke potekal gladko KAIRO, 8. — Danes zjutraj sta predsednik italijanske vlade Fanfani in zunanji minister ZAR Favzi podpisala skupno poročilo o italijansko - egiptovskih razgovorih in kulturni sporazum med obema državama. Poleg tega sta si izmenjala pisma, ki določajo dodelitev zemljišč za zgraditev kulturnih ustanov obeh držav v Rimu in Kairu. Uradno poročilo o razgovorih pravi, da sta Fanfani in Naser dosegla popolno enakost pogledov, kar se tiče mednarodnih vprašanj, o katerih sta govorila, zlasti pa, kar se tiče okrepitve varnosti in svetovnega miru na podlagi načel Združenih narodov. Poleg tega izrekata tudi željo po okrepitvi odnosov med obema državama in po povečanju medsebojnega sodelovanja. «Med razgovori, pravi skupno poročilo, sta obe strani pregledali svetovni položaj ter sta posvetili posebno pozornost položaju v Sredozemlju, v Afriki in Aziji. Obe strani sta poudarili svojo iskreno željo, naj bi v sredozemskem bazenu vladala mir in bratstvo v skladu z listino Združenih narodov, in odločenost okrepitve sodelovanja njunih držav v gospodarstvu in kulturi«. Poročilo omenja zatem kulturni sporazum. ZAR je dalje obljubila, da bo posvetila posebno pozornost interesom i-talijar.siie skupnosti na njenem ozemlju. ZAR izjavlja, da bo dovolila povratek na rjeno ozemlje italijanskim državljanom, ki so zapustili L-gipt ob dogodkih leta 19a6. ZAR se obvezuje, da bo dokončno uredila vprašanja, ki se tičejo zaplembe premoženja italijanskih državljanov med zadnjo svetovno vojno. S svoje strani pa se Italija obvezuje, da bo sprejela primerne ukrepe, da olajša izvoz egiptovskega bombaža v Italijo in da dovoli povečanje tranzita egiptovskega blaga skozi italijanska pristanišča Skupno poročilo sporoča nato da je bila skupina egiptovskih strokovnjakov povabljena, naj obišče Italijo, da prouči agrarno reformo, poroča tudi o sklenitvi sporazuma, na podlagi katerega bo Italija prodala ZAR 100.000 tun italijanskega žita. Sklenjen je bil tudi sporazum, da bo dovoljena razširitev delovanja italijanske druž-oe za fosfate, ki deluje v Ko-sairu. Družba bo dobila nova dovoljenja za prospekcijo in F.gipt bo udeležen pri zvišanju kapitala družbe. Poročilo pravi, da sta se obe strani sporazumeli o pripravi programa za izmenjavo osnovnih proizvodov in da bo vsak presežek plačilne bilance v korist Italije investiran v Egiptu v okviru različnih programov za gospodarski razvoj Poročilo javlja zatem, da bo v kratkem odpotovala v Kairo italijanska delegacija, da Pripravi program izmenjave blaga in program investicije Presežkov plačilne bilance. Obe strani sta se sporazumeli o periodičnih sestankih '■* izmenjavo pogledov o vpra-mnjih medsebojnega interesa, ‘la se okrepi svetovni mir in Mfginja obeh držav. Na koncu pravi poročilo, da je Fanfani ponovil že prejšnje vabilo predsedniku Naserju, naj uradno obišče Rim, ut da je Naser obljubil, da i-o obisk napravil v teku leta. Danes popoldne je Fanfani Prispel z letalom v Aleksandrijo, kjer so ga sprejeli predstavniki mestnih oblasti ter italijanski generalni konzul tata je najprej obiskal neko •ts.lijansko šolo nato pa ita-hjauske bolnišnico. Po obisku *e nekaterih drugih italijanskih ustanov ter konzulata, kjer je bil sprejem, se je A. 1’an.fani pogovarjal s predstavniki domačega tiska. Jutri bo Fanfani obiskal El Alamein. Egiptovski listi poudarjajo dejstvo, da je Fanfani povabil Naserja na uradni obisk v Italijo. List «A1 Ahram« pa tfdi, da želi tudi Italija sode-•ovati pri gradnji jezu na zgornjem Nilu. V kratkem bo Pnšla v Kairo delegacija italijanskih strokovnjakov, ki bo Preštudirala načrt Asuanskega jezu ter bo sklenila pogodbo za italijansko sodelovanje pri tem jezu. Fanfanijev obisk v Egiptu z zanimanjem zasledujejo tu ni v Grčiji, kamor bo Fan-lani na povratku iz Egipta Prispel jutri popoldne. V Atenah se bo Fanfani ustavil še v soboto in nedeljo ter se bo z grškimi državniki pogovarjal o političnem položaju na splošno. Govorili pa bodo tuni o gospodarskih vprašanjih, zlasti o trgovinskih izmenjavah v okviru SET in GEEC. 1 o nekem viru, ki je blizu Predsedstva grške vlade bodo na razgovorih razpravlja-*■ tudi o ciprskem vprašanju ter o skupnih odnosih med Jugoslavijo in Turčijo. Baje Pa se bo govorilo tudi o skupni opoziciji proti ustanovitvi uirektorija velesil v okviru ^VP*a NATO, ki mora obdi> -ati svoje demokratično ravnotežje. X. te bo Fanfani vrnil v nedeljo zvečer. RIM, 8. — V vladni stranki, J tičro alternativo, v vladni koaliciji in še tudi I Finančni minister Preti je izven nje se vedno bolj zapletajo'nekatere stvari, ki jih bo moral verjetno začeti A-mintore Fanfani reševati na kak drugačen način kot do sedaj. Republikanci, levica same KD ter nato še socialdemokratska levica vedno bolj ahtevajo od večinske stranke, naj zavzame nekatera odločna in dosledna stališča. Spričo teh zahtev se čuti demokristjanska desnica močno prizadeta ter govori «o vražjem manevru med socialdemokrati in republikanci, da bi prišlo do tistega notranjega preloma v KD. ki se mu je bilo mogoče vse do sedaj izogniti«. Tako republikanci kot socialdemokrati odklanjajo tako tolmačenje svojih zahtev, pač pa je videti, da ima demokristjanska desnica namen ustvariti nezaupanje do parlamentarnih ustanov ter na ta način pripraviti tla za »drugo republiko«, katere vzorec naj bi bila seveda V. francoska republika. In organ Katoliške akcije si je nadel nalogo, da je postal njen pro-pagator. Da hočejo demokristjani vsaj med poslanci nekatere stvari razčistiti, dokazuje a-gilno-st predsednika načelnika parlamentarne skupine KD Guia. Danes se je pogovarjal z namestnikom tajnika stranke Rumorjem, s predsednikom ACLI Penazzottom ter s Pel-lo. Toda s Pello bo govoril še jutri, ker današnji obisk ni bii posvečen omenjenemu vprašanju, in verjetno bo jutri govoril tudi s Scelbo. V Rim se je vrnil predsednik poslanske zbornice Leone ter že pričel neke razgovore Poslanska zbornica je sklicana za 20. t. m., senat pa za dan pozneje. Težko si je zamišljati sporazum med vlado in predstavniki državnih u-službencev. Kot je znano ponuja vlada državnim uslužbencem 60 milijard, obenem pa je javno mnenje že nasičeno z vestmi o raznih podražitvah. Na ta način se hoče ustvariti splošno slabo razpoloženje v javnosti, kot bi bili državni uslužbenci s svojimi skromnimi zahtevami krivi, če se bodo nekateri predmeti podražili. Danes je na vladne predloge odgovorila CGIL in jih obenem zavrnila Po zahtevah, ki jih ta organizacija postavlja, pa bi se breme v državnem proračunu povečalo za 120 milijard. In ker so tudi ostale sindikalne organizacije približno enakega mnenja, domnevajo opazovalci, da bi bila osnova za sporazum med vlado in sindikati pri 90 milijardah. Vlada bi morala torej svoje ponudbe povečati za okrog 30 milijard. Sicer pa podrobni odgovori CISL in UIL je niso znani in bodo sporočeni vladi jutri. Dejstvo, da je na pokrajinskih kongresih PSI Nenni dobil absolutno večino, nikakor ,ie pomeni, da se bo socialistični kongres vršil v ozračju izvršenih dejstev. Vecchietti, vodja levice, namerava voditi borbo naprej in je danes zatrdil, da so rezultati glasovanj pokazali, da so hoteli člani stranke, ne glede na notranje trenja, pokazati dovolj enotnosti na zunaj, da tako davi sprejel ministra za gospodarske zadeve Somalije, s katerim je razpravljal o vprašanju proizvodnje in uvoza somalskih banan v Italijo. Minister Hagi Farah Ali Omar in Preti sta govorila tudi o poznejšem razvoju tega vprašanja, potem ko bo Somalija v decembru 1960 postala neodvisna država. Razgovori o skupnem tržišču BRUSELJ, 8. — Stalni predstavniki šestih držav skupnega tržišča so danes zaključili proučevanje odgovorov na vprašanja OEEC glede britanskih predlogov. Kakor je znano, je Velika Britanija v ime- nu ostalih enajstih držav OEEC pozvala šest držav, naj dovolijo vsem članicam OEEC ugodnosti določbe o treh odstotkih, ki velja od 1. januarja za di žave skupnega tržišča. Ta klavzula določa da se šibici a-li malenkostni izvozni kontingenti zvišajo na tri odstotke državne proizvodnje. Predstavniki niso sprejeli nobenega sklepa, ker morajo te sprejeti zunanji ministri. Kakor je znano, je bilo zasedanje sveta ministrov OEEC odloženo na 15. januarja; zato se bodo zunanji ministri skupnega tržišča sestali dan prej. Vendar izjavljajo v krogih skupnega tržišča, da prevladuje vtis, da bodo države skupnega tržišča težko dale v celoti zadoščenje Veliki Britaniji. Medtem se že govori, da bo zasedanje sveta ministrov OEEC verjetno spet odloženo za teden dni. Navdušen sprejem voditelju Končno je Castro prispel v Havano Več vlad, med njimi tudi italijanska, je priznalo novo vlado na Kubi HAVANA, 8. — Danes popoldne je na čelu 10 kilometrov dolge kolone svojih vojakov prispel v Havano Fi-del Castro. Potem ko je na čelu čet' prekoračil otok. Kubo v vsej dolžini od vzhoda do zahida, je mož, ki je pričel svojo akcijo proti diktaturi Fulgencia Batiste leta 1953, doživel danes ob vstopu v prestolnico silno navdušen sprejem stotisočev oseb. Fidel Castro se je pripeljal v mesto na džipu in z njim je bil njegov glavni namestnik Camillo Cienfuegos, ki je po zmagi «gibanja 26. julija« prevzel vojaško poveljstvo v Havani. Za džipom poveljnika u-pomikov so sledili kamioni polni vojakov. Zdelo se je, da je vse prebivalstvo Havane ob cestah, koder se je vozil Fidel Castro in njegovi vojaki. Uradi, trgovine in tovarne so bile zaprte. Da ne bi prišlo do incidentov, je bila prepovedana prodaja alkoholnih pijač. Po dobri uri vožnje po mestu je Fidel Castro prispel v pred- sedniško palačo, kjer se je sestal z začasnim predsednikom Urrutio. Italijanska vlada je priznala novo kubansko vlado, prav take pa tudi francoska, angleška in argentinska vlada. Letalski dvoboj med Izraelom in ZAR KAIRO, 8. — Kairski radio je nocoj javil, da so letala ZAR