Posamezna Številka 1*20 K. ki 202. Poštnina plalana v gotovini. V UMM v lorek sne 6. sepieraura 1821. »SLOVENEC« velja po po&tl aa Tse strani Jngo- slavlja in t Ljubljani: M oelo leto napraj • K 240-— za pol leta H .. „ 120-— xa m trt leta „ .. „ so-— m en mesec 20— Za lnosemstira celoletno K 480-- ss Sobotna izdaja: s Za oalo loto.....g iO — sa Inosemstvo . . . „ — B8F" Urodnlštvo Je v Kopitarjevi nllol itor. 8/nL Rokopisi se ne vračalo; nelranklrana pisma ss is sprejemajo. Dredn. telef. Str. 50, upravo. štv. 328. Leio M, = Inserati: Enostolpna ,ietltvrsta (50 mm iiroka ln 3 mm vl30ka ali nje prostor) m imkrat . . . po K 6-— poslana itd. . . po K 9 — Pri večjem naročita popust , Najmanj*;! oglas 59/9 mm K15. izbaja vsak dan izvzemal ponedeljka ln uiiova po prac- niha ob S. ari zlatra?. Mesečna priloga : Vajlnlk SKSl Političen Ust za * Za pravice našega ljudstva. Na katoliškem shodu na Brezjah dne '4, t, m. je načelnik SLS, dr. K orošec, potem ko je uvodoma poudarjal, do se mora tudi javno življenje ravnati po krščanskih verskih načelih, izvajal sledeče: V naši državi bomo prišli kmalu do tega, da ne bomo več smeli ničesar misliti, kar ni predpisano. Klečeplastvo je tako veliko kakor še nikdar. Pred vsakim, ki ima oblast, bi se morali spuščati na kolena in nič drugega govoriti in delati kakor to kar ei domišlja oni, ki ima slučajno v rokah oblast. To ni svoboda, ampak vzgoja za klečeplastvo, to je vzgoja za ovajanje pri raznih oblasteh; vzgoja m breznačelne ljudi, ki nikdar ne drže, ko bi bilo treba držati. Ko bo prišla država v nevarnost, bomo videli, da bodo ti ovajalci, ti denunci-janti, najbolj nevaren element, kadar bo treba braniti svobodo in vpliv ljudstva. Kdor se noče klanjati vsakemu ministru, je danes protidržaven element, ga ovajajo na Vse načine. To ni pa nič novega. Tako se je godilo od tistega časa, odkar imamo krščanstvo na svetu. Kristusa so pripeljali pred Pilata. Ta je hotel imeti od njega odgovor na obdolžitev, da hujska in brani plačevati davke, Kristus pa mu ni odgovoril. Tako je danes mnogo očitanja, ki mu poštenost ne odgovarja. (Tako je!) Ker Pilat ni mogel najti, da je Kristus protidržaven element, ga je poslal k Herodu. Ta ni nič naredil in tako je hodil Kristus sem in tja, dokler ga niso kljub temu obsodili: češ, protidržaven je, križaj ga! Tako hodimo tudi mi od Heroda do Pilata, od Pašiča do Pribičeviča in obsojajo nas: protidržaven element ste, doli z vami! Mi hočemo svobodno državo, mi sinovi božjega solnca, ki ,vidi v vsakem človeku brata in sestro, ne pa gospoda, ki samo vladaj. Če bo še toliko bajonetov, mi bomo hodili pokoneu in ne bomo padali ne pred kako dolgo brado in lie pred obritim obrazom. Namesto da bi ljudstvu dali podporo za napredek in izobrazbo. da bi dali šol, bomo zidali kasarne ea orožništvo, detektive in denuncijante, to je, kar bomo dobili, ako bo ta sistem trajal dalje. (Res je! Žalostno!) Kakor pa se vse jedi ne kuhajo v enem loncu, tako ima tudi vsako pleme svoje posebnosti in se ne morejo na isti način negovati in izobražati. Mi zahtevamo svobodo, zahtevamo v okvirju države zakonodajno in upravno samostojnost. Politika sedanje Vade ni hofela dati tega, ker nima temelja, na katerem hočemo mi človeško družbo in našo državo zidati, to je spoštovanje bratsko in sestrsko, spoštovanje do človeka. Zakaj nam nočejo dati samostojnosti? Zato ker nas ne marajo, ker nimajo politike ljubezni, ampak le politiko sovraštva in nad-vlasti. Zakaj je ne dajo Hrvatom? Ker mnogi sovražijo hrvatsko pleme. Zakaj ne Slovencem? Ker nočejo svobodnih ljudi, da bi se prosto razvijali, ker nimajo krščanskega mišljenja in so brez temeljev, na katerih bi zidali človeško družbo. Mnogi mislijo, da bo zdaj, ko ni avtonomije, naš boj končan. Sto in sto moči raste, ki bodo ta boj vodile dalje in tudi zmagale! (Živahno pritrjevanje.) Temnice in ječe vas ne smejo odvrniti, mi ne smemo omagati, podpi-rajmo se med seboj! V prihodnje pride še eno, kar hočejo vzeti, samostojno občino. Oni hočejo, da boste vi možički, ki vas bodo vodili na vrvicah plačani uradniki, katerim boste morali kimati tako, kakor bodo hoteli ti, ki so slučajno na vladi. Nočejo, da bi vladal vaš župan, ampak da vlada od vas plačani, pa od vlade dirigiran faktotum. Hočejo vam vzeti najlepše — samostojnost in dati odvisnost. Treba bo voditi borbo, v kateri smo si sve-!*ti zmage, ker je z nami ljudstvo, ki je pokazalo, da ljubi svobodo. To ljudstvo se bo strnilo v ponovnem boju za avtonomijo dežel in občin. (Viharno pritrjevanje.) Vlada malo misli na avtonomijo, ima polno drugih skrbi, živimo v dobi atentatov. Na eni strani hočejo preprečiti atentate, braniti državni red, na drugi pa so oni sami tisti, ki vzgajajo v državi razne protidržavne elemente. (Tako je!) Kdo je na pohodu, da vrže kateheta in križ iz šol? To je vlada! Ker kateheti nočejo pripoznati, da izhaja Pribičevič iz opice, ampak učijo človeški izvor od ustvarjenega človeka, ne puste učiti krščanskega nauka. Tako vzgajajo v svoji nespametni politiki one, ki dvigajo roke in streljajo na regenta in ministre in hočejo v celi državi povzročiti anarhijo. Cele bataljone imamo za to, da se v Albaniji preganjajo razbojniki. V Vojvodini pa razlaščajo samostane, izganjajo sestre in uvajajo pravoslavne šole. Kako naj se to imenuje? Imetje občine prehaja v druge roke in se izrabija v strankarske svrhe. Taka politika je naravnost samomorilna. (Živahno pritrjevanje.) Mi obtožujemo vlado, ker vlada proti-krščansko, ker nima temelja, po katerem te srečno vlada. Stojimo sredi suše, ljudstvo prihaja v pomanjkanje, živina bo poceni; v tem trenutku pa slišimo, da vlada zvišuje davek, ki ga misli neusmiljeno iz-tirjavati; da bodo davčni uradniki, ki bodo vestno iztirjali zadnji krajcar, dobili nagrade. (Sramota!) Tako so delali nekdaj židje z onimi baroni in grofi, ki so po njihovem nalogu izsesavali ljudstvo. To so pa naši židje. in do danes še hi bilo nobenega protesta od strani davčnih oblasti, da bi rekli: Mi bomo vestni, pa ne za nagrado, nočemo biti valpeti, ampak pošteni slovenski davčni uradniki. To se godi, namesto da bi se ustanavljali zakoni v prospeh ljudstva, da bi se podpiralo zadružništvo, da bi se priskočilo na pomoč kmetu in delavcu, da se l>rani proti kapitalu v sedanjih težkih časih. Naša stranka bo, ker se vlada ne domisli, zahtevala, da se nekatera podjetja podružabijo, tudi naše banke, da pride kapital pod nadzorstvo. (Veliko odobravanje). Nekateri nas sprašujejo, če bo kmalu drugače, če pojdemo kmalu v vlado. Ne ljudstvo in ne poslanci ne želijo, da bi vlekli voz iz blata. (Bravo!) Prej smo bili mi krivi, če je šla cena moke za krajcar naprej. Danes nočejo nič vedeti, kdo jo kriv. Ce bi mi zdaj zavoženo botego sprejeli, bi rekli: »Vidite, kako je slabo, ko so ti prišli.