med letalskim dvobojem ob izraelsko - egiptovski meji zadela dve izraelski reakcijski letali. Eno od teh je padlo na izraelsko ozemlje. Sest izraelskih letal je namreč prekršilo mejo in letelo nad egiptovskim ozemljem. V Jeruzalemu pa je izraelski vojaški predstavnik izjavil, da so štiri letala ZAR letela nad izraelskim ozemljem ter da so jih izraelska letala pognala v beg. Predstavnik ni omenil izraelskih izgub. V Ženevi nobenega novega napredka Novo opozorilo B. Russella na nevarnost jedrske vojne Priprave na ^evropski kongres za jedrsko razorožitev> Zveza ameriških znanstvenikov poziva, naj se sklene sporazum o ustavitvi poizkusov ŽENEVA, 8. — Konferenca o prekinitvi jedrskih poizkusov je danes nadaljevala svoje delo, toda razgovori niso privedli do nobenega bistvenega napredka. Moskovska «Pravda» piše v zvezi z novimi ameriškimi IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItlllllllinilllllllHIIIlillllUlinilllllllinilMIIIIMIIIHHIIIIIIMHIIIIIItllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlilllllllllllllllllll Rojstvo pete francoske republike Micbei Debre sestaviI novo vlado Svečana predaja oblasti v Elizejski palači - Gospodarska kriza in Alžirija bosta tudi odslej povzročali največje preglavice vladi PARIZ, 8. — Uradno rojstvo pete republike, proglasitev generala De Gaulla za predsednika republike in francoske skupnosti, imenovanje Michela Debreja za ministrskega predsednika kot naslednika De Gaulla: to so glavni dogodki današnjega dne, ki ga v Franciji označujejo za »zgodovinskega«. Francija je stopila danes svečano v prvo leto nove republike. Peta republika ima sedaj svoj statut, svojega predsednika, poslansko zbornico, organizacijo skupnosti, ki povezuje Francijo s prekomorskimi departmaji in ozemlji. Novo vlado pa je sestavil najožji De Gaul-lov sodelavec Michel Debrč. V prihodnjih mesecih bo Francija dobila še senat in senat skupnosti. General De Gaulle je z več kakor 300 odredbami začrtal pot svojemu nasledniku. Odredbe se nanašajo na številne reforme na vseh področjih. S svojim govorom 30. decembra pa je De Gaulle določil valutno, gospodarsko in finančno politiko. Glavni obrisi zunanje politike so bili javno napovedani ali objavljeni med razgovori, ki jih je De Gaulle imel z Dullesom, s Fanfani.iem, z Adenauerjem in s številnimi drugimi zahodnimi državniki. Se nerešeno pa je alžirsko vprašanje. V svojem govoru v Alžiru je De Gaulle med drugim izjavil: «Ostalo bomo napravili pozneje s predstavniki skupnosti, ki živijo v Alžiriji.« V svojem govoru v Costantini pa je napovedal ((petletni načrt« za reforme. Toda kakor je včeraj ponov- na gospodarsko in socialno rešitev, pač pa tudi na jasno politično rešitev. Opazovalci ugotavljajo, da to ne bo lahko, posebno še, ker volitve v Alžiriji niso dale tistih alžirskih »sogovornikov«, s katerimi je De Gaulle mislil odločati o novem položaju Alžirije. Vojna v Alžiriji se nadaljuje in postaja vedno bolj krvava, kakor kaže tudi današnje sporočilo francoskega vojaškega poveljstva, ki pravi, da je 5. janparja pri bojih v Kabiliji padlo 265 Al-žircev. Ob rojstvu pete republike postavljajo vsi opazovalci predvsem dve vprašanji: Ali bo Franciji uspel tisti veliki napor, ki ga zahteva De Gaulle, in ali bo sprejela vse tiste gospodarske žrtve, ki jih nalaga nov program o »auste-rity«. Dalje se sprašujejo, ali bo mogoče rešiti alžirsko vprašanje na zadovoljiv način. Novi predsednik vlade Michel Debre, ki ga označujejo za »patriota«, bo vsekakor naletel na številne težave in prihodnost bo pokazala, ali jim bo kos. Prihodnji teden bo Debrč predstavil skupščini svojo vlado, ki je takole sestavljena: Predsednik vlade: Michel Debre. Minister-delegat pri ministrskem predsedniku: Ja- cques Soustelle (odgovarjal bo za prekomorske departmaje, za saharske zadeve in za prekomorska ozemlja; poleg no poudaril tuniški poslanik Habib Burgiba mlajši, čaka postavijo KD pred demokra- alžirsko vprašanje ne samo liiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiini(H»(iiiniiiiiiiiMiiiiliiiiiiiHiliiiilii">ii"iiHiii>i»n>i»ntkov vseh elementov plače, in to samo za delovne dni. Na ta način bodo bolniško doklado izplačali za vse delovne dneve med boleznijo, razen praznikov. —— «»----- Smrt moža ki je skočil z zida V zadnjih dneh decembra lani smo pisali o poskusu samomora 53-letnega Marija Pangosa iz Ul. Romagna, ki je skočil z 8 metrov visokega žu, ker so ga v bolnišnici tedaj sprejeli z optimistično prognozo okrevanja v 30 dneh. Toda izkazalo se je, da so bile poškodbe hujše kot je bilo videti in mož je včeraj zvečer podlegel poškodbam. Pangos, ki je bil na ortopedskem oddelku od 29. decembra, je ob sprejemu v bolnišnici potrdil, da je skočil iz samomorilnih namenov, vendar vzrokov ni hotel izdati. Iz sindikalnega življenja Prenehanje stavke pomorščakov družb PJLN Zahteve delavcev lesne stroke - Skupščina delavcev oblačilne industrije Sindikalna organizacija SINDAN sporoča, da so po dolgotrajnih pogajanjih na ministrstvu za trgovinsko mornarico prišli pozno v noči do okvirnega sporazuma s predstavniki FINMARE in da bodo podroben sporazum uredili danes dopoldne. Zato je SINDAN odredil takojšnjo prenehanje stavke. je sindikalna predstavnica na skupščini obrazložila dosedanje, rezultate pogajanj o obnovi vsedržavne kolektivne po-.godbe. Do sedaj so pregledali 16 členov pogodbe in so se sporazumeli o načinu zaposlovanja osebja, zdravniških pregledih, preizkusni dobi, odložili pa so razpravo o sedmih členih, ki se med drugim nanašajo na vajence, delovni urnik, praznične dni, delo na a-kord itd. Obvestilo kokošerejcem NAROČILA VALILNIH JAJC IN EN DAN STARIH PISCET K pred dnevi objavljenemu obvestilu, nanašajočem se na naročila en dan starih piščet in valilnih jajc odbranih pasem po znižani ceni dodajamo, da se sprejemajo naročila za piščeta samo od 25 naprej. Z namenom da se začne tukajšnja kokošereja čimbolj racionalno usmerjati, bo prosilec lahko naročil samo dve pasmi, in sicer izmed tistih, ki jih nudi Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. Naročila so se pričela sprejemati 3. t. m. in bodo trajala nepreklicno do sobote 24. t. m. pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, Ulica Ghe-ga štev. 6. OBČNI ZBOR* ZDRUŽENJA ZA KULTURNE STIKE S SZ Izvršni odbor pokrajinske sekcije Združenja za kulturne stike med Italijo in Sovjetsko zvezo v Trstu se je sestal dne 5. t. m. in sklenil, da se 1. februarja t. 1. skliče občni zbor članov v dvorani Ul. Madon-hing 19 (lj. pr. lastn.j. Na občnem zboru se bodo obravnavala organizacijska vprašanja in začrtale smernice bodočega delovanja. Ta kulturna manifestacija je v pripravo na nacionalni kongres Združenja, ki bo v Rimu dne 22. in 23. februarja letos. Prisostvoval bo član osrednjega vodstva ki bo govoril na zaključnem javnem zborovanju. iiiiiiivimu •■inmiiuuiHimniiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiii Stavka pomorščakov, ki jo je proglasila sindikalna organizacija SIN1DAN, ni povzročila v Trstu pomembnejših zakasnitev, ker je slučajno padla na datum, ko se po rednih urnikih niso predvidevali odhodi ladij državnih pomorskih družb. Vendar pa je pomorska družba «Adriatica» odredila, da bo motorna ladja »iChioggia#, ki bi morala odpluti iz Trsta že včeraj zjutraj, odplula šele danes zvečer. Sporočilo pomorske družbe pravi, da se je to pripetilo zaradi slabega vremena, ker zaradi dežja naj ne bi mogli naložiti ves tovor. V Benetkah je zaradi stavke bilo ustavljenih včeraj pet ladij; «Agostino Bertani« in »Africa« »Tržaškega Lloyda»; «Cittš di Messina« in »Caglia-ri» družbe »Tirrenia« in »Bar-letta« družbe «Adriatica». V Neaplju še ni odplula 10-tisočtonska ladja »Ausonia« od družbe «Adriatica» tudi po izteku 24-urne stavke. Motorna ladja «Oceama» (Tržaški Lloyd), ki je priplula iž Avstralije in bi morala pripluti včeraj ob 6. uri v Neapelj, pa je plula direktno v Genovo. * * * Včeraj se je sestal sindikalni odbor delavcev lesne stroke, ki je proučil zahteve, ki »o jih predložili v vsedržavnem okviru za izboljšanje položaja teh delavcev. Na sestanku so sklenili, da prjčno delavci s protestnim gibanjem. V Trstu zanima to vprašanje okoli 1000 delavcev, ki so povečini zaposleni v manjših podjetjih in obitmskih delavnicah, saj je na našem področju le nekaj srednjih podjetij in med njimi podjetje «Zerial» ki zaposluje okoli 70 delavcev, in podjetje «Ffando-li», ki zaposluje prav tako o-koli 70 delavcev. Odbor se bo ponovno sestal v ponedeljek dopoldne. * * * Včeraj je bila skupščina zaposlenih v tovarnah, kjer proizvajajo oblačila v serijah in Grozna nesreča v Bujah Tri mesece star otroR zgorel v svojem vozičku Nesreča se je zgodila, ker je bil voziček blizu ognjišča in so odšli slarši molst krave, tako da je ostal otrok sam V Bujah je predvčerajšnjim živ zgorel v svojem vozičku tri mesece stari Milivoj Mani-Jovič. Oče n mati sta šla proti večeru molst krave in sta pustila otroka samega v kuhinji. Milivoj je mirno spal in starši so brez skrbi odšli na svoje delo. Toda voziček je bil blizu ognjišča, nad katerim se je sušilo na vrvi otrokovo perilo. Organi javne var-nosti so ugotovili, da je nesrečo povzročil kos perila, ki se je vnel in padel na otrokov voziček. Pokrivalo in otrokova oblek-ca sta naglo zgoreli; otrok si ni mogel pomagati iti je zaman jokal, ker ni bilo v bližini žive duše, da bi ga rešila. Ko sta se oče in mati vrnila, sta takoj zaslutila, da nekaj ni v redu, ker je iz kuhinje uhajal gost dim. Naglo sta odprla vrata, a nista mogla takoj zapaziti, kaj se je zgodilo, zaradi gostega dima; pri ognjišču pa je vse gorelo. Skočila sta k vozičku, tedaj pa sta zagledala zgorelo truplo svojega otroka. Izžrebane vstopnice občinske galerije 5. t. m. je bilo v prisotnosti finančnega nadzornika žrebanje loterije občinske umetniške galerije. Izžrebane so bile sledeče vstopnice; št. 12068 (slika slikarja Romea Danea), št. 12008 (kip kiparja Oresta Dequela), št. 11772 (lesorez slikarke E- zidu nad Ul. Fabio Severo. lettrte Metallmojeve), št. 12041 Tedaj smo pripomnili, da je (slika slikarja Nina Perizija). razmočeno travnato zemljišče Posestniki vstopnic bodo tah-pod zidom rešilo življenje mo- ko prejeli nagrade v sobi št. 121 občinske palače. Ce dohit- j mičnimi prvinami. Na srečo je jjotgj v izoliranem prostoru, zaradi česar je bilo delo gasilcev osredotočeno na to, da preprečijo razširjenje plamenov na ostale dele tovarne. Do požara je praktično prišlo v kotlu, kjer je vrelo laneno olje. Ko so dvignili pokrov, je izbruhnil plamen, ki je kmalu zajel v glavnem tudi stroje Ogenj je uničil tudi približno 500 litrov lanenega olja. Po mnenju lastnika tovarne, je požar povzročil 10 milijonov lir škode. nik ne bo prevzel nagrade v teku enega meseca, jo bodo podarili, kot je določeno po zakonu, občinski podporni u-stanovi. — «»------- Padec delavca Včerajšnji dež je zakrivil tudi nezgodo na delu, zaradi katere je moral 20 let stari Alojzij Perdec iz Medje vasi št. 14 v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma podlnhtnice desne roke sprejeli s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku. Perdec, ki se je pripeljal v bolnišnico z delodajalčevim avtomobilom, je povedal, da je bil zaposlen pri podjetju Radovič v Nabrežini pri gradnji nove hiše v Devinu. Med delom je moral čez leseno brv, ki je bila postavljena meter nad zemljo, in prav s te je padel, ker je bila deska mokra in spolzka. ««------- Tatvina skuterja Claudio Srrtaldone je predvčerajšnjim zvečer pustil svoj skuter pred stanovanjem v Šalita Montanelli in ko se je zjutraj hotel odpeljati, Je o-pazil. da mu ga je nekdo ukradel. Tatvino je prijavil policijskim organom. Požar v tovarni barv Po vef urah dela se je gasilcem, ki so šli na kraj s tremi motornimi brizgalkami, posrečilo pogasiti požar, ki je o-koli poldne izbruhnil v tovarni barv ICASA v Ul. Valmar-tinaga in s tem preprečiti škodo, ki bi jo lahko plameni povzročili, če bi zajeli tudi druge lahko vnetljive stvari. Požar je izbruhnil zaradi nenadne eksplozije kotla s ke- iiiiiiiiittiiiiiiHiiiiimimiiiiiiiiitimniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHHiHiiiiiiiiiiHiiiiHiHiitfliiiiiMiiiiniiiMiiilliiiHiillHiiiiiiiiiiiiiiiHtiltiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiii V mestu je dež povzročal motoriziranim osebam preglavice v okolici pa so bile te še hujše zaradi snežnega me-teža. Posebno na Proseku je sneg tako gosto padal na zemljo in jo belil, da se ni videlo niti ped pred seboj. Zato ni ni{ čudnega, če se je nekemu avtomobilistu pripetila nezgoda. O nezgodi se je izvedelo o-koli 19 ure, ko se je 26-letni Sergio Corsi iz 2elezniške ulice ni Opčinah pripeljal v bolnišnico. Mladeniču so zdravniki razkužili rano na čelu in ga nato odslovili s priporočilom 6 do 8 dni počitka. Se pred odhodom iz bolnišnice pa je Corsi pojasnil, da se je uro prej vozil v avtomobilu svojega znanca, čigar priimka pa se ni spominjal, po lesnem skladišču na Proseku. Name- Promctne nesreče Avto trčil v ograjo zaradi snežnega meteža Avlo in skuter povozil« dekleti njena sta bila v vas, a zaradi snežnega meteža se ni videlo nič, zaradi česar je šofer treščil z avtomobilom v železno ograjo ob cesti. Dež je neusmiljeno lil, ko je 28-letna Andreina Pierini iz Ul. Cereria hotela prekoračiti cesto na Nabrežju. Todu po nekaj korakih se je znašla pred snopom luči žarometa avtomobila, s katerim se je 23- letni Fabio Piretti iz Ulice dellOliveto vozil proti Trgu Unita. Šofer je sicer takoj pritisnil na zavoro, a trčenja v dekle ni mogel preprečiti. Pierinijevi je piretti priskočil na pomoč in jo povabil v avtomobil, s katerim jo je tudi odpeljal v bolnišnico. Toda njene poškodbe niso bile nevarne in tako ji je zadostovalo razkuženje rane a pod- plutbo na gornji ustnici ter odrgnin na spodnji in' zapestju leve rpkK,nizrna' hi je samemu y. i cilj Ta poskus se je dem i tako, da so social- knit ati Postali ujetniki rniservativniii hi p »ttuivnui sil. di fiav ^ako je propadel tu-letai^ Poizkas. Fronta iz Ir n • . namreč ni nudi-8a i 'i nekega organske-vanjn doslednega nadalje-s- J.a Protifašistične bor- Rarn! ,nai bi temeljila na ski , adi množic in delaven av*,0n°miji, ki se odra-teein <^fl?entraliziranem in državlisticnem značaju konj!: ampak je proti Hiu attvnemu nazadovale P0sl;avljala podobo ne-Sovi?!^^ države, namreč da'eč ’ ki je prav tako Posti temeljnih značil-se halijanske družbe, ki gibn ®. znašla združena v ve vJU odpora. Vzor drža- ’ * Ra ip Hnriska frnn- ta'n^ga je ljudska fron-je ,o<)stavljaia pred deželo, skeg I)rav gotovo proletar- iz" izvora, izhajal pa je uzbe in proletarske moč ki £ bil° ila„ umetno ponoviti pri s>e'jfv značilnosti sovjet- d°vinsknVeJe bUo mot zsf> sili j,. opravičiti v Ru- Sra’diiaerTfe je P° tisti poti Rt Var! uova gospodarska n(w,H 'ost, toda te značll- bi Vls° bile take. da ni "°S’e. povzročiti politična nrei7**k velikih množic iJi^ske fronte.0210^6 **** hus!»Srleh teh dveh Roiz- R)Wi je spravil delavsko Ulito V Italiji v slepo vsul,«*111 ^Ju onemogočilo ko izbiro, medtem vidnn konservativne sile •"»im,8 V kr^čanski demo- '"''■'iiiiiiii,mu, .. n Irikrat na teden ralo^ i0čj|veni razpravi je mo. kdai .arisko sodišče povedati, nem * kolikokrat v določe- biti asov‘r’em obdobju sineta jeziti pnca slave volje in se *°diš{p d£1,'ii,i ra/Pravi je mož v, ^l^do, da sme biti dn Posli "T1? dela uli mu Kre' trikrat slabo, slabe volje po nem Drli1'' teden- v nasprot-lozb« .. u smp žena vložiti ** razvezo. kraciji tisto množično stranko, s katero jim bo uspelo obdržati pod svojim vplivom množice ljudi in tako dati svoji oblasti videz demokracije. V takem položaju poštar ja, po mnenju Codignole, ofenzivna obnova delavskega gibanja v Italiji zgodovinsko poslanstvo italijanske socialistične stranke. V tem trenutku se namreč postavlja z vso svojo težo vprašanje italijanskih katoličanov, namreč vprašanje neke državne perspektive in neke metode politične borbe, ki bi bila zmožna zajeti katoliške množice do take mere, da bi to povzročilo krizo njihove politične enotnosti v ekviru KD. Milijonom katoličanom je že postalo jasno, da je njihova politična enotnost le dvoumje in prevara, ker je ta enotnost le orodje v korist države, ki vedno bolj duši prav tiste potrebe po obnovi in svobodi, katerih izraz je ustava. In tu se Codignola vprašuje: e Ali je moč. tem delavskim množicam uspešno nuditi neko rešitev, ne pravim nujno efrontistično*, ampak tako, ki ne bi podvomila v značilnosti socialistične države, kakršna se je zgodovinsko oblikovala v Sovjetski zvezi? In nadaljuje: «Država, ki jo mi nudimo deželi kot perspektivo, je država s centralizirano oblastjo in pomanjkanjem demokratične kontrole, avtoritarna država s togim gospodarskim vodstvom in zato država, v kateri so politične svoboščine le preprosto orodje za dosego oblasti, in ne sredstvo za demokratično preizkušnjo socialističnih rešitev; ali pa je država, ki jo mi predlagamo deželi, država demokracije nd spodaj, država uničenja birokratskih vozlov, ljudske kontrole, delavske samouprave, stroge ločitve oblasti, razširjenih in ne zmanjšanih političnih svoboščin, skratka, država integralnega in dinamičnega uveljavljanja ustave?* Na to vprašanje moramo odgovoriti, pravi Codignola: na to vprašanje mora odgovoriti kongres v Neaplju. «Od izbire med tema dvema problemoma je odvisna hkrati tudi rešitev odnosov s komunisti; če se borba vrši za prvi tip države, pa naj bo odnos sil kakršen koli, bo to borbo vodila komunistična stran- ka; če gre za drugi tip države, bo politična pobuda, tudi komunističnih množic, prešla na nas. če si razredna borba postav-Ija ta ali oni cilj, je tudi orodje te borbe taksno ali drugačno. In če dialog s katoličani ne more biti v prvem primeru nič drugega kot skromno in dvoumno odprtje, se v drugem primeru postavlja dosti širša perspektiva alternative: alternative tiste nove, demokratične in socialistične države, za vzpostavitev katere so zainteresirane i katoliške i komunistične množice, kakor so bile, za piehod od fašizma k ustavi, zainteresirane i prve i druge; toda rezultat je bil ustavni instrument, ki ni niti katoliški niti komunističen, ampak demokratičen.* Fidel Castro, voditelj upornikov, ki so s Kube pregnali diktatorja Batisto MAROKO JE PONOVNO V NOTRANJIH TEŽAVAH ^Neuporabni predmet - Mohamed V. - diktator? «SMato in srebro ne bo padalo z neba. Seme neodvisnosti ne more kar Čez noč dajati plodov. Plodove tega semena bodo obirali šele naši sinovi, morda vnuki... Bodočnost pa vendarle pripada vam, to pa je odvisno od vas, od vseh vas.# To sta dva citata iz govora, ki ga je kralj Mohamed V. i-mel na proslavi druge obletnice, odkar je Maroko postal neodvisna država. Proslava tokrat ni bila tako slovesna kot pred letom dni in tudi Mohamedov svečani govor je bil verjetno najbolj živčen od vseh, kar jih je imel v dobi svojega vladanja. To so opazili tudi stotisoči ljudi, ki so bili na svečanosti zbrani. Nič čudnega, kajti politična in gospodarska vprašanja se v tej mladi državi naglo kopičijo in če hoče Maroko kdaj zares uživati plodove svoje neodvisnosti, mora vse svoje sile strniti v enotno fronto. Nasprotno pa opažamo, da črv notranjih političnih sporov, da podtikanja tujih kolonialističnih interesov to enotnost izpodjedajo in v tej severnoafriški deželi se to še izraziteje opaža kot v katerikoli a-friški državi. Mnogi mlajši politični voditelji vladajoče stranke Istiklal, ki po naše pomeni neodvisnost, gledajo na monarhijo kot na nekaj zastarelega, preživelega, in tudi sam kralj Mohamed V., ki je bil nekoč le sultan, je zanje osebnost brez moči, brez lastnih pogledov, le nekak mi-ljenček, ali bolje neuporaben predmet, ki bi ga bili potegnili iz naftalina, z druge strani pa bojevito ljudstvo s planin Rif gleda na pripadnike Istiklala kot na «mestne po- iiiiiiiiiiiiiiii "Hilli iiiiiii iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimiiiiiiimiiliiiiii iiiiiii milini iiiiiii miiiimiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiii m im i mi iiiiiiiiiiiiiimimii umni, ,„1,11 ZNANSTVENIKI POSTAJAJO VEDNO BOLJ DRZNI Zrak kot bodoče gorivo letal Pri spajanju svobodnih atomov v molekule se sprošča velika energija, ki bo poganjala letalske motorje - To gorivo pa je 100 km nad Zemljo Štiri leta, morda komaj tri leta je od tedaj, ko smo zmajevali z glavo ob čitanju poročil, kako si nekateri astronavti zamišljajo bodoči polet človeka v vsemirje. Danes smio že tako daleč, da smatramo to kot' nekaj normalnega, rekli bi celo vsakdanjega, pa čeprav bomo ob prvi vesti, da je nekje z Zemlje v raketi odletel v vsemirje človek, ob-strmeli. To bo nujna neposredna reakcija, ki pa nas ne bo kdo ve koliko presenetila, saj nas ne more več presenetiti prav nobena tovrstna vest. Zato z enostavnim razumevanjem sprejemamo tudi razne druge vesti s področja sodobne tehnike in znanosti, kot na pr. tudi vest, da bodo v bližnji bodočnosti letala letela po višjih plasteh jonosfe-re brez običajnega goriva. V tekmi med ZDA in ZSSR v njihovih vsemirskih podvigih ima veliko besedo tudi gorivo. Da je sovjetska »Planet-ka» mogla prodreti skozi zid privlačnosti Zemlje, je morala imeti brzino najmanj 11,200 Juan Blondell, ki je bila žena Michaela Todda, preden se je ie-ta poročil z Elizabeth Taylorjevo metrov na sekundo. Ameriški poskusi poleta na Luno niso uspeli zaradi tega ali bolje predvsem zato, ker njihova raketa ni imela potrebne br-zine. Gorivo torej ni malenkostna zadeva. Kakšno gorivo uporabljajo Sovjeti pri svojih uspelih podvigih, ni znano. To tajnost ljubosumno skrivajo pred vsem svetom, predvsem pred svojimi najnevarnejšimi tekmeci — ZDA. Kako si moremo torej zamisliti šele vest, da bodo bodoči reaktivni motorji delovali kar brez goriva? To se zdi na prvi pogled fantastično, ko pa bomo zadevo razčlenili, bomn videli, da niti ni tako nemogoče. Pravzaprav je pretirano reči, da bodo reakcijski motorji delovali brez vsakega goriva, pač pa jih bo poganjalo svojevrstno gorivo — zrak. Znano je, da je ozračje, ki obdaja Zemljo, razdeljeno v različne plasti ali sfere. Ob tleh je gostota zraka večja, pritisk prav tako večji. Cim više gremo, gostota zraka postaja manjša in tudi pritisk se ublaži. Glavni sestavini o-zračja sta dušik m kisik. Molekule, ki sestavljajo zrak, so sestavljene v glavnem iz dveh atomov — dušika in kisika. To pa velja le do višine kakih sto kilometrov, kajti nad to višino so molekule teh plinov pod stalnim bombardiranjem fotonov in sončnega žar-čenja in zato se molekule dušika in kisika razkroje v atome, iz katerih so sestavljene. To se pravi, da je v teh višinah sestava zraka povsem drugačna kot v nižjih, bolj prizemskih plasteh. Sestava tega zraka sicer ni povsem nova. Posamezne molekule so še vedno združene, druge pa razkrojene. In vprav na osnovi razkrojenih molekul, v izkoriščanju teh svobodnih atomov temelji možnost za to, da bi reakcijski motorji mogli delovati tudi brez običajnega goriva Združitev dveh svobodnih atomov povzroča sprostitev e-nergije. Do ponovne združitve molekul pride na več načinov. Zaradi pritiska ali s pomočjo tako imenovanih katalizatorjev, ki so skoraj iz-kUjnnčno kemičnega značaja. V tem je osnovna ideja, kako izdelati reakcijski motor, ki dejansko niti ne bo več običajen reakcijski motor, ki bo služil za poganjanje letala. Zamisel ni ostala več le v teoriji, pač pa so jo praktično že preizkušali in če takega motorja ie niso izdelali, so preizkusili vsaj združevanje ali bolje spajanje svobodnih atomov v molekule, seveda za gornjo uporabo, in pri tem ugotovili, da je najboljši katalizator — zlato. Ce bi neko letalo opremili s takim motorjem, bi mu ne bilo potrebno jemati s seboj kdo ve kolikšne količine goriva in bi njegov let ne bil odvisen od goriva, ki ga nosi s sabo. Takemu letalu bo dovolj le toliko goriva, kolikor ga bo motor uporabil, da bo letalo dvignil v določeno višino in zadobil ustrezno začetno brzino. v nadaljnjem pa bo motor izkoriščal kot gorivo razkrojene atome zraka, kakršne dobimo v jonosferi, to se pravi, v plasteh zemeljskega ozračja iznad 100 km višine. Vse do pred kratkim se je zdelo, da se to praktično ne da uresničiti. Znanstveniki pa so danes teoretično plat teh načrtov že obdelali in prešli že v fazo uresničevanja prvega poskusnega modela, tako imenovanega prototipa, Po njihovem mnenju je najpri- mernejše letalo, ki bi izkoriščalo to svojevrstno gorivo helikopter. Seveda bo tudi tak helikopter opremljen z reakcijskim motorjem. Do ustrezne višine ga bo poganjal reak-cijski motor na klasično gorivo. Ko pa bo letalo prispelo na višino 100 km in več, bo krožni propeler helikopterja služil za krila in reakcijski motor bo tedaj izkoriščal kot gorivo ie zrak, ki ga bo sproti nabiral med poletom. Strokovnjaki so mnenja, da smo že tako rekoč na pragu dobe, ko bodo letala, opremljena z novimi motorji, lahko letela, ne da bi jim bilo treba pristajati na letališčih in se oskrbovati z gorivom. Trajanje njihovega poleta ne bo torej odvisno več od količine goriva, ki ga bodo imela s seboj. Čeprav smo rekli, da je helikopter trenutno najbolj prikladna oblika tega letala, so strokovnjaki tudi mnenja, da bi za vzlet tovrstnih letal mogli uporabljati tudi posebne rakete, ki bi po izvršeni nalogi od letala odpadle in hi letalo nato nadaljevalo svojo pot samostojno z «motorjem na zraka. Ker smo že pri tem, bomo omenili še eno tovrstno — «senzacijo». Znanstvenikom ni nikoli dovolj. V svojih načr- tih rinejo vedno dlje. 2e prej omenjeno «gorivo» razkrojenih atomov zraka, ki nosi v sebi potencialno moč, hi hoteli izkoristiti taKO, da bi za razsvetljavo mest sploh ne potrebovali več električnih luči. Za osvetljevanje mest bi naj izkoristili vprav jonosfero, ki bi osvetljevala naša mesta tako, kot severni sij osvetljuje zadnje obronke Aljaske in skrajne severne predele Evrope in Azije. V jonosfero bi z raketami poslali katalizatorje v prahu, ki bi svobodne atome združili v molekule. S tem bi se ustvarila močna energija, ki se z lahkoto spremeni v svetlobo. d? til« Notranjost tovarne, kjer izdelujejo ameriške raketne izstrelke vrste »Jupiter* framcazene Marokance«. Poleg teh dveh političnih sil obstaja še tretja politična grupacija, ki postaja iz dneva v dan v Maroku vedno bolj vplivna. To je leva struja I-stiklala, ki zahteva nevtralno zunanjo politiko, svobodo in neodvisnost od političnih blokov in najizraziteje obsoja «dvorsko politiko#. Kot je znano, sta pred dobrimi tremi tedni konservativni premier Ahmed Balafrej in njegova vlada morala dati ostavko. Osnovni vzrok — čedalje večji vpliv levičarskih idej v Istiklalu. Mohamed V., ki je popolnoma zaupal Ba-lafreju, je bil naid tem presenečen in iskal je pomoči pri človeku, za katerega je mislil, da bi mogel zavreti levičarski val v okviru Istiklala. Ta osebnost naj bi bil 48-letni član vodstva Istiklala Alal el Fassi, kateremu je ponudil predsedstvo vlade. Toda Alal el Fassi se ni znašel. Kralju je predložil toliko ministrov, ki kralju niso bili po volji, da se je Mohamed V. končno odločil storiti to, česar so se mnogi bali. Ni pristal na formiranje predložene vlade, pač pa je v novo kraljevsko vlado uvedel »tehnične osebnosti#, ki so kot ministri odgovorni le njemu. Od tod ime nove vlade ((kraljevska vlada#. Hkrati ko je kralj uvedel to tako imenovano tehnično vlado, so iz berberskih planin Rif prispele vznemirjajoče vesti. Berberi so ustanovili «o-svobodilno gibanje Rifa», ki je kraljevo vlado obsodilo zaradi zločinstva in zahteva, naj se vrne iz begunstva znani voditelj Abd El Krim. Osvobodilno gibanje je Mohamedu V. izročilo tudi ultimat, ki vsebuje 18 točk. V te.n ultimatu med drugim beremo: »V kolikor le ena od 18 točk ne bo sprejeta, borao začeli z akcijo.# Tako je vodja novega gibanja Mohamed Salem A’Mezian zagrozil kralju. V čem bi ta akc ja obstajala, v ultimatu ni bilo rečeno, toda Mohamed V. bi ne b;l to, kar je, ne bil bi »neuporaben predmet, potegnjen iz naftalina#, če ne bi bil klonil in začel spre:emati prve zahteve hrabrega plemena, kateremu je vojna že stoletja nekakšen poklic in osnovni zakon. Z druge strani pa je bil kralj pod pritiskom levega krila Istiklala primoran zahtevati brezpogojen umik a-meriških in francoskih sil iz Maroka. S to potezo so se razmere v Maroku za trenutek pomirile. Toda prebujena Marokan-oi zahtevajo mnogo obsežnejše ukrepe predvsem socialnega in gospodarskega značaja, na katere monarhija ni pripravljena. Na zahteve, ki prihajajo z vseh strani Maroka o agrarni reformi, se Mohamed V. uela gluhega in nanje je odgovoril z nekaterimi u-krepi, ki dajejo slutiti, da bi bil pripravljen tudi na ostrejše ukrepe, ki so povsem V soglasju z osebno diktaturo. «Ce bo Mohamed V. krenil po tej poti — je pred dnevi rekel bivši podpredsednik vlade Abderaliim Buabib — se bo postavil izven in iznad kritike#, kar bi v drugih bolj razumljivih besedah pomenilo izven zakona niiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii„iiiimiiIM||,iiiiiiiiiii,ii,i,ii|||,„m,lllllim)tllfIt|| iiiiiii tiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiaiiiiini ii 50-letnica Jakopičevega paviljona Rihard Jakopič (1869-1943) je bil mecen po duhu, toda ne tudi po gmotnih možnostih. Kot prvak impresionistične smeri v slovenskem slikarstvu se je zaveddl, da je treba umetniška dela predvsem prikazati ljudstvu. Ko je ljubljanskim mestnim očetom naslovil prošnjo, da bi mu dovolili na kosu travnika, onstran ielerniške proge, ki pelje v Trst, na začetku Tivolskega parka, zgradit i skromen umetniški paviljon, v katerem bi mogli od (asa do časa prirejati razstave del domačih u-metnikov, je Jakopič ugotavljal, da slovenskemu narodu ne primanjkuje umetniške sile, a je zaradi čudnih razmer slovenskim u-metnikom oteikočeno priti v stik s slovensko javnostjo. Jakopičeva upornost je vendarle rodila uspeh. Njegov umetniški paviljon so zgradili leta 1908 na ie o-menjenem mestu in služi še danes, po pol stoletju, svojemu prvotnemu namenu. Jakopič sam je upravljal paviljon petnajst let in do leta 1033 je bilo v njem prirejenih 25 likovnih razstav. Spričo okoliščine, da so mu zmanjkala sredstva za vzdrževanje paviljona, ga je odstopil leta 1923 mestni občini. Vse do leta 1947 je bil ta paviljon tako rekoč edina profesionalna razstavna dvorana v Ljubljani, če ne upoštevamo prostorov Narodne galerije. Toda tudi po otvoritvi Moderpe gale- rije (1947), ki pomeni dejansko zares prvo posrečeno rešitev glede slovenskih razstavnih prostorov, je vloga Jakopičevega paviljona, ki je bil obnovljen leta 1954, pomembna tudi danes. Evo nekaj podatkov o razstavah, ki jih bodo v tem paviljonu priredili v letošnjem letu. Od gostov se bo pojavil s svoj o grafično razstavo hrvatski slikar Zlatko Priča hkrati z beograjskim slikarjem Ivanom Tabakovičem in mlado kiparko Olgo Jevričevo. V načrtu je tudi razstava del jugoslovanskih primiti-vistov. Od domačih slovenskih umetnikov bodo razstavljali Mira Pregljeva, Ferdo Mager, brata Nande in Drago Vidmar, kipar Jaka Savitišek in slikar France Slana. 5l>-letni jubilej Jakopičevega paviljona vidno označuje razstava katalogov slovenskih likovnih razstav v preteklih šestih desetletjih, začenši s prvo razstavo slovenske umetnosti, ki so jo priredili v Ljubljani l. 1900. Pred nami je kakih 330 katalogov in prospektov posameznih razstav, od katerih je bilo le v Jakopičevem paviljonu prirejenih 136. Ko si ogledujemo to zgodovinsko zaporedje naporov in razvoja slovenske likovne ustvarjalnosti, se pred nami vrstijo dokumenti od prvih skromnih del na začetku stoletja, do novih, grafično popolnih katalogov. zlasti iz let pred drugo svetovno vojno in iz povojnega razdobja. V njih je tako zajeta celotna zgodovina slovenskega likovnega izražanja. Človek čuti zadovoljstvo, ko Vidi, da danes tudi manjša slovenska me- sta, kot na pr. Slovenjgra-dec, Kranj, Koper ali Celje, izdajajo ob priliki slikarskih razstav neprimerno vsebinsko in tehnično popolnejše kataloge od onih, ki so jih pred 50 in več leti izdajali v Ljubljani. lllllllllllltlllllllllltlHIIIIIItltlli umi nuni n iiiiiii iiiiiiiiiiiiiii n hiiiiiiiiii umi mm iiimiiiiiiiitit HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odlične zamisli za rešitev vprašanja, ki zadeva vso skup. nost vaših sodelavcev. Nepričakovano zadovoljstvo s strani prijateljev. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Na vidiku je poslovno potovanje, ki se bo končalo tako, kot predvidevate Našli boste novo priložnost, da pokažete svoje sposobnosti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Obetajo se uspehi v špekulacijah. Stara zapletena zadeva bi se znala dobro končati. RAK (od 28. 6. do 22. 7.) Današnji dan je naklonjen ljudem, ki imajo opravka z ob činstvom. Zvezde ne kažejo preveč sreče v ljubavnih zadevah. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dobili boste podatke, ki vam bodo omogočili izpeljati načrt, ki vam bo prinesel velika gospodarska zadoščenja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Uspehi, ki jih boste dose- gli, vas bodo opogumili, da boste nadaljevali po tej poti. V ljubezenskih zadevah bodite skromnejši. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ponovno se pojavlja stara ljubezen, ki bi jo mogli spet oživiti, seveda v kolikor ni časovno prepozno. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Razčistite svoje poslovne zadeve in preglejte knjige. Staknili boste kaj, kar že dolgo čepi ob strani. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Sprejeti boste morali sklepe, ki bodo močno vplivali na vašo bodočnost. Zadoščenje se obeta v izpolnitvi starih želja. KOZOROG (od 21. 12. do 20 1.) Vaše iniciative bodo dobile dobro oporo m s tem boste končali že dolgo začeto in nikoli dokončano delo VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Sreča se začenja nagibati na 'la®0 stran. Ne zamudite priložnosti. Tudi v ljubezni prijetna novost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne pustite se zavajati z običajnimi obljubami, ampak delajte tako, kot bi mogli računati samo z lastnimi silami. Podtaknjeni «obračun» in «pogum» ki ni pogum Ko sem v zadnji lanskoletni številki «Demokracija* bral — po službeni dolžnosti seveda — članek z naslovom »Nič ni tako skrito, da ne postalo bi očito!#, mt vsa dolgovezna tvezenja pisca niso spravila v slabo voljo, ker sem se na branje tega lista ie privadil in duševno pripravil. Vsak poklic pač terja nekaj žrtev. Toda pisec tega članka, ki svojim bralcem razkriva spravo literarno in politično senzacijo Jugoslavije» — roman znanega srbskega pisatelja Branka Čopiča »Gluui ba-rut» (ki ga preimenuje kar v «Nemi smodnik*), v katerem avtor romana prikazu)e narodnoosvobodilno borbo v vseh njenih sončnih in senčnih plateh, v biografoki noti o Branku Čopiču pravi med drugim tudi tole: «Ze kmalu se je uvrstil med elito mladih modernih kP’ižev-nikov. Ustaška divjaštva in nacistična in fašistična hudodelstva so Čopiča že leta 1942 nagnala med Titove partizane in v samo komunistično partijo. Kot politkomisar neke partizanske enote je Čopič .pridno zbiral gradivo za književno obdelavo partizanskih borb. To gradivo je tudi takoj po vojni objavil. Tako se je hitro povzpel med vidne partizanske pisatelje.* Ce bi hoteli iz gornje trditve izvajati logični zaključek, so ie «ustaška divjaštva in nacistična ter faš^tična hudodelstva# kriva za to, d* je Branko Čopič odšel 1942. v partizane, ker so ga le ta «nagnala med Titove partizane#. Po piščevem mnenju bi sicer Branko Čopič verjetno šel med četnike, domobrance ali, če bi bil v Sloveniji, morda med belogardiste. Druge izbire, kot nemo, ii bilo, posebno ne, ker je Čopič o rodu z meje med Bosno in Sandžakom, kjer v času takih dogodkov ljudje niso nikoli ostali križem rok. To bi bil logični zaključek. Kdor pa je tega sicer mirnega, toda pogumnega človeka poznal že leta pred vojno v dobi šolanja na beograjski univerzi m zato dovolj dobro, se mu te trditve zdijo najmanj smešne, če ne žaljive. Čopiča niso v partizane (nagnala# «ustaška divjaštva in nacistična ter fašistična hudodelstva#, pač pa njegova nacionalna in napredna zavest in prepričanje, da je prišel čas za obračun s tujimi in domačimi fašisti in njih podrepniki. Kar se pa tiče ostalega tvezenja na račun ((obračuna s komunistično hinavščino in lažnivostjo» in pogumom beograjske založbe ((Prosveta*, ki da je «s tako uničujočo kritiko (mišljen je Čopičev eGluvi barut*) zagnala na smetišče toliko slavljene komunistične junake*, naj odgovarja sam Branko Čopič, ki je v intervjuju zagrebškemu dnevniku ((Narodni list* (novoletna številka) med drugim izjavil; «V «Gluhem smodniku* sem prikazal zelo težke trenutke iz revolucije, ko SO nekateri naši ljudje zaradi težkih pogojev borbe postali nekoliko dehumanizirani,, živeč v prepričanju, da vendarle delajo ono, kar je za revolucijo najbolje. Partija je proti tej dehumanizaciji vodila zelo ostro borbo in u-spelo ji je, privesti jo do zmagovitega konca in vse naše akcije dvigniti na visoko, splošno ljudsko, humano raven. Neki ljudje v tujem desničarskem tisku so vzeli samo en del tega procesa dehumanizacije in iz tega si ustvarjajo svoj kapital v borbi proti novi Jugoslaviji. Nobeno naključje ni, da so še v tem skupnem poslu znašli nacisti, četniki, ustaši ih klerikalci. Ti so začeli ta del moje literature hvaliti in jo popolnoma zlonamerno poudarjati, češ da sem «uničil mit o partizanih# in «da seir. zadal zadnji udarec...# in kdo ve kaj še. vse ne..,» «Toda jaz menim, da smo mi danes že dovolj močni in da nas taki- «napadi» in taka podtikavanja ne smejo motiti. Vsakomur v naši deželi je jasno, kaj moji junaki v sebi nosijo, kakšno je moje stališče kot pisatelja, na kakšni liniji sem, kaj zastopam in kateremu gibanju pripadam#. Novo molorno kolo Neka angleška tovarna je iz. delala prototip novega motoi> nega kolesa. Motor je obdan s kovino, ki pri padcu ščiti vs* občutljive dele. Novo vozilo zmore 135 km na uro, ima pa posebnega »nadzornika za nevarnost#, ki voznika opozarja na mokri cesti. Baje so na novem vozilu tudi specialne zavore, Goriško-beneški dnevnik Pismo FIOT inšpektoratu za motorizacijo Podražitev vozovnic prizadela tekstilne delavke Sindikat tekstilnih delavk. Vilnih delavk poziva inšpekto-CGIL je poslal pismo inšpek-1 rat za motorizacijo, da še en-toratu za motorizacijo v Vid-, krat pregleda dovoljenje, ki mu ter v vednost prefektu in upravnemu odboru proste cone, v katerem razpravlja o povišanju tarif na avtobusih, ki vozijo delavke na delo v tekstilne tovarne. Ker so se prevozni stroški aelo povečali, medtem ko temu ni sledil noben povišek mezd, se sindikalna organizacija zelo čudi, zakaj se ne u-pošteva dejstvo, da prejemajo avtobusna prevozniška podjetja kontingente pogonskega goriva po nižjih cenah, kar bi moralo zmanjšati ne pa večati prevozne tarife. Od leta 1955 dalje, ko je bila prav tako povišana prevozna tarifa, so delavkam povišali plače samo za 1,5 odstotka na podlagi novega sporazuma. Sindikalna zveza teks- ga je izdal za povišanje tarife skupno z upravnim organom proste cone, ki je trgovinska zbornica. Organizacija je pisala tudi avtomobilskim prevozniškim podjetjem ter sindikalnim organizacijam, da bi se o vprašanju pogovorile. Na koncu naj navedemo še nekaj številk o novih vozninah, ki so za 80 lir večje od prejšnjih Delavka iz villesse plača mesečno za vožnjo do Gorice 3.720 lir, 17 Dravščine v Gorico 2.960 lir, iz Koman-sa 3.120 lir itd.. Delavka iz Villesse potroši torej samo za vožnjo mesečno 25 odstotkov svoje plače. Predstavnice delavk so bile včeraj tudi pri prefektu. Posledice zime in praznikov V vsej pokrajini 693 meničnih protestov V decembru ni šla v Sovodnjah in v Steverjanu v protest nobena menica V prvi polovici decembra. rancan 11, Turjak 3, Villesse se je število meničnih prote-12, Doberdob 2, Foljan 5, San stov v naši pokrajini po podatkih trgovinske zbornice precej povečalo. Ta pojav je treba pripisati delno nastopu zime, ko se je treba obleči in si nakupiti kurivo, delno pa zaradi praznikov, ko se rabi več denarja in se ljudje zatečejo k vedno priljubljenemu kupovanju na menice, ki jih potem ne morejo plačati ob pravem času. V vsej pokrajini je bilo zabeleženih 693 meničnih protestov, v posameznih občinah pa je njihovo število naslednje; Gorica 337, Tržič 177. Kopriva 2, Krmin 15, Dolenje 6, Farra 4, Gradiška 30, Gradež 37, Moraro 2, Moša 4, Ro-mans 6, Ronke 23, Začraj 3, Škocjan 13, St. Lovrenc 4, Sta- aniMiiniHiiiiiutiiiintMiiiiHiiiiiMiiiitiMiiiimiiaiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiMiiiiimiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimmiiiiii Seja pokrajinskega odbora Okrepiti hočejo pristaniške naprave v Tržiču in Gradežu 17. januarja seja pokrajinskega sveta Na seji pokrajinskega odbora, ki je bila v sredo, so sklenili znižati za prvo tromesečje tekočega leta cene v o-bratni menzi umobolnice na podlagi pridelkov, ki jih tu uporabljajo in ki prihajajo s kmetijskega posestva umobolnice, katerega so pred kratkim reorganizirali. Po nekaterih sklepih upravnega značaja so odborniki razpravljali o letnih pogodbah začasnih uslužbencev, medtem ko so dalj časa posvetili razpravi o povečanju pristaniških kapacitet v Gradežu in Tržiču z javnimi deli, ki bi jih morala finansirati država. Kar se tega tiče, je odbornik Grigolon povedal, da je že v teku skupna akcija številnih občinskih uprav in drugih javnih ustanov; dejal je tudi, da bodo potrebni skupni napori za dosego zaželenega namena. Odborniki so razpravljali tudi o domačem turizmu in so sprejeli sklep, naj se skupno s pokrajinsko turistično ustanovo postavi nekaj turističnih tabel, ki naj tujcu označijo najbolj važne in zanimive kraje v naši pokrajini. V sklopu te turistične akcije so odborniki sklenili podoljšati do prihodnjega poletja razstavo slik iz prve svetovne vojne, ki je pritegnila že nekaj desettiso-čev obiskovalcev iz vse države in tudi iz tujine, ki so prinesli nekaj dobička domačim trgovinam in gostilnam. Za 90.000 lir so odborniki sklenili nakupiti 300 slik, ki so razstavljene na tej razstavi in tako obogatiti pokrajinski zgodovinski arhiv v palači Attems. Sklenili so tudi naprositi ministra za javna dela Tognija, naj prisostvuje svečani otvoritvi novega šolskega poslopja v Ulici Diaz. Pokrajinski svet se bo sestal na prvo letošnjo sejo 17. januarja t'. 1- «»_______ II. januarja Togni v Gorici Otvoril bo naselje INA-easa pri Štandrežu Po dosedanjih predvdeva-njih bi moral minister za javna dela Togni obiskati Gorico 18. januarja. Ob tej priliki bo uradno otvoril naselje INA -Casa pri Štandrežu in tehnično šolo v Ul. Diaz. Sestal se bo tudi s političnimi predstavniki svoje, to se pravi demo-kristjanske stranke, s kateri- mi se bo pogovoril o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo naše pokrajine. Obmejni promet v Benečiji V decembru zabeležili 14.800 prehodov V mesecu decembru so na vseh dvolastniških blokih videmske pokrajine zabeležili 14.836 prehodov, in sicer 3.15B prehodov italijanskih in 10.696 jugoslovanskih državljanov. Največji promet je bil na bloku prve kategorije Stupica, kjer je bilo v obeh smereh 9.113 prehodov S potnim listom je šlo čez ta blok 92 italijanskih državljanov in 44 inozemcev. Med tujci je bilo največ Jugoslovanov, sledijo Avstrijci in Francozi. «»------ Volitve v SAFOG 21. januarja Včeraj je volilni odbor livarne SAFOG sklenil, da bo izvolitev notranje komisije v livarni SAFOG dne 21. januarja t. 1.. , V Benečiji sneg do višine 300 m Tudi v Benečiji je sneg pobelil vrhove. Zapadel je do 300 m nadmorske višine. V višjih predelih je snega veliko več; na Matajurju ga je toliko, da bo v nedeljo privabil prve smučarje. «)------ Sestanek pokrajinskega odbora PSI v Gradiški V torek zvečer se bodo na sedežu PSI v Gradiški sestali novoizvoljeni člani pokrajinskega odbora Socialistične stranke, da izvolijo novega pokrajinskega tajnika in člane izvršnega odbora ter da se pogovorijo o Kampanji za včlanjevanje v stranko za leto 1959. Še Ribijev avtobus na progi Gorica-Lokve Čeprav so predstavniki Jugoslavije in Italije že lani pri- volili, da se ob nedeljah in praznikih uvede avtobusna zveza med Gorico in Lokvami, je družba Ribi šele letos sklenila voziti na tej progi, v nedeljo bo izpred Ribijeve postaje odpeljal na Lokve avtobus ob 8. uri, z Lokev pa bo odpeljal ob 17. uri. Na Lokvah je 30 cm snega, in ker so smučišča zaradi bližine zelo ugodna, bo to priliko izkoristil marsikateri ljubitelj smučanja iz Gorice. Ker športne organizacije v Novi Gorici pripravljajo na Lokvah vzpenjačo, bo ta kraj v kratkem postal zelo pomembna izletniška točka, kot je v ostalem vedno bila. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 8 stopinj ob 16. uri, najnižjo pa 2,8 stopinje ob 7 uri. i .iv r tuš u t « »------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 2576. Pier 7, Sovodnje in Steverjan nič. Vpis nabornikov rojenih leta 1941 Vsi tisti mladeniči, ki so se rodili med 1. januarjem in 31. decembrom 1941 se morajo še v tem mesecu vpisati v naborne sezname goriške občine, odnosno podati informacije, ki se bodo od njih zahtevale. Vpisati se morajo tudi tisti mladeniči letnika 1941, ki nimajo nobenega državljanstva. Glede postopka je županstvo objavilo odlok. — K k- Zadnja pot Katarine Tomšič Včeraj ob 15, uri smo pokopali na sovodenjskem pokopališču 76-letno Katarino Tomšič, ki se je v torek popoldne za vedno poslovila od nas. Na zadnji poti smo jo pospremili v velikem številu, saj smo jo vsi imeli zelo radi zaradi njene dobrosrčnosti in ljubeznivosti. Poklonjenih je bilo veliko vencev in rož. Naj ji bo lahka domača zemljica. — «»---- Nenadna slabost Včeraj opoldne je 17-letni Mariji Ritigliano iz Ul. Rafut 5 postalo ' nenadoma slabo v nekem stanovanju v stavbi št. 3 v Ulici Favetti. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo peljali v bolnišnico pri Rdeči hiši. «»------ Kino v Gorici CORSO. 16.30 in 20.30: «Deset zapovedi«, A. Baxter, C. Heston, Y. De Carlo, vi-sta-vision v barvah. VERDI. 17.00: «Dunquerque», J. Mills in R. Attenborough, metroscope. VITTORIA. 16.30: «Izzivanje v Silver Ciityju», W. Geer in R. Revueltas. CENTRALE. 17.00: «Močni ne jočejo«, J. Whitmore in S. Mineo; mladoletnim prepovedan vstop. MODERNO. 17.00: «Na jugu n 0 Pred važno nedeljsko tekmo z Jtivenliisom TortuU Rimbaldo in Puia bodo nastopili Velike novosti pri Juventusu: Charles srednji krilec, Castano desni bek - Scala spet pri Triestini V okviru priprav za važno nedeljsko interno srečanje z Juventusom, je imela Triesti-na včeraj popoldne na občinskem stadionu najavljeni trening na dvoje vrat. Tekma, ki je sledila 25-minutnemu izvajanju telovadnih vaj, je trajala okrog 80 minut. Trener Olivieri je sestavil dve kombinirani formaciji iz titu larcev in rezerv, ki sta nastopili takole: Rdeči: Bandini; Brunazzi, Brach; Galvinotti, Bernardin, Pellegrini I.; Derossi, Tortul, Valentin, Rigonat, Forti. Plavi: Rumich; Pellegrini II., Ceabez; Tulissi, Bizzai, Degrassi; Puia, Szoke, Breso-lin, Rimbaldo, Santelli. Skupno je bilo doseženih 5 golov, od katerih je dva dosegel Bernardin za «rdeče», tri pa za »plave« Bresolin, Rimbaldo in Degrassi. V drugem polčasu je Comisso zamenjal Puio, Bandini in Rumich pa sta zamenjali vrati. Kolikor je bilo mogoče opaziti iz obeh formacij, predstavlja napad še vedno največji problem za Olivierija in seveda tudi edino negotovost glede nedeljske formacije. Skoraj gotovo se bo v moštvo povrnil Tortul, ki je spet v dobri fizični in moralni kondiciji, medtem ko Rimbaldo še vedno ni v svoji standardni formi. Dokončna formacija sicor še ni odločena, vendar pa jo bo Olivieri sporočil po današnjem treningu, ki se bo začel ob 14. uri s ponovno igro na dvoje vrat. Po daljši odsotnosti zaradi operacije se je na igrišču pojavil tudi Attili, ki pa je izvajal samo lažje telovadne vaje. Iz krogov Triestine se je tudi izvedelo, da je nov tehnični direktor Triestine in predsednik Pro Gorizie Tachini te dni angažiral bivšega igralca Triestine Scalo, ki je lani igral pri Novari, letos pa je ostal prost. Dejansko je Scalo kupil Tachini sam in ga Triestini posodil za letošnje leto. Triestina lahko z njim takoj razpolaga, vendar pa se zdi, da za takojšnjo vključitev v moštvo še ni dovolj pripravljen. Zdi se, da bi moral Scala rešiti vprašanje desnega krila. Tudi Juventus je včeraj odigral trening tekmo na dvoje vrat in voditelji turinske nič novega«. ATLETIKA Boljši rezultati srednjeameriških iger CARACAS, 8. — Nekateri boljši rezultati prvega dne srednjeameriških športnih iger, ki so se začele včeraj: 10.000 m: 1. Hernandez (Mehika) 32’50"8 (nov rekord Srednje Amerike). Disk (ženske); 1. Schluter (Mehika) 40,79 (nov rekord Srednje Amerike). Višina (moški): 1. Palacio (Guatemala) 1,91 m. TENIS Olmedo premagal Laverja PERTH, 8. — Na teniškem prvenstvu Zapadne Avstralije je v četrtfinalu posameznikov Alex Olmedo (Peru) premagal Avstralca Laverja v 5 setih z izidom 6:1, 6:3, 3:6, 3:6, 6:3. PERTH, 8. — Peruanec A-lex Olmedo je moral odstopiti od nadaljnjega tekmovanja na teniškem prvenstvu Zapadne Avstralije v igrah moških dvojic zaradi prebavnih motenj. Olmedo je