« Naj sami izpijejo sok, ki so si ga skuhali. (Tako je!) Mi ga nočemo, svobodno se hočemo razvijati, naše misli bodo vplivale na celo državo, ker naše vrste rastejo in se širijo tudi po Hrvatskem, mi ne bomo več majhni, ampak postanemo či-nitelji, ki se bodo morali nanj ozirati in nas upoštevati. Ko se bomo ojačili, bomo šli in storili, kar stori jak človek. Kaj pa volitve? Dokler ne bo volilnega zakona, jih ne bo. Sedanje vladne stran- j ke nimajo moči, da bi se spet v toliki mno- : žini vrnile nazaj. Mi bomo zmagali, ker j ljudstvo ve, kje je njegov prijatelj. Saj vidimo obilno obiskane shode. Zato želi naša stranka, naj bodo volitve kmalu, da si pogledamo v oči z nasprotniki. Ljudstvo se je že obrnilo proč od njih. Radič ni šel v državni zbor, to kaže, kako hrvatsko ljudstvo misli. Volilni zakon nam ni nevaren, nevaren je za hrvat. narod in za katol. ljudstvo v Vojvodini, ker je mogoče, da hrvatski katoliki tam ne bodo dobili mandata. Na hrvatske stranke javno apeliram, da pridejo v skupščino, da lahko odbijemo, kar nameravajo proti svobodi hrvatskega in slovenskega naroda v naši državi. Hrvatski poslanci bi nam spet mnogo škodili, če bi jih ni bilo. Naj pridejo! — Naša politika je v skladu s katoliškimi načeli. Zato smo sc prišli zanje navdušit na katoliški shod. Marija Pomočnica, ki je nekdaj dajala apostolom nasvete za na pot, naj tudi nam izprosi sposobnosti za razširjenje katoliških načel. Z Marijo je Bog, kjer je Bog tam ni nadlog. Naprej skozi boje do zmage! (Viharne oavcije.) Oprava je v Kopitarjevi ul.6. — ilacoit pošliia hran ljubljanske št. 650 sa naročnino in št, .149 za oglase arstr. ia čeSko 24.797, ojr. 28.511, bosn.-henj. 7563 — ... „ U sfiocl v Ribnici. Katoliški shod za ribniško dekanijo, kateri se je vršil 4. t. ni. v Ribnici, je nad-krilil vsa pričakovanja. Na predvečer so razun 18 bile vse hise razsvetljene. Po zborovanju odsekov, ki so storili veliko dela, se je vršil pod predsedstvom .?-u-mornega g", dekana Skubica slavnostni kcmerz, katerega sc }e udeležil g. škof dr. Andrej Karlin in 150 predstaviteljev ka-tclišk-lja dijaštva, akaidemikov, župan-' nov, občinskih svetovalcev ter drugih za-| stopnikov naših ljudskih organizacij, V nedeljo so začele vreli od vseh stra-i ni trume ljudstva v prijazni ribniški trg, . ki je bil okrašen z zastavami, mlaji in ven-j ci, pri vhodih v trg pa so bili postavljeni slavoloki. Skozi te se je začel pomikati sprevod, ko so jutranji vlaki pripeljali glavno maso 'idelež«mcev katoliškega shoda, Sprevod, ki je bil organiziran tako okusno in spretno kakor to znajo samo ribniški naši. somišljeniki, je bil izreden užitek za oko. Udeležencev je bilo okolu 10.000, vsaka vas >e dala po več sto. Spredaj 40 konjenikov v narodnih nošah in orlovskih uniformah, S v narodnem stilu ozaljšanih t oz, med katerimi je vzbujal obče občud O'V «i nje »Kradj Matjaž«, to ja skupina, sestavljena od vrlih naših Raki-tničanov iz Dolenjevaške fare. Nato 12 zastav; g. dekan, ki je danes videl kronano svoje trudapolno delo, z našimi župani, občinskimi svetovalki, duhovniki, ak-idemiki, učitelji, dijaki in katoliško inteligenco okraja; 40 vrst deklet in žena v narodnih nošah po štiri v vrsti, 100 Orlov, 100 Orlic, 130 naraščaja, dolga vrsta šolskih otrok, potem nepregledna množica. Igrala je salezijanska godba. Na slavnostnem prostoru se je po slovesni s petjem in godbo ooveličevani služ- bi božji, ki jo je služil z obilo asistenco g. škof dr. Karlin, kateri je imel krasijo sestavljen nagovor na ljudstvo, oitvorilo pod predsedstvom g. kanonika Skubica ja\no zborovanje. Prvi je nagovoril ljud-tvo s krepkimi programatičndmi mislimi predsednik dekan S k u b i c , nakar je po pozdravih katoliškega dijaštva, katoliškega učiteljstva, županov in Orlov govoril prvi slavnostni govornik dr. II o h n j c c , ki je v globoko zamišljenih izvajanjih orisal katoliške ideje v javnem življenju. Na popoldanskem zborovanju je po petih lita-nijah profesor Ko v a č v svojem temperamentnem govoru o tisku navdušil množico za razširjanje dobrega časopisja, F. F o r s e g 1 a v je govoril o glavnih smernicah katoliškega pokreta, posl. Škulj pa jc tako krepko orisal proiivcrsko smer sedanjega sistema v Jugoslaviji in zlasti tendenco uničiti katoliško vzgojo v šoli, da je njegov protest zoper namero razkristja-njenj,a našega naraščaja našel gromovil odmev v večtiscčglavi množici, ki je viharno aplavdirala svojega ljubljenega zastopnika. Shod je z velikim navdušenjem sprejel brzojavni pozdrav papežu Benediktu XVI, in kralj« Aleksandru I,, na kar se ie po odigranju kraljeve himne shod zaključil.Ostal bo neizbrisno zapisan v spominu ljudstva, ki od pamtiveka ni videlo v Ribnici take mogočne manifestacije, in bo rodil lepih sadov. Kar sc tiče okusnega aranžmaja, so bili vsi brez razlike enega mnenja. Vsa čast Ribnici — cela prireditev je potekla v najlepšem redu in nič se ni zgodilo, kar bi količkaj kalilo harmonično in slovesno razpoloženje. Naj bi povsod in vedno tako bilo! Vstaja v Albaniji. Elbasan. 5. septembra. Vstaja iz Severne Albanije se naglo širi tudi v Srednjo Albanijo. Ustaši so pretrgali brzojavno zvezo med Oračem, Tirano in Skadrom. Vladne čete odrekajo pokorščino ter se nočejo boriti zoper upornike. V nevarnosti je Tirana sama. Gorenjska stran je v nedeljo na Brezjah pokazala, da je in ostane zvesta katoliškim načelom, za katere se je vršila ta dan ena najsijajnejših manifestacij, kar jih poznajo Brezje. Na ta slovenski Vele h rad so v nedeljo prihiteli tisoči na vozeh, tisoči peš in tisoči z vlaki od Jesenic in Bohinja ter od Ljubljane iu Škofje Loke in Kranja. Število vseh udeležencev se mirno lahko šteje na 15.090, saj je bilo samo ob-hajancev nad 5000. Med obhajanci je omeniti pred vsem lepo četo Orlov, ki so prihiteli ta dan na Brezje naravnost od duhovnih vaj iz Št. Vida. Vseh Orlov je prihitelo ,na Brezje okrog 250 v krojih. Številne narodne noše so oživljale silno pestro in lepo sliko na trgu okrog cerkve. Dopoldne ob 10. uri je stopil na lečo zunaj pred cerkvijo g. dr. Arnejc, ki je v svojem pesniško-ljubkem načinu govoril o katoliški misli. Po pridigi je bral ob altarju pod milim nebom sv. mašo gosp. knezoškof dr. Jeglič. Med sv. mašo je peval močan pevski zbor sestavljen iz gorenjskih pevskih zborov. Po sv. maši je v lepih besedah otvoril zborovanje g. dekan Lavrič kot predsednik pripravljalnega odbora. Množica ljudstva je bila naravnost ogromna. Z govorniškega odra je bilo videti glavo pri glavi, v parku od samostanskega vrta do ceste človek pri človeku v tesni gneči. Nepopisno veličasten pogled! Na predlog g. dekana Lavriča izvoljeni i predsednik posestnik J a r c je v kratkem. ' a učinkovitem nagovoru še enkrat pozdra- 1 vil shod ter podal besedo uredniku K r e m-žarju, ki je govoril o slabem tisku ter o naših nalogah za razširjenje dobrega tiska. Jož. Pire je govoril o mladinski organizaciji, posebno o Orlu in njegovih načelih. Poslanec B r o d a r je v odločnem in navdušenem govoru razpravljal o nalogah krščanskega