skupno z Mac Kayem igral proti švedski dvojici Lundquist-Schmidt, ki je v trenutku prekinitve vodila z rezultatom 6:3, 3:1. Mednarodno žensko smučarsko tekmovanje v Grindewaldu Nemka IUIittermeyer najboljša v slalomu Schir deveta, Marchelli deseta • Avstrijke spet razočarale GRINDEWALD, 8. — Nemški smučarki Mittermeyer in Henneberger sta se uvrstili na prvo in drugo mesto v slalomu v okviru mednarodnega ženskega smučarskega tekmovanja v Grindewaldu. Mittermeyer je dosegla skupni čas dveh spustov 116”1, Hennebergerjeva pa je zaostala za njo samo za 3/10 sekunde, vendar pa je v prvem spustu dosegla najboljši čas dneva. V drugem spustu Je zmagala Švicarka Waser, Mit-termeyer pa je bila ponovno druga, s čimer je potrdila svojo stalnost in zasluženo osvojila prvo mesto. Od Italijank je bila najboljša Jerta Schir, ki je kljub lažji poškodbi na treningu, vozila zelo dobro in zasedla v končnem plasmaju 9. mesto, potem ko je po prvem spustu bila na 8. mestu. Carla Marchelli je bila deseta z dvema sedmo mesto, v drugem spustu pa je padla in si zaradi tega pokvarila boljši plasma. Bila je šele 40. Pred njo so se zvrstile še: 31. Giustina De-metz, 34. Jolanda Schir, 36. Lisa Zecchini. Tekmovanje »e je odvijalo na dveh progah s 120 m višinske razlike in s 36 vratci na prvi ter 40 vratci na drugi progi. Tekmovalke je modi gost snežni metež in veter. Vrstni red': 1. Heidi Mitter-meyer (Zah, Nem.) 116,1 (54.8 - 61,3); 2. Barbi Henneberger (Zah. Nem.) 116,4 ( 54,3 - 62.1); 3. Annemarie Waser (Sv.) 116.5 (55,4 - 61,1); 4. Penny Pitou (ZDA) 117,7 (54,9 - 62.6); 5. Anneliese Meggl (Zah. Nem.) 111,3 (94,9 - 63,4); 6. Chamot-Berthod (Sv.) 116,4 (55,1 - 63,3); 7. Hofherr (Avst.) 116.5 (54,6 - 63,7); 6 Hegg-vveit (Kan.) 119,6; 9. J. Schir regularnima spustoma. Pia Ri-1 (It.) 120; 10. Marchelli (It.) va je v prvem spustu dosegla ■ 126; 11. Telinge (Fr.) 120.7. enajstorice najavljajo za njen nastop v Trstu velike novosti. Prva in največja je vsakakor ta, da bo na mestu srednjega krilca namesto Ferrana nastopil Charles, kar potrjuje, da je končno le prodrla ideja pomožnega trenerja Broči-ča. Drugo novost predstavlja vključitev bivšega igralca Triestine Castana na mesto desnega branilca, medtem ko bo Corradi prevzel mesto desnega kruca namesto Emolija, ki bo izključen. Napad bo vodil Nicole, zvezi bosta Boni-perti in Sivori, krili pa Stac-chini in Stivanello. Juventus bi potemtakem nastopil v Trstu z naslednjo formacijo: Mattrel; Castano, Garzena; Corradi, Charles, Colombo; Stacchini, Boniperti, Nicole Sivori, Stivanello. BIATHLON MILAN, 8. — Na svetovnem prvenstvu 1959 v modernem zimskem biathlonu, ki bo 28. februarja v Courmayeurju, bosta nastopili tudi reprezentanci ZDA in SZ, ki sta organizatorjem že poslali svoji prijavi. flrehie Moore - boksar leta za NBA Boksarske lestvice december za mesec Johanssofl in London prva izzivalca Floyda Pattersona NEW YORK, 8. — ((National Boxing Association« je proglasila Archia Mooreja za boksarja leta 1958 zaradi njegove zmage nad Yvonom Du-rellejem. Zadnja mesečna lestvica NBA najboljših profesionalnih boksarjev na svetu, ki se nanaša na december, pa je naslednja: TEŽKA KAT.: Floyd Pat- terson (prvak); Ingemar Jo-hansson, Brian London, Nino Valdes, Zora Folley, Willie Pastrano, Eddie Machen, Hen-ry Cooper, Roy Harris, Mike Dejohn, Sonny Liston. SREDNJETEZKA KAT.: Ar-chie Moore (prvak); Tony An- 6HlilHIIHimilllllHIIMIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII««lllllllllllllllllllllllllHIIIIH»l,llllllllll,ll,,H,,|l,MM,,,H,*,,,,,,,ll,,l*l,,l,,IIMIll,l,lll,l,l,l,ll,ll,,,M Program letošnje kolesarske dirke po Franciji 22 etap «Tour de France» v skupni dolžini 4311 km Dirke se bo udeležilo 10 moštev s 120 dirkači - Dvojni prehod čez masiv Mont Blancha PARIZ, 8. — Na tiskovni konferenci, ki sta jo priredila organizatorja kolesarske dirke po Franciji lista «I/E-quipe» in «Le Parisien libe-re», je bil objavljen in obrazložen uradni program 46. izdaje te največje etapne dirke. Etape bodo naslednje: 1. četrtek 25. jun.: Mulhuo-se - Metz (235 km) 2. petek 26. jun.: Metz - Na-mur (200 km) 3. sobota 27. jun.: Namur -Roubaix (195 km) 4. nedelja 28. jun.: Roubaix - Rouen (230 km) 5. ponedeljek 29. jun.: Rouen - Rennes (284 km) 6. torek 30. jun.: Rennes (Blain) - Nantes (45 km na kronometer) 7. sreda 1. jul.: Nantes - La Rochelle (185 km) 8. četrtek 2. jul.: La Rochelle - Bordeaux (202 km) 9. petek 3. jul.: Bordeaux -Bayonne (207 km) Sobota 4. jul.: počitek 10. nedelja 5. jul.: Bayonne - Bagneres de Bigorre (236 km) 11. ponedeljek 6. jul.: Bagneres de Bigorre - St. Gau-dens (117 km) 12. torek 7. jul.: St. Gaudens - Albi (185 km) 13. — sreda 8. jul.: Albi -Aurillac (223 km) 14. četrtek 9. jul.: Aurillac • Clermont-Ferrand (229 km) 15. petek 10. jul.: Le Puy de Dome (14 km na kronometer) 16. sobota 11. jul.: Clermont-Ferrand - St. Etienne (197 km) Nedelja, 12. jul.: počitek 17. ponedeljek 13. jul.: St. Etienne - Grenoble (199 km) 18. torek 14. jul.: Grenoble-St. Vincent (276 km) 19. sreda 15. jul.: St. Vincent - Annecy (248 km) 20. četrtek 16. jul.: Annecy - Chaion sur Saone (202 km) 21. petek 17. jul.: Chaion sur Saone - Digione (71 km na kronometer) 22. sobota 18. jul.: Digione -Pariz (331 km) Celotna proga je po , tem programu dolga 4311 km, vendar pa se bo ta dolžina lahko še spremenila. V raznih etapah bodo morali udeleženci dirke prevoziti naslednje vrhove: Tourma-let (10. etapa), Aspin, Peyre-sourde) (11. etapa), Le Puy de Dome (15. etapa), Galibier, Iseran, Mali sv. Bernard (18. etapa). Veliki sv. Bernard in Forclaz (19. etapa). Razen tega je možno, da bodo za klasifikacijo za veliko gorsko nagrado veljali tudi naslednji vrhovi: Vieillevien (13. etapa), Puy [ delila svoje nagrade za 1. 1958 Mary (14. etapa), Col des Foursches in Croix de l’Hom-me mort (16. etapa), Megeve, Forclaz de Montmin (19. etapa). V primerjavi s «Tourom» leta 1958 bo letošnji imel dve etapi manj in sicer 22 namesto 24, vendar pa bo skupna dolžina vseh etap skoraj enaka lanski, ki je znašala 4319 km. Poleg tega bosta med letošnjo dirko tudi dva dneva za počitek, ki ju lani ni bilo. Dirke po Franciji se bo u-deležilo 120 kolesarjev razdeljenih v 10 moštev. Kot lani bodo tudi letos Belgija, Italija, Francija in Španija udeležene z državnimi moštvi. Luksemburg bo nastopil združeno z Nizozemsko, Švica pa združeno z Nemčijo. Poleg teh se bo dirke udeležilo tudi eno mednarodno moštvo. Glp-de francoskih pokrajinskih moštev se zdi, da bodo sestavljena na osnovi istega geografskega kriterija. Športni direktorji bodo tudi letos: Jean Mazier (Pariz-sever-vzhod), Adolphe Delledda (center-jug) in Paul le Drogo (zapad-jug-zapad). BOKS Dvoboj Rollo-Humez zaenkrat odložen BERGAMO, 8. — Iz Pariza se je vrnil boksarski prokurator Umberto Branchini, ki upravlja tudi interese evropskega prvaka petelinje kategorije Piera Rolla. Branchini je imel v Parizu razgovore ■/. organizatorjem Gilbertom Benaimom zaradi srečanja med Rollom in svetovnim prvakom Halimijem. Čeprav je bita Halimiju ponujena garancija 20 milijonov lir za dvoboj za naslov, ki naj bi bil v Cagliariju, razgovori niso privedli do nobenega zaključka. Zdi se, da hočejo Francozi počakati, da bi Rol-lo prej branil svoj naslov proti izzivalcu Juanu Cardenasu. Ponudba organizatorja Pic-ciauja iz Cagliarija je najvišja kar jih je Halimi doslej prejel razen ponudbe nekega mehikanskega organizatorja. Čeprav je dvoboj Rollo Halimi zaradi tega za sedaj odložen, pa je Benaim zagotovil Branchiniju, da bodo Pic-ciuju za borbo v Cagliariju na razpolago boksarji moštva Filippi, med katerimi sta tudi Humez in Hamia. PARIZ, 8. — Francoska bo- Alphonsu Halimiju, svetovnemu prvaku petelinje kategorije, kot najboljšemu francoskemu boksarju, Švedu Inge-marju Johanssonu,’ evropskemu prvaku težke kategorije pa kot najboljšemu inozemcu. Posebno priznanje je izrekla tudi Loiu (It.), Marconiju (It.), Martinu (šp.), Scholzu (Nem.) in Schoeppnerju (Nem.). * * * ALBUQUERGUE, 8. — Ameriški boksar srednielahke kategorije Aragon je preteklo noč premagal s k. o. rojaka Jessija Bogarta v 1’40” druge runde. • * * CHICAGO, 8. — Ameriški boksar srednje kat. Bobby Boy je premagal p. t. rojaka Hollyja Mimsa. MANILA, 8. — Organizator Mamert Besa je ponudil 10.000 dolarjev (okrog 6 milijonov lir) svetovnemu prvaku mušje kat. Pascualu Perezu za borbo za naslov s Filipincem Alfredom Asuncio-nom. Ce bo Perez ponudbo sprejel, bo dvoboj 15. marca v Manili. Asuncion je trenutno na 7. mestu svetovne lestvice petelinje kategorije. * * * BERLIN, 8. — Nemec Gustav Scholz, evropski prvak srednje kategorije, bo branil svoj naslov 14. febr. v Dortmundu proti rojaku Hansu Wernerju Wohlersu. • * • MASHVILLF,, 8. — Bivši svetovni prvak srednjetežke kat. Joey Maxim je v zvezi z bodočo aktivnostjo Archia Mooreja in Raya Robinsona dejal, da bo Moore v povratnem srečanju brez večjih težav premagal Durelleja, Robinson, ki je po njegovem mnenju »naiboliši boksar vseh časov«, pa bo v kratkem prenehal boksati in se bo posvetil petju in plesu. NEW YORK, 8. — Zveza boksarskih menažerjev mesta New York je proglasila Cusa D’Amata, prokuratorja svetovnega prvaka težke kategorije Patersona, za »človeka boksa za 1. 1958». Po njihovem mnenju naj bi si D’Amato zaslužil to priznanje zaradi poguma, s katerim je preprečil, da bi organizacije borb za svetovno prvenstvo prišle v roke tistim, ko hočejo boks monopolizirati in ga s tem prak- thony, Harold Johnson, Yvon Durelle, Eric Schoppner, Son- ; ny Ray, Mike Holt, Jesse Bondry, Johnny Halafihi, Eddie Cotton, Jerry Luedee. SREDNJA KAT.: Ray Ro- binson (prvak); Carmen Ba-silio, Gene Fullmer, Spider Webb, Joey Giardello, Gustav Scholz, Joey Giamba, Holly Mims, Charles Humez, Ace Armstrong, Rory Calhoun. VVELTER KAT.: Don Jordon (prvak); Virgil Akins, Sugar Hart, Ralph Dupas, Del Fla-nagan, Vince Martinez, Ga-spar Ortega, Isaac Logart, J Rudell Stitch, Mickey Craw-ford, Gil Turner. LAHKA KAT.: Joe Brown (prvak), Kenny Lane, Carlos j Ortiz, Duilio Loi, Johnny Bus- | so, Paoli Rosi, Willie Toweel, j Dave Charnley, Mario Vec- ; chiatto, Bobby Scanlon, Johnnjt Gonzalves. PERESNA KAT.: Hogan Kič Bassey (prvak); Davey Moore, Paul Jorgenen, Flasch E" lorde, Cherif Hamia, Sergi? , Caprari, Gracieux Lamperti, Ricardo Gonzales, Ike Chest- j nut, Harold Gomes, Jesus Santamaria. PETELINJA KAT.: Alphon-se Halimi (prvak); Piero Rol lo, Mario D’Agata, Leo Espi" | nosa, Jose Toluco Lopez, Ma- j nuel Armenteros, Joe Becer , ro, Kiyoshi Miura, Al Asun* ! cion, Boots Monroe, Peter Keenan. MUSJA KAT.: Pascual Ptr rez (prvak); Pone Kingpetch, Ramon Arias, Young Martin. Adao Yoita, Ommy Ursua, Ramon Caltayud, Mario De-leon, Carlos Maranda, AtsU-shi Fukumoto, Johnny Calu' wel. CRDA - Muggesana 3:1 TRZIC, 8. — V prijateljski trening tekmi je domača CRDA premagala enajstoric* Muggesane iz Milj s 3:1 (2:0). Goie so dosegli: v prvem polčasu v 15’ Fogar (CRDA), v 35’ Genero (CRDA); v drugem polčasu v 2’ Fogar in v 34 Stigliani (M.). Tekmo je vodil trener CRDA Želenich. Kljub težkemu terenu sta obe moštvi prikazali dobro igro, kar vel]* posebno za CRDA s postavo prvega polčasa, s katero bo verjetno tudi nastopila v nedeljo proti tržaški Ederi v prvenstveni tekmi meddeželne lige. Prd srečanjem z NapoliJ** Udinese - Cividalese 7:0 VIDEM, 8. — V okviru pri" prav za nedeljsko prvenstenO tekmo v Neaplju, je enajsto-rica Udinese odigrala danes trening tekmo z enajstorico Cividalese in zmagala z rezultatom 7:0 (3:0). Odigrana sta bila dva skrajšana polčasa. Treninga so se udeležili vsi titularci razen Valentija, ki bo moral zaradj nedeljske poškodbe počivati najmanj tri tedne in Minta. i ki je igral včeraj z rezerva" mi. Pač pa je igral Fontane* si, ki je skoraj povsem okre; val. En polčas med titularci , in en polčas med trenerji )®1 igral tudi bivši igralec Pr® Patrie Danova, katerega namerava Udinese angažirati-Danova je bil poleg Pentre*' lija in Bettinija najboljši n* igrišču. Pokazal je koristno i* : inteligentno igro, dosegel P8 je tudi zelo lep gol. [ ksarska revija «Ring« je po- tično obsoditi na propad.« BASEBALL MADRID, 8. — 10. in 11- l; m. bo v Madridu kongres ev’ ropske zveze za baseball, katerega se bodo udeležili dele' gati iz Italije, Belgije, Francije, Benečije, Nizozemsk®* Švedske, Španije, Tunizije i” ZDA. Razpravljali bodo o or] ganizaciji evropskega prvenstva. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska tiskarski zavod ZTT - Tr*1 ANDRE GILL0IS Detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov Morda je Pascal verjel popolnoma ali pa sploh ne. Kaj >a če je Didier zares nor? A morda ima prav, morda ga je -e« dobila v pesti ta združena gnusna troj ica, ena tistth ,a™zin, ri misli na zločin, na bogastvo, ki se da pridobiti na izbra irtev, ki jo je treba žrtvovati polagoma kovanemu načrtu, mdejo do hiše, do denarja, do meščanske udobnosti. »Prav si naredil,« je razsodil kot kakšen sodnik. »Vnaprej li bil potolčen. V življenju ni drugega kot take sodrge, če ne jripadaš taki ali taki sodrgi, si zgubljen. Poglej ven!« Pokazal mu je razsvetljene Halles in vrvenje delavcev na ilici, ki so lezli okoli tovorov zelenjave kakor gosenice. «Tako je ena sodrga za zelenjavo, ena za meso, ena za ribe. Potem je še toliko drugih sodrg, ki jih pa ne vidiš od :u; sodrga trgovcev vsega mogočega in izdelovalcev česar coli. Vsi so sporazumni v tem, da naj bo pri vratih brdavs, ci naj te s pendrekom, če hočeš vstopiti!« Na temačnem otoku »Pri tatinski sraki« so bili samo ljudje, ti jih nikamor niso pustili. In kljub temu se niso čutili soli-larne drug z drugim. Nobeden med njimi ni moral vleči na lan nosebnih pravic, da bi ga pripustili v ta klub umazanije n Pascal Je vanj sprejel Didiera, kakor kamen sprejme drug kamen ko pade na dno ponora. Didier je zdaj molčal. Izpraznil je kozarec. Pascal je že prej svojega. Gospodar je potegnil z mize oba kozarca, to je bil znak, naj prepustita mesto drugim. Odšla sta. Cesta je bila v vsej svoji širini zastavljena s kamioni, ki so jih razkladali. Tla so bila spolzka in po pločniku je tako mrgolelo ljudi, ki so prenašali tovore ali rinili pred seboj vozičke, da Pascal in Didier nista mogla korakati vštric. Obrnila sta proti Ulici Montmartre. Tam so čakali pred tiskarnami drugi kamioni, da izidejo časniki. Po vsej četrti je odmeval ropot. Ob koncu neke ulice so se imeli vsak čas roditi časniki. Na drugem koncu so časniki prejšnjega dne ravno zaključevali svoje enodnevno življenje, ko so vanje zavijali čebulo ali sir. Pascal je šel pred Didierom in ta ga ni prav nič spraševal, kam ga pelje. Pascal se še ni nič odločil. Da le pride do sobe, kjer je stanoval v podstrešju na Ulici Benaiad. Dolg umazan hodnik je vodil v hišo mimo nekega javnega kopališča. «Tudi če nisi nor, si tu lahko privoščiš prho. Če imaš opravka s časniki, se ne umivaš pogosto, a jaz sem še od prej navajen.« šla sta po stopnicah. Pascal je pripeljal Didiera v sobo Na tleh je bila žimnica, na zidu je bilo obešeno ogledalo, stol, zapleten s slamo, v kotu pa kup najrazličnejših predmetov na starih časnikih; budilka, pipa, knjiga brez platnic in škatla iz školjk. «Nocoj lahko spiš tu. Jaz si bom že kje poiskal.« »Pa vendar,« se je branil Didier, »ti ne bom jemal postelje. Legel bom kar na tla.« «Daj no mir!« se je razhudil Pascal. »Že vem, kam lahko grem. Sem te nihče ne bo hodil iskat.;. razen mene. Na svidenje jutri.« In je šel. V. Albertine je zaspala Georgesu v naročju, tako trdno je zaspala, da je lahko vstal, ne da bi se bila zbudila. Imel je ateljč nad Lidom. V vzidani omari si je uredil temnico in tam Je vsak večer razvijal slike, ki Jih je posnel čez dan. Navadno se je predajal temu poslu, ko Je najprej pospremil Albertine. Ker je ta večer ostala tam, ni mogel čakati, ali pa bi bil moral vstati ob zori, a Je že rajši ostal kakšno uro dalj pokonci, kakor pa da bi se odrekel prijetnosti, če se lahko preteguje v postelji in se postopno prebuja. Zaprl se je v prostor, ki ga je slovesno imenoval laboratorij in medtem ko je ona spala korak od njega, je gledal, kako se v razvijalcu pojavlja cela vrsta majhnih Albertin, prav takšnih, kakršne je posnel v zamahu med enim poljubom in drugim, med smehom in med nežnimi obljubami. V posodi za izpiranje ob Albertini sta dobivala obrise Pascal m Didier. Vzel je povečevalno steklo in ju pazljivo ogledoval. Nekaj mu je prihajalo na misel. Slučaj ju je privedel na njegovo pot in Albertini Je dejal, da bo morda kdaj s pridom uporabil tista klišeja. Zakaj ne bi vzel izhodišče pri teh dveh, da napiše reportažo o prodajalcih časnikov? Odločil se je, da bo naslednji dan govoril o tem z glavnim urednikom. * * * Pascal je dejal Didieru, da že ve, kam iti, samo da bi se ognil vsakemu razpravljanju. V resnici pa je mislil napraviti tako, kakor dela veliko uličnih prodajalcev: sesti je nameraval pred kakšno kavarno, ki je odprta vso noč, in tam dremati podpiraje si glavo z rokami. Ni mu bilo do spanja. Nagonska kretnja, s katero je Didiera strgal smrti, je tudi njega nekako pripeljala v krog živih. Kot po naključju so ga koraki vodili v Ulico Palestro. Tam je stanovala na številki 15 Memene, v hotelu, ki je bil last njenega moža. To je bila prehodna prenočevalnica in ko je po polnoči delavnost pocestnih deklet prenehala, so dajali sobe po zelo znižani ceni prodajalcem časnikov brez stanovanja. Tam so bili lahko do devetih zjutraj in Memene je Pascalu večkrat predlagala, naj izrabi priložnost, ker ni vedela, da ima sobo. Videl je, da ima okno v pisarni še razsvetljeno in Je potrkal. Odprla mu je Memene. Bila je sama. Sedel je. Že ji je hotel pripovedovati zadevo z Didierom in ji naznaniti, da ga bo naslednji dan pripeljal. Pa je raje molčal. Bolje je bilo, da je Did(er skrit in nihče ne more odkriti sledu za njim. Nezaupen je bil do vseh, celo do Me- mene, ki mu je bila tako na roko. Do nje ravno zato. «Kakšno sobo mi boš dala?« jo je vprašal. «Zdaj ti pokažem,« je rekla ustrežljivo. šel je za njo. V tretjem nadstropju, na koncu hodnika odprla neka vrata in se mu hotela umakniti, da bi vstop A on jy je porinil pred seboj, zaklenil sobo, se ji uprl ramena in jo zvrnil na posteljo. Drugi dan ob devetih je Memene sama obšla vse sot kjer so prespali prodajalci, da bi se izkidali. Sobo številka ' je prihranila za na konec in je vstopila šele takrat, ko že vsi zapustili hotel. Pascal je bil že odšel. Ob začetku prehoda Benaiad ga je čakal Didier. Brž 1 ga je opazil, se je Pascal razveselil. »Pojdi, greva iskat zate primeren prostor.« Najprej ga je peljal do Ulice Montmartre. Tu Je bi zanj vesoljstvo in središče sveta. Njegovo matično pristanlš je segalo od bulvarov do cerkve Saint-Eustache. Ure in u je lahko hodil tod gor in dol, ne da bi si ogledoval min1 idoče ali pa sploh videl mrgolenje avtomobilov na cesti. 0 so mu bile uperjene le v zamazane hiše, v vegaste balkoi in v stare izveske, ki so pripadali pozabljanju kakor 0 Vselej je prebral velikanske, na pol zbrisane črke, ki so 2 vzemale vse pročelje neke hiše in so govorile o nekdat slaščičarni »Pri rdečem hudiču«, z mikavnim podnaslovom obrat na parni pogon. Malo dalje je bila Včronique, trgovka s stezniki in «Zi trkovalnica ob vsaki uri«. Na številki 146 je nad vrati P navijala vsakdanjo grožnjo pozlačena tabla nekega sodne! izvršitelja. In na drugi strani, na številki 125, ki mu jo Je poka* od daleč, je bila njegova hiša. Pascal je vodil Didiera kot gospodar gosta. Peljal ga še dalje, dc konca Ulice des Martyrs. To ime mu je bilo vš< Nekdo mu je povedal, da je ime Montmartre skrčltev Mont des Mart.yrs, zato se mu je ta ulica tako prilegala. (Nadaljevanje sledi)