moža, nad učitelj Iglic pa jc iskreno in prepričevalno govoril o šoli in o krščanski vzgoji mladine. Vsi govorniki so želi viharno odobravanje. Ob I. uri pop. je bilo zborovanje prekinjeno. Ob 3. uri pop. so se nato vršile litanije, nakar je viharno pozdravljen govoril dr. Korošec, čegar govor prinašamo danes na modnem mestu. K sklepu je izpregovoril nekaj prisrčnih in bodrilnih besed še g. knezoškof d r. Jeglič, ki je ob splošnem ganuiju podelil sledečim zberovalcem apostolski blagoslov. Jeseniška delavska godba, ki je med odmori cel dan lepo svi-rala, je ob sklepu zaigrala naše narodne himne. Po zaključku zborovanja so priredili Orli na trgu malo telovadbo, ki je nad vse sijajno uspela. Omeniti je še, da se je nedeljske katoliške manifestacije poleg ti-sočev katoliških kmetov in delavcev udeležila tudi lepa četa katoliškega učiteljstva, ki ga je katoliško ljudstvo viharno pozdravljalo. Bog daj sijajnemu slaviju obilo blagoslova in praktičnim delavcem med ljudstvom novega poguma in uspehov! Katoliški shod je izrazil tudi udanost ljudstva papežu in kralju. m za povratek Habsburžanov na Mažarsko. Belgrad, 5. scpl. Pod vplivom angleškega konzorcija, ki jc kupil 40','t delnic pečujskega rudnika (delnice so deloma v rokah donavskega parobrodnega društva, deloma pa vrokah mažarskega parobro-darskega društva Mtes) jc konferenca veleposlanikov izvršila znani pritisk na vlado v Belgradu in zahtevala hitro evakuacijo Baranje, Razen tega pa angleški kapitalisti v zvezi z današnjim diktatorskim režimom na Mažarskcm pripravljajo v zameno za nove koncesije na Mažarskcm pristanek velesil za restavracijo Habsbur- žanov na Mažarskem. V L ugani jc bil zadnje dni odličen angleški politik \ najstrožjem inkognitu in se tam sestal z ministri bivšega cesarja Karla. Kaj so na tem sestanku govorili, ni znano, vendar pa sc v dobro obveščenih diplomatskih krogih trdovratno vzdržujejo glasovi, da bo Anglija lia enem prihodnjih sestankov vrhovnega sveta sprožila vprašanje referenduma na Mažarskem za povralek Habsburžanov na mažarski prestol. ČEŠKA NARODNA CERKEV. Praga, 5. septembra. (Izv.) Ministrski svet je odobril konstituiranje češke narodne cerkve. ''' Katoliški shod v Stični. Dne 10. in 11. septembra 1921 se bo vršil katoliški shod za dekanijo Šmarje in Žužemberk v prijazni Stični, ki je znana po svoji lepi legi po svoji mogočni cerkvi, posvečeni žalostni Materi Božji in zgodovinsko imenitnem, starodavnem samostanu ki so ga Turki pred 450 leti (1. 1471.) spremenili v kup pepela. Namen shoda je: utrdili in poglobiti med nami versko življenje in katoliško zavest. Spored je bil že objavljen po časopisih. Sodeč po pripravah obeta biti udeležba sijajna in bo shod veličastna javna izpoved katoliške misli, ki je naše prednike tudi v najhujših časih tolažila in krepila, da niso omagali v boju / ljutimi in divjimi Turki, ki so mnogo let slovenske kraje in slovensko ljudstvo žulili •io krvi in vse, kar jim je prišlo v roke, ali uničili ali vlekli s seboj v Turčijo. V samostanski cerkvi, ki je največja v škofiji, natopijo pri sv. maši, ki se bo darovala za dušni in telesni blagor vseh udeležencev, združeni cerkveni pevski zbori obeh de-kanij. Shoda se udeleže vse cerkvene in prosvetne organizacije z zastavami. Udeleženci bodo prihajali deloma na vozeh, deloma z vlakom za polovično vozno ceno. Zadevne izkaznice se dobe pri dekanijskem uradu v Šmarju. Župljani obeh dekani), pa tudi vsi drugi, ki le morete, pri-1 ulite v prijazno Stično na katoliški shod, ki mu je geslo: »Za križ in domovino!« Mažarska ne da premoga. Belgrad, 5. sept. Trianonska mirovna pogodba določa, da nam mora Madžarska iz pečujskega premogovnika dobavljati pet let premog. Sklep reparacijske komisije pa se glasi, da mora znašati kontingent 54 odstotkov tamošnjega premogovnika. Danes se izkoplje v premogovniku vsak dan 250 vagonov premoga, tako da bi morali dobiti okrog 135 vagonov. Vendar pa od evakuacije pa do danes nismo dobili še nič. Radi tega preti nevarnost, da se železniški promet v Baranji in Banatu ustavi. Albansko vprašanje. Belgrad, 5. sept. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je prečitalo poročilo naše delegacije pri zvezi narodov o albanskem vprašanju. Vlada je izdala naši delegaciji v Ženevi naknadne instrukcije in ji pojasnila svoje stališče o albanskem /vprašanju, ki je vedno isto, to je, da se ima vpoštevati integriteta neodvisne albanske dTŽave, da pa se mora naša kraljevina zavarovati s popravo meje pri Debru, Prizrenu in v dolini Drina. Odločitev skupščine zveze narodov mora po čl. 5 pakta o zvezi narodov biti soglasna in odločitev o Albaniji ne more biti polnoveljavna, ako o njej naša delegacija ne bo glasovala složno z drugimi člani skupščine. Zveza narodov. Ženeva, 5. sept. Pod predsedstvom kitajskega delegata Wellingtona Kooja je bila danes dopoldne otvorjena prva seja drugega kongresa zveze narodov. Predsednik je v svojem nagovoru naglašal, da je pomnožitev članov od 42 na 48 najboljši dokaz za napredujoči razvoj ideje zveze narodov. Vedno bolj se upravičuje beseda švicarskega delegata Motte, ki je lani dejal, da si ne more več predstavljati sveta brez zveze narodov. — Vprašanje volitve predsednika še ni rešeno. Dočim so Francozi za Adorja, se Južnoameričani in male države zavzemajo za Motto. Nemški Švi-earji vidijo v izvolitvi Motte z ozirom na LISTEK. Anatole Le Braz: isiandska velika noč. Iz francoščine prevel P. V. B. (Dalje.) Ti ne bi mogel verjeti, Jean-Ren6ri ladij, ki so bile zasidrane kakor mi na odpilom m uju pred Faxa-fjordom. Včeraj bi jih bili zastonj iskali,' ne enega ne bi bili videli v temni sivi megli, sedaj so se pa videli prav iazločno in ni bilo treba napenjati oči. Rekli, bi, da je to vrsta zvonikov. Spomnil sem se na vitke stolpe naše domačije trč-gorske, katere sem pri vrnitvi z lova že od daleč videl, predno se je še prikazala zemlja. In tam daleč proti vzhodu se je pokazal otok ali vsaj njegov duh. To se ne zgodi vsak dan, niti vsak mesec. Če vam povem, da neko leto sploh nismo mogli pozdraviti njegovih ledenikov cel čas, kar smo ribarili !... Stari islandski ribiči pripovedujejo o njem novincem najneverjet-nejše povesti; pustijo jih verjeti na primer, da je stari oče kitov in sam ogromen kit, da rad potuje, kakor velikani njegove vrste in da se seli iz enega vodovja v drugo. Gotovo je, da ni bolj muhaste dežele: kak večer se vam zdi, da je čisto blizu in da bi se je skoraj mogli dotakniti in drugo jutro'je pa kar ni več... Ono jutro je izgledala, kakor da plava mirno na morju, podobna marmornatemu mestu s strmim obzidjem, ki ga nadkriljujejo visoke in široke bleščeče se kupole. Toda/: je naenkrat rekel kapetan, ko je bil pogledal na svojo uro, kaj mislijo tilh prespati velikonočno nedeljo v postelj. fazi, jaz jim bom prvi zazvonil k ma- svojemu tovarišu dr. Hacinu ali komurkoli kakšne nauke o dostojnosti, pribiti pa moram svoje odločno prepričanje, da ni v čast odvetništvu to, kar se je zgodilo v porotni dvorani preteklo soboto. Ako sc bodo te vrste manire v naših sodnih dvoranah udomačile, bo čudno izgledalo. Z isto pravico, kakor je napadel mene dr. Hacin zaradi po liberalnih listih že tolikokrat pogrevanega mojega govora izpred Deželnega dvorca, bo nekega dne kak drug tovariš,, ko mu zmanjka stvarnih ali pravnih argumentov, s katerimi bi mogel uspešno pobijati stališče svojega nasprotnika, ugnal svojega stanovskega tovariša s tem. da mu bo zalučal v obraz kako nedostojnost iz njegovega zasebnega ali družinskega življenja, ki se zanjo nima brigati niti javnost l"n še manj sodna dvorana. Ali odvetniški stan na ta način pridobiva na ugledu, ali se morda temu nasproti odvetništvo s tem ponižuje, o tem naj razmišljajo pristojni či-nitelji, dokler se ta grda razvada, ki se je pričela pri nas menda pred prilično dobrim letom, preveč ne udomači. (Dalje.) Nova doba. Na zborovanju »Udruže-nja jugosl. učiteljstva« v Rogaški Slatini, ki se je vršilo dva dni — menda v soboto in v nedeljo — so bili vsi udeleženci prijetno iznenadeni nad velikimi spremembami, ki so se izvršile v duhu naprednega učiteljstva. Udeleženci niso slišali niti ene napitnice na cesarja in niti najkrajšega pozdrava na prestolonaslednika, kakor je to bila grda navada pod obsovraženim avstrijskim režimom, ampak celo zborovanje je preveval najčistejši demokratski duh g. Jelenca. To junaško držanje in samozavest »naprednega« učiteljstva pred cesarskimi troni bo gotovo presenetila tudi »Slom-škarje«, ki bodo tekom 24 ur vsi prestopili pod vodstvo g. Lukeža. Gospod boirat Gangl so rekli na zborovanju naprednega učiteljstva, da izključuje iz visi našega učiteljstva,samega sebe, kdor jc druzega mišljenja — kakor so gospod iiofrat seveda, ki so nastopali v Rog. Slatini kot »revolucijonar jugoslovenske misli* :n rekli, da moramo delati vsi za jugoslovanrlvo in za vseslovansko vzajemnost. S te mi besedami so gospod hofrat izrekli svo; »proklet bodi« nad vsemi, k; ns Cfpuste svojega jezika: Čehi naj pozabijo češčinc, Poljaki poljščino, Slovenci slovenščino in vse naj postane — rusko! Tako so go^^ hofrat povedali in »naprednjaki« so reki;: Bo že tako treba, če gospod hofrat t4Wželel! Delb cza prosveto. Tajnik »Udruženja jugosl. učiteljstva« g. Dostal je rekel na zadnjem učiteljskem zborovanju: »Z veseljem pozdravlja učiteljstvo ministrsko navodilo, da naj dela za prosveto tudi zunaj šole!« Prosvetni vodja g. dr. Skaberne je pri čitanju teh besed v /Narodu« vzdignil obe roki, glavo sklonil, jo podprl z obema rokama in vzdiliriil: Kje pa naj jemljem denar? Slomškarje se sprejme v L.l^J, ako se izkažejo, da so izstopili iz Slomškove zveze — tako je sklenjeno 5. sept. 1. 1921. V ^Slomškovo se sprejmejo člani UJU, ako se izkažejo, da so izstopili iz UJU — tako bo septembra 1. 1922. 13 ii i -j- 0 politični situaciji piše Balkan«: Notranja politična situacija ni niti malo po-voljna. G. Pašič želi, da se pod vsako ceno obdrži današnja koalicija, dočim radikalni poslanci, ki prihajajo v stik s svojimi volivci, kažejo vedno manj dobre volje glede tega, vsaj dokler se sporazum ne postavi na druge temelje. To še ne znači, da je g. Pašič izgubil zaupanje svojega kluba, temveč je to samo težnja, da se prekine s politiko, s katero se radikalci ne strinjajo. Radikalci smatrajo, da se mnoge napake demokratov štejejo njim v zlo, tako pred vsem, kar se tiče policije, ki razumeva in iolmači ustavo na svoj način in v vprašanju agrarne reforme, ki se nikakor ne izvršuje po zahtevah ustave, ker jo izvršujejo demokratski uradniki, ki sistematično ovirajo delo na tem polju. Z vseh strani prihajajo pritožbe. Na Hrvatskem se vrši povsem protizakonito ustavljanje listov in cenzura. Radikalci zahtevajo, da se jim prepusti ministrstvo notranjih zadev, prepustili pa bi eventualno ministrstvo za agrarno reformo, ki bi s svojimi mnogo-brojnimi poverjeniki prevzelo vso odgovornost za izvršitev vsega, kar odreja ustava. Mi ne želimo — je rekel neki radikalec — da bi se pod našo firmo toleriralo i brezdelje i protizakonitost, temveč zahtevamo, da za to delo, ki se ne strinja z ustavo, prevzamejo demokrati vso odgovornost.« -f Reforma ministrstva prosvete. 0 šepavi politiki ministrstva prosvete piše belgrajski list n Republika-: sledeče: : Ministrstvo za prosveto ima bataljon referentov za pouk na ljudskih šolah, ki so si preskrbeli prav dober kruh z raznimi uredbami in poduredbami. Predno so pričeli z glavno reformo v ljudskih šolali — upokojitvijo učiteljev, so izdali uredbe postranskega pomnea: 1. Uredba, ki odreja, da ne sme biti v Jugoslaviji noben človek nepismen, sicer se sprejme med orožnike. 2. Uredba, d;; ne sme učitelj pripadati niti eni drugi stranici kot samo demokratski ali radikalni. V nasprotnem slučaju bo proglašen za komunista ali celo republikanca in bo v tem slučaju na temelju zakona o zaščiti države odpuščen ali pa prestavljen v okraj Plevlje. Pri razpisih se njihove prošnje ne bodo upoštevale. 3. Uredba, da obiskovanje pouka ni več obvezno, ker je narod vseli treh ver dovolj kulturen, da tudi sam pojmuje vrednost prosvete. V prihodnji statistiki se bo kon-štatiralo, da je v Jugoslaviji 200 odstotkov pismenih. 4. in 5. Uredba o suspenziji vseh knjig, ki so doživele več kot dve izdaji in naredba, da se uporabljajo samo knjige, ki jih pišejo referenti. -j- Pristranost. Naš dopisni urad, ki poroča o vsaki malenkosti, katera se zgodi v vladnem taboru, ne smatra potrebno, da obvešča javnost o takih brez dvoma za našo javno življenje važnih prireditvah-kakor so katoliški shodi po vsej Sloveniji, na katerih slovensko katoliško ljudstvo izraža svojo zvestobo do vere in vladarja. Za čisto strankarski značaj sedanjega režima je to veleznačilno. -j- Uradna neotesanost. Kraljevski generalni konzulat na Dunaju sporoča, da se bo tega meseca na Dunaju vrši! velik mednarodni sejem. Radi navala občinstva je nastalo pomanjkanje stanovanj, tako da stanovanja ni mogoče dobiti niti po hotelih nili po zasebnih hišah. Intcresentje ;c s tem opozarjajo, da ne potujejo na Dunaj, ako jih ne sili skrajna nujnost. Iz konzularnega oddelka ministrstva zunanjih poslo\. — Take notice smatramo za skrajno neumestne. Ne glede samo na to, da je vlada dovolila našim listom stalno inseri-ranje za dunajski sejni, ampak tudi za to, ker se na tak način lahko škoduje tudi našemu ljubljanskemu sejmu. Neverjetno pa je, da tako nastopajo ljudje, katerim se očitajo tesne zveze z dunajskim — dr. Kran-zom! — -f- Nemiri v Samlžaku. Pod naslovom Iiusein Boškovič; so izšle v belgrajskih novinah vesti, ki pravijo: Odrejeno je, da čete Koste Pečanca, ki so se umaknile, ponovno nastopijo in ojačijo oddelke, ki zasledujejo razbojnike v ogroženih krajih. Minister za notranje posle naznanja danes, da so te vesti popolnoma netočne, ker čete Koste Pečanca več ne nastopijo pri zasledovanju oddelkov Huseina Boškoviča. -j- V albanski politiki je sedaj na dnevnem redu vprašanje albanskega prestola. Kandidata za prestol sta knez Wied in sin pokojnega Abdula Hamida. Wiedu je bila že odposlana deputacija treh članov. Wied se nahaja sedaj na Tirolskem. V Albaniji pa obstoji tudi močna struja za personalno unijo z našo državo ,ili Grčijo. nisi z Med vojno je vojaštvo spremenilo prijazno ravnino, ki jo tvorita še od Francozov zasejani Latermanov drevored in Gosposvetska cesta (preje Celovška cesta), v spremišče najraznovrstnejsih vozov in jo popolnoma deformiralo. Ta prostor si ie konzorcij ljubljanskega semnja zbral za razstavišče in ljubljanska občina ga je dra-gevolje prepustila. Priznati moramo, da je imel konzorcij pri izbiri mesta prav srečno roko. Iz povsem razorane in od vojaštva opustošene ledine so pridne roke slovenskega delavca naredile lep razstavni prostor, ograjen okoli in okoli deloma od sten paviljonov, deloma od visoke lesene, ograje. Na levi ob vhodu v to razstavišče se nahaja urad ljubljanskega semnja, kjer je zaposlenhi precej pomožnih moči. Nasproti uradu ljubljanskega semnja se nahaja provizorni poštni urad. V istem poslopju se nahaja tudi Tourist-01'fice«, kjer se prav pogosto oglašajo gosti iz tujih krajev, nadalje rešilna postaja in policijska stražnica, ki pa dosedaj — upajmo tudi v bodoče — še ni imela prilike oziroma vzroka nastopiti. Od vhoda se nam nudi lep razgled skoro na celotno razstavišče, v kolikor ga nam ne zastira tobačna prodajalnica, ki jo oblega velika množica kadilcev, ki so vsi navdušeni za dobro vrsto egiptovskih cigaret, ki jih je izdala za čas velikega semnja ljub. tobačna tovarna. Obisk velikega semnja je izredno velik. Ne glede na veliko število domačinov, ljudi, ki so si našli stanovanja pri znancih in ljudi, ki prihajajo za en dan, je obiskovalcev zelo veliko. Koliko tujcev je prispelo do 2. t. m., se ne da točno kontrolirati, ker so hotc-li sami razpolagali do 2. t. m. s prenočišči. Od tega časa pa do včeraj opoldne pa je izdal stanovanj, urad ljubljanskega semnja nad 1000 nakazil za stanovanja obiskovalcem. Paviljon E. Paviljon E se naslanja skoraj na urad ljub. vel. semnja. Kakor nam pove dobro sestavljeni »Oficijelni katalog«, ki so dobi v uradu za 10 din. ali 40 kron, se nahaja v njem 100 oddelkov, ki jih napolnjujejo izdelki in predmeti papirne industrije, grafike in pisalnih potrebščin, pohištvo, majoiike, pletarski in vrvarski izdelki, slamniki in klobuki ter zlatnina. V paviljonu se vrste oddelki na levi in desni tako, da bi bil človek skoro v zadregi, kam da se naj obrne, če ga ne bi potegnila množica seboj k tretjemu odelku, kjer je razstavilo najmodernejše in največje tiskarsko podjetje v Jugoslaviji Jugoslovanska tiskarna. Ta oddelek napravi na obiskovalca razstave najboljši vtis. Tiskarna nam s svojimi izloženimi predmeti predočuje ta-korekoč ves razvoj modernega tiskarstva od enostavne posetnice do najfinejšega v več barvah izvršenega umotvora: slika Madone z Jezuščkom. Opazovalec se uglobi v ročni in strojni stavek, vidi, kako se napravi klišej in s pomočjo istega natisne v raznih barvah najlepša slika za razglednico ali knjigo, s pomočjo raznih okraskov in črk pa krasno izvršena diploma itd. Tu vidimo proizvode, ki jih je izvršil navadni tiskarski stroj, takoj nato pa dela, ki jih je enako umetniško dovršil litogvafski oddelek, ki more baš v najnovejšem času pokazati čudovito velik napredek. Največjo pozornost obiskovalca pa vzbuja mali tiskarski stroj v obratu, iz katerega prejme na licu mesta v lični žepni obliki natisnjen ko- ledar. Ni čuda, da ima ta tislu;.uiiški oddelek neprestano obilo opazovalcev. K n j i -g o v e z n i c a K T. D. je s svojimi razstavljenimi predmeti hotela opozoriti na svoja dva glavna oddeflka: višek napredka v krtji-goveštvu ter črtanje poslovnih knjig, edino v Sloveniji. Obiskovalec razstave ima tu priliko opazovati na jfinejše vezave v usnju, platnu in papirju z bogatimi okraski, najrazličnejšimi obrezami, vse na višku moderne tehnike. Izloženi predmeti črtalnice seznanijo gledalca z deli od enostavne do najbolj komplicirane razdelitve črt v dveh, treh in celo 4 barvali. Vsak bančni in drugi denarni zavod ali zadruga si v tem knjigo-veškem oddelku lahko naroči poslovno kn jigo prav po svojem okusu. Ko si ogledamo številna druga tiskarska, grafična in papirniška podjetja, se nehote vstavimo pred oddelkom cvetličarne Ferant Anton (Ljubljana, Ambrožev trg 3.) Oko se razveseljuje nad zelo okusno urejenim aranžmajem svežih cvetlic in neradi se ločimo, da si ogledamo oddelke, kjer je razstavljeno pohištvo. Izmed teh vzbujajo največjo pozornost predmeti, ki jih je razstavila tvrdka Remec Co. prej I. Bahovec, (E 31.) tovarna upognjenega pohištva in prešanih furnirjev na Duplici pri Kamniku. Tovarno je ustanovil 1. 1903 g. L Ba-hovec na Duplici v bolj malem obsegu. Zaslovela pa je 1. 1918., ko sta jo prevzela strokovnjaka ing. VI. Remec in drug. V kratki prevratni dobi so tovarno popolnoma prenovili in dopolnili z novimi stavbami in opremili z najmodernejšimi stroji in strojnimi napravami, tako da dela z dvema turbinama s skupno 200 konjskimi silami. Ima v obratu umetne sušilnice in pa-rilnice za les, hidravlične preše in drugo. Izdeluje vse vrste pohištva. Znamenita pa je radi tega, ker je edina tovarna v državi SHS, ki izdeluje p r e š a n a s e d a 1 a i z f u r n i r j a. V njej je zaposlenih nad sto delavcev, svoje izdelke pa eksportira zlasti v Orient in Južno Ameriko. Od tvrdk, ki so razstavile lesne izdelke, moramo omeniti še tvrdke R o j i n a & K o m p , stavbeno in umetno mizarstvo, Ljublj. (E 25.) Č e r n e Ivan, mizarstvo in tapetništvo, Ljubljana (E 27.) in 1. I. Naglas, tovarna pohištva, Ljubljana. Izmed domače slamnikarske in klo-bučarske industrije je najzanimivejše izdelke te stroke razstavila v oddelku E 41 znana solidna tovarna Cerar Franc iz Stoba pri Domžalah. Vsled izredno nizke cene za trpežne in fine svoje izdelke si je že sedaj pridobila mnogo novih naročnikov. V notranjosti paviljona E so predmet velike pozornosti oddelki: E 46: Čuden F. trgovina z urami, 7iatnino in dr. iz Ljubljane; E 47: Reich Josip, tovarna za kemično čiščenje in barvanje blaga, Ljubljana; E 52: Deren-d a F. konfekcijska industrija in E 54. K u n c A. oblačna industrija. Na zunanji strani so razstavljeni predmeti največ kovinske in železne industrije. Le-tu moramo omeniti oddelke E 5G: Bistra iz Domžal; E 57 Jelačin iu dr. industrija probkovih zanmškov, Ljub.; f v. Stupica, veletrgovina z železom, Ljubljana, ki je v oddelku E 72 razstavila mnogovrstne poljedelske stroje. * * * V znilnjcm poročilu o otvoritvi velikega semnja so pomotoma izostala imena sledečih gg., ki so se udeležili: O r. He-I o š e v • c , brniški savHnik, univerzitetni profesor itd. predstavljal i" Zemaljski Sn- j vez trgovaca u Zagrebu: dr. Lunaček sevanje po zu Trgovačku obrtničku komoru v Zagrebu, Kraljevo Zemaljsko vlado u Zagrebu je v odsotnosti gospoda kr. namestnika Demetroviča zastopal g. s a v jetnik N o -vekov i č. Odposlanec ministrstva trgo vino in industrije, odeljenje v Zagrebu je bil g. oddjeln i vječnik H u t. Kolo jugoslovanskih sester prodaja na sejmišču pod rdečim dežnikom srečke dobrodelne loterije. Glavni dobitek 50.000 K, drugi dobitek pa 20.000 K; v gotovini v skupnem znesku 100.000 K. Žrebanje se vrši v Ljubljani dne 1. decembra ' pod oblastvenim nadzorstvom. Kolo jugoslovanskih sester vrši pl. menilo delo človekoljubja s tem, da podpira vojne sirote, slepce in invalide. V toni zvezi s koloni srbskih sefetara stoji na braniku naše mlade Jugoslavije. Občinstvo se vljudno naproša, naj krene na sejmišču pod rdeči dežnik ter si tam kupi srečko, ki slane le I dinar. nmne novice. — Dinamit in ekrazit. Včerajšnji »Narod« objavlja senzacionclno vest, da se je v nedeljo popoldne posrečilo orožniški previdnosti preprečili strašen zločin, ki so ga nameravali izvršiti ali nad g. ministrom dr. Kukovcem ali pa nad pokrajinskim namestnikom g. Hribarjem, ali pa kmečki fantje nad tamošnjirn žandarmerijskim stražmojstrom, Ker je pa poslednji splošno priljubljena oseba, zato sumijo, da je bil pripravljen atentat na enega izmed prvih dveh gospodov. Po poročilu »Narodovem« s»ta orožnika, ki sta bila v nedeljo na patrulji, opazila pri Trojanah med kilometer-skim znamenjem 38.6 in 38.5 sumljiva znamenja, Številka 38.6 jc že sama na sebi sumljiva; normalna človeška temperatura znaša namreč 37.5. Kadar gredo žandarji mimo kilometerskih kamnov z označbo 38 ali pa šc čez, so vedno zelo pozorni. In niso se prevarili. Še nekaj korakov in opazili so pred svojimi nogami sveže posuto cesto. Na nedeljo nihče nc dela — odkod torej sveže posuta cesla? Številka 38.6 na brzojavnem drogu ali na kilometer-kamnu jih je potrdila v njihovem sumu, ki se je izkazal do cela upravičen: Previdno sta od-grebla sveži gramoz in našla pod gramozom zrahljano zemljo. V nedeljo nihče zemlje ne rahlja brez vzroka, torej sta previdno razkopala še zrahljano zemljo in našla pod zemljo kar cel rudnik dinamita. Dinamit je bil v zvezi z električnimi žicami, ki po navadni teoriji dinamitu nič ne škodujejo in dinamit ne njim, ampak baterija je bil^ v zvezi z električno žico. V poročilu »Naroda« sicer ne stoji, ali je bila to havbiška baterija ali navadna kanonirska, ampak posebno korajžne sorte le ni bila, ker se je skrila pod čisto navaden kmetski kozolec celih 100 korakov od ceste, čeprav jc morala vedfeti, da dinamita ne more vžgati niti na en korak razdalje od dinamita. Vse to so odkrili baje žandarji ; Narod seveda sklepa iz tega, da jc bil (?otovo nameravan atentat na dr. Kukovca, ki se je ime! v nedeljo baje peljati z avtomobilom iz Ljubljane v Celje in zato bo sedaj pridno pomagal loviii atentatorje. Mi mu damo lahko nekaj podatkov, ki mu bodo jako dobro služili. Atentatorji so čisto natanko vedeli, da sc pred Kukovčevim avtomobilom nc bo peljal po cesti čisto noben drug avtomobil. Atentatorji niso bili kmečki fantje. Atentatorji niso opozorili žandarmerije sami, da je cesta podkopana. Atentatorji niso smatrali »Naroda« za tolik o pametnega, da bi celo njihovo froclarijo vrgel v koš, ampak so bili prepričani, da se bo atentat a ne na Kukovca in Hribarja, ampak na »Narodovo« lahkovernost posrečil. In posrečil sc je! -—Minister Spaho v Sloveniji. V nedeljo dopoldne se je minister za trgovino in industrijo dr. Spaho odpeljal na Jesenice, kjer si jc ogleda! tamošnjo tvornico. Opoldne se je odpeljal na Bled in se tam posebno zanimal za tujsko industrijo. Proti večeru si je ogledal Bohinjsko jezero in sc vrnil poteni v Ljubljano. — Včeraj s« — Kv. Ime'. -Sv. Duh Zlalorog se je podaljšala /. ozirom ki Ljubljanski semeni do 15. septembra I. i. — /•• »'PrfcvfMHiglpshiMii lečaj, ki se bo vršil 13. in H septembra se je prigln- »daljšulo do sfnboie i *>. I. m, ^a- moobsebi je umevno, da imajo pristop k predavanjem tudi neorganisti, ki pa se zanimajo za cerkveno glasbo. — Višnja gora. 35 letnica prostovoljnega gasilnega društva se vrši v četrtek dne 8. septembra 1921 v ViSnji gori na vrtu g. Omahna. Spored: 1. Vprizori se burka ; Vse naše«. 2. Prosta zabava, godba, srečo-lov, šaljiva pošta, dražba. Začetek veselice ob 2. uri popoldne. — Reven, pošten abiturijent išče in-štrukcije za hrano in stanovanje, ev. za denar. Vešč je slov., nemškega, laškega, latinskega in grškega jezika ter vseh predmetov gimnazije z večletno prakso. Nastop takoj ali začetkom oktobra. Cenjene ponudbe na uredništvo »Slovenca«. — Radovljiški Sokoli so se v nedeljo zvečer izkazali, da so vredni bratci svojega staroste. Ko so korakali Orli s katoliškega shoda na Brezjah v Radovljico na kolodvor in je po glavnem trgu v Radovljici igrala godba orlovsko koračnico, so bili Orli od liberalnih inteligentov burno pozdravljeni in na nje se jo vsula ploha cvetk — seveda pristno liberalnih — kakor črni hudiči, tuj čuki itd. Najlepše >cvetke< so letele iz oken znane >narodne« rodbine na glavnem trgu, kjer je bilo med vojsko shajališče vseh mažarskih in nemških oficirjev. Le tako naprej, bratje Sokoli, vaš starosta vas bo gotovo vesel. Zdravo! — Oblast, kje si?! Pred leti se je zelo strogo gledalo na to, da je imel gostilničar pravilno — to je ne tik pod robom cimentirane steklenice. Znani so nam slučaji, da je take steklenice gostilničar na mestu pobil, ko ga je zalotil revizijo vršeči uradnik, da prikrajšuje goste pri meri. Te nepričakovane revizije so izborno učinkovale. Danes je zopet vse pri starem, ne, še na slabšem smo v tem oziru. Kdo se danes briga za to, če gostilničar res na-toči zahtevano množino pijačo? Liter vina stane namreč samo 32 do 56 kron! — Oblast, zgani se vendar! — Uradne ure pri linančni delegaciji. Z ozirom na tozadevno notico, priobčeno v 201. številki »Slovenca«, nam od kompe-tcr.tne strani poročajo, da so uradne ure za računski oddelek samo radi tega začasno podaljšane, ker finančno ministrstvo odločno zahteva nemudno nredložitev sklepnih računov za leta 1918., 1919. in 1920. Ko bo to nujno delo izvršeno, se samoposebi razume, da se uvedejo zopet normalne uradne ure. — Mesarji v Mokronogu ponujajo kmetu za govejo živino po 4 krone za kilogram, sekajo pa meso po 24 K. Že vedo zakaj drže s SKS. Živelo oderuštvo, ban-kokratstvo in značajnost! Kdor hoče jesti drago meso naj pride v Mokronog! — Eksplozija na Vrhniki. V tovarni Im-peksa na Vrhniki je eksplodirala posoda s kisikom. Tekočina je brizgnila v oči 40 letnemu monterju Viljemu Vitovcu. Poškodovala ga je težko. UubUmske movfce. lj Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo danes dne 6. septembra ob 4. uri popoldne v hiši »Dobrodelnosti«. lj Pevski zbor Glasbene Matice. Prijave za pevce, ki so že delovali v našem zboru, sprejema odbor v dneh 5. do vštevši 7. sept. 1921, za nove in vnovič vstopivše pevce pa od 9. do vštevši 15. sept. t. 1. v arhivu Glasbene Matice vsakokrat od 5. do 7. ure zvečer. Skupni pevski sestanek vseh pevcev in pevk pa se vrši v četrtek dne 15. septembra v dvorani Glasbene Matice ob 8. uri zvečer. — Odbor. K lj Gremij trgovcev v Ljubljani. Radi nepričakovanega navala tujcev, osobito v nedeljah in praznikih, ki vsi žele nakupiti svoje potrebščine v Ljubljani, odreja gremij trgovcev v Ljubljani, da bodo trgovine v č e t r t e k d n e 8. t. m. odprte od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne. lj Žalostna osoda stare dijaške gospodinje. V Sv. Florijana ulici 15 životari 74 letna bivša dijaška gospodinja Polona K a 1 a n. Beda in pomanjkanje tareta danes ubogo starko, ki si ni umela priskopa-riti prihrankov za svoja stara leta. Vse, kar je imela, je potrošila s svojimi »študenti«. Pesnika Murn-Aleksandrov in Kette sta pri njej stanovala v bivši »cukrarni« in tudi plačala sta ji hrano in stanovanje, če sta kaj imela seveda, sicer pa je Polonca dajala na večni »počak«. Sedaj trpi ta vzor dijaške gospodinje občutno pomanj- kanje v hrani in obleki. Morda se bo kdo spomnil te vrle dobrotnice naših pesnikov, da se ji vsaj malo olajša bedno večerno življenje. Morebitni darovi naj se izročijo neposredno njej, sicer pa jih sprejema tudi naše upravništvo. lj V oglas tvi 'ke Fran Ravnikar, mestni tesarski mojster v Ljubljani, se je vrinila neljuba pomota. V predzadnji vrsti se mora namreč pravilno glasiti: ... proste razpetine od 12 do 50 metrov. lj Moda na ljubljanskem velesejmu. Z največjim veseljem smo pozdravili na sejmu one razstavljene predmete, ki so delani oziroma okrašeni z našo domačo narodno ornamen-tiko. Mnogo zanimanja med ženstvom in poznavalci pa vzbujata razstavna oddelka modnega atelijeja M. Sare, paviljon E št. 50 in 50 a. S jinim okusom opravljena mala sprejemna soba pridrži korak in oko vsakega obiskovalca. Naravnost fascinujoče učinkuje toaleta iz belega svilenega platna, na katero jc vezena izredno lepa borditra nagelnov iz zbirke prof. Siča. Krasna sta plašča iz naše narodne polho-vine. Modra večerna toileta je vezena z zlatimi motivi, vzetimi iz slovenske peče. Ta dela dokazujejo, da so naši narodni motivi najmanj tako uporabni za okras modernim oblekam, kakor tuji vzorci. Omeniti moram deč-ve (praznično in delavniško), katera opravičeno že izpodriva med našim ženstvom nemški »dirndl«. Zanimiva je črna svilena toaleta, delana po zadnjem pariškem vzorcu, okrašena z ročno delanimi cvetkami in opičio kožuho-. vino. Poudarjati moramo, da so vsi ti razstavljeni predmeti naštudirani in izdelani od prve cvetke do zadnjega oboda v domači delavnici" M. Šare, Kongresni trg 4, Ljubljana, in jih ni zamenjati z importiranim blagom. 3223 lj Zadruga mizarjev Ljubljana, Spod. Šiška, Vič in Moste naznanja, da se vrši meseca oktobra t. 1. pomagalska preizkušnja v Ljubljani. Kraj in dan se naznani pismeno. Lastnoročne prošnje je poslati na zadrugo do 25. septem-fera t. 1. Na kasnejše prijave se ne bo oziralo. — Načelstvo. (K) lj Tatvina. Ker je okradel Erno Paape, Erno Ogoreuc, Antona Ogoreuc in Cirila Bajt v Slomškovi ulici, je bil Jožef Hren obsojen na 4 tedne ječe. Začetek šolskega leta. Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Ravnateljstvo naznanja, da se vrši vpisovanje v I. in II. letnik državnega ženskega učiteljišča v Mariboru dne 12. septembra od 8. do 12. ure v poslopju bivšega deželnega ženskega učiteljišča Zrinjskega trg št. 1, I. nastropje. _ Podrobnosti glede sprejema, zdravniške preiskave ter sprejemnih in ponavljalnih izpitov so razvidne iz oglasa v omenjenem poslopju I, nadstropje. Na državni realki v Mariboru se je priglasiti za sprejemni izpit za I. razred v soboto in nedeljo 10. in 11. septembra dopoldne od 9. do 12. ure. Izpit se vrši v ponedeljek, 12. septembra, ob 9. uri 30 minut. Dne 14. septembra je začetek šole. — Podrobna pojasnila so razvidna na objavni deski v šolski veži. Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču se vrši vpisovanje učencev in učenk v I„ II. in III. razred v sredo, dne 14. septembra 1921, ob 8. uri. Ponavljalne izpite polagajo isti dan ob 14. uri. Na novo vstopajoči učenci naj pridejo v spremstvu starišev, če pa to ni mogoče, naj prineso s seboj zadnje izpričevalo, rojstni list in domovinski list. V četrtek, dne 15. septembra 1921, je ob 8. uri sv. maša v farni cerkvi, potem pa redni pouk. Zunanji učenci naj prineso s seboj tudi ubožno izpričevalo radi znižane vožnje po železnici, — Ravnateljstvo. Pričetek šolskega leta na I. drž. gimnaziji, realni gimnazri (Poljanska cesta) in veliki realki v Ljubljani. Prijava učencev za I. razred v nedeljo dne 11. septembra 1921. od 10. do II. ure, onih za II.—VIII., oziroma II.—VII. razred, ki prihajajo z drugih zavodov, v ponedeljek, dne 12. septembra 1921 od 8. do 12. ure v ravnateljski pisarni. Zglasiti se je v spremstvu staršev, oziroma njih namestnikov ter prinesti s seboj zadnje letno izpričevalo (šolsko naznanilo) in krstni list. Sprejemna preizkušnja za I. razred se prične v ponedeljek dne 12. septembra točno ob 8. uri; ona za II.—VIII., od-nosno II. do VII. razred pa v torek dne 13. septembra 1921. Ponavljalni in dodatni izpiti se vrše 12. in 13. septembra 1921. Vpisovanje učencev, ki so že doslej obiskovali zavod, ter na novo sprejetih bo v sredo dne 14. septembra 1921. po sv. maši v razredih, v katere spadajo. V sredo dne 14. septembra 1921. ob 8. uri sv. maša. V četrtek dne 15. septembra 1921. točno ob 8 uri se prične redni pouk, — Natančnejša določila o pričetku šolskega leta so objavljena na uradni deski v auli. Glasbena Natisa v Ljubljani. Vpisovanje gojencev v konservatorij za glasbo in igralsko umetnost se vrši v dneh od 5. dovštetega 12. septembra od 9.—12. in od 3.—5. ure popoldne v pisarni Glasbene Matice v Ljubljani, Gosposka ulica št. 8 I. nadstr. Vsprejemni izpiti se vrše v dneh o d 9. d o 14. s e p t e m b r a t. 1. in sicer: Dne 9. septembra ob 9. uri dopoldne delajo sprejemne izpite vsi oni učiteljski kandidati, ki se nameravajo pripravljati za državni izpit iz glasbe. — Isti dan p o -poldneob3. uri imajo sprejemni izpit oni, ki se na novo vpišejo v dramatično šolo. Dne 10. septembra ob 9. uri dopoldne je izpit iz solopetja vseh na novo vstopivših gojencev in onih, ki koncem minulega šolskega leta niso položili izpita. Ob 3. uri p o p o 1 d 11 e pa se vrše sprejemni izpiti iz vseh teoretskih predmetov (teorija, harmonija, kontra-punkt, kompozicija itd.) Dne 12. in 13. septembra ob 9. uri dopoldne imajo izpit vsi na novo vstopivši gojenci klavirja, in ista dneva o b 3. u r i p o p o 1 d n e gojenci gosli, viole in čela. Dne 14. s e p t e m b r a o b 9. u r i d o -poldne se vrše izpiti za vse nove gojence za lesne in kovinske inštrumente (flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta, pozavna) in za gojence kontrabasa. Natančni podatki v pisarni Glasbene Matice. Orlovska prireditev v Trbovljah, ki bi se imela vršiti 21. avgusta se vrši dne 11. septembra. Vljudno vabimo bližnje in daljne odseke ,da prihite ta dan polnoštevilno v Trbovlje, poslužite se polovične vožnje, izkaznice dobite pri O. Z. v Ljubljani. Enako vabimo prijatelje iz bližnje okolice. Bog živi! Novomeško okrožje priredi 18. t. mes. v Toplicah pri Šmarjeti tabor z javno telovadbo. To bo prvi javni nastop mladega okrožja. Opozarjamo na to prireditev naša društva, kakor tudi vse z nami misleče in čuteče posameznike, da razvijejo v svrho obilne udeležbe živahno agitacijo. — Ob 10. uri dopoldne bo po sprejemu gostov sv, inaša s cerkvenim govorom, nato tabor. Popoldne javna telovadba, pri kateri bo sodelovalo tudi trebanjsko okrožje. Svira šentjernejska godba. Po telovadbi srečolov, šaljiva pošta itd, — Vse natančnejše v prihodnjih številkah. Bog živi! Barza. Zagreb, 5. septembra. Devize. Berlin 207.50—209, Italija izplačilo 815—830, ček 805—820, London izplačilo 683—687. ček 683—0, New York 181.50—182, Pariz 1430—1450, Praga 223—227, Švica 3125— 3150, Dunaj 13.40—15.60, Bukarešta 216.50 —217. Valuje. Ameriški dolarji 180— 181.25, avstrijske krone 17—0, carski rub-lji 22—24, 20 kronski zlati 0—650, francoski franki 1420—0, napoleoni 644—648, nemške marke 205—206, rumunski leji 0—222, italijanske lire 810—820, turške lire v zlatu 680—690. Curih, 5. sept. Devize: Berlin 6,525, Newyork 587, London 21.77, Pariz 45.30, Milan 25.70, Praga 7, Budimpešta 1.45, Zagreb 3.20, Bukarešta 6.725, Varšava 0.20, Dunaj 0.675, avstrijske krone 0.55. Dunaj, 5. sept. Devize: Amsterdam 40.050—40.150, Zagreb 654—658, Belgrad 2611—2631, Berlin 1357—1361, Budimpešta 303.50—306.50, Bukarešta 1385—1395, London 4635—4655, Milan 5415—5435, Nwyork 1245—1251, Pariz 9655—9695, Praga 1487—1493, Sofija 962.50—972.50, Varšava 35.90—37.90, Curih 21.225 do 21.275. — Valute: Ameriški dolarji 1234 do 1233. bolgarski levi 945—955, nemške marke 1354—1360, angleški funti 4600—4620, francoski franki 9630—9670, holandski goldinarji 39.950—40.050, italijanske lire 5390—5410, jugoslovanski dinarji tisočaki 2590—2610, poljske marke 36.05—38.05, rumunski leji 13.80—13.90, švicarski franki 21.175—21.225.__ Turss?3Ha Ssa s^ort- Boksarski mateh Ross-Vrbančiž se ponavlja danes ob 18. uri na športnem prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom Poročilo o nedeljskem matebu prinašamo na drugem mestu. (k) Boksarski mateh Ross-Vrbaiičič. Nedeljski mateh med avstrijskima šampionoma Rossom in Vrbančičem je bil za Ljubljano prvovrstna šport a a novost. Zelo mnogobrojna publika je zasledovala posamezne faze boja z največjo napetostjo. Zal aranžma mateha ni odgovarjal potrebi. Za revanž-ni niatcli, ki se vrši danes ob 18. uri, treba na vsak način prirediti sedeže in poskrbeti, da bodo mogli vsi obiskovalci slediti boju. — Mateh je končal v peti rundi z v.mago Vrbančiča, prvaka Avstrije srednje težlne in sicer s tem, da je sodnik njegovega protivnika Rossa, prvaka Avstrije težke kategorije vsled opetovanih nedovoljenih udarcev po tretjem opominu diskvalificiral. Rosa je izzval nato zmagovitega nasprotnika na nov boj, ki se izbi,je danes ob 18. uri zopet na športnem prostoru Ilirije. ■Nogometno tekme 4. in 5. t. m. Ilirija je zmagala nad graškimi Amaterji v obeti tekmah, v nedeljo v razmerju 5 : '2, včeraj 6 : 2. Tekmi sta bili jako zanimivi, lair in sta dali tudi dovolj napetih momentov. Amaterji s svo.im načinom igre niso bili Iliriji nikak enakovreden nasprotnik, so pa sicer jako agilno, hitro in požrtvovalno moštvo. Zelo dober je bil pri Amaterjih vratar Gregorčič, v polju je njiliov najnevarnejši igralec srednji napadalec Stiegler. Ilirija je bila včeraj boljša kot v nedeljo. Junak dneva je bil posebno leva «v«a Seger s svojimi ostrimi neubranljivimi streli na gol. Poleg njega so ugajali Pleš kot centerfor, levo krilo Vidmajer in levi branilec Beltram. — Obe igri je vodil kot sodnik popolnoma zadovoljivo g. Vodišek. — V Celju je igrala ljubljanska Spaiia proti Celju in zmagala v razmerju 3 : 2. Celje je moralo igrati dalj časa le z 10 Igralci, ker se je en igralec tekom igre poškodoval. ljubljanska porota. UMOR NA LJUBLJANSKEM POLJU. Pred ljubljansko poroto se je zagovarjal vfe-raj invalid Alojzij Tomažin, rojen 12. februarja 1890 v Žlebeb pri Novem mestu, izučen pek, ker je 24. junija 1921 na Ljubljanskem polju zaklal iz ljubosumnosti svojo ženo Antonijo Tomažin. Porotnemu senatu je predsedoval g. dvorni svetnik Regally, votanta sta bila gg. višja sodna svetnika žužek in Pernuš, obtožbi .je zastopal prvi državni pravnik g. Dominico, obtoženca je zagovarjal g. dr. Tekavčič, razpravi sta prisostvovala tudi zdravnika gg. dr. Dolšak in dr. Mayer. Kako je opisal Tomažin svoj zločin. Tomažin je govoril v obliki govora svoj zagovor od pol 10. do 11. ure dopoldne. Na vprašanje g. dvornega svetnika Regallyja, če se čuti kriv, je odgovoril: >V toliko sem kriv, ker sem to, kar sem storil, naredil v obupu. Izučen pek sem po poklicu. K vojakom je moral 1. 1914 Bil je v Galiciji; na italijanskem bojišču je bil meseca julija 1916 v desno nogo ranjen. Odrezali so mu jo pod kolenom. Dne 24. oktobra 1920 je poročil Antoni o Tomažinovo, ki je bila prej natakarica pri g. Kolencu. Dne 11. januarja je Toma* žinova povila dečka, o katerem je sumil Tomažin, da ni bil njegov. Nesrečni kresni dan. Dne 24. junija je videl, da se ji je Koleno po-smejal, to ga je silno razburilo. Sel je v mesto, kjer je kupil v Kolodvorski ulici od nekega Dal-matinca za 60 kron kuhinjski nož. Nož je dal ir suknjič. »Zakaj ste kupili nož?« je vprašal gosp. dvorni svetnik Regally Tomažina. »Zato, da bi jO zastrašil, da bi bila povedala, s kom je prepri-jaznak je odgovoril Tomažin. Ko je kupil nož, je šel po ženo, s katero sta šla v kanUno artiljerijske vojašnice, kjer sta spila pol litra vina. V gostilni pri Zeleni trati sta spila 1 liter vina in snedla tri jajce. Na to sta šla z ženo roko v roki proti kamniški ežleznici. Tam sta se vsedla. On je na evs glas jokal, ker se je Kolencu tisti dan smejala, ona mu je pa odgovorila: >Kaj boš tole neumnost vedno naprej gnal. Pol ure jo je nagovarjal, naj mu pove resnico, ne da bi ji bil pokazal nož. Na to ji je pokazal nož rekoč: »Odtrgaj me od tega obupa. Če ne poveš, bo najina sinrt; če pa poveš, bova šla veselo domov.« Zapičil je nož v zemljo in ji bral pismo, v katerem ji je napovedoval njeno in svojo smrt. Na to je večkrat zamahnil z nožem proti nienim prsim. »Nato sem sunil, raniti sem jo nameraval, pa je bila mrtva. Na to sem se vle-gel poleg nje in sem se sunil z nožem. Nezavesten sem ležal.« Kaj so povedale priče. Stanko Bitežnik ni o umrli Tomažinovl nikdar nič slabega slišal. Pridno in pošteno dekle je bilo. Gostilničar Lovrenc Kolenc je povedni, d« se ni čisto nič zanimat za Tomažinovo. Kot natakarica je bila pridna, poštena, postrežljiva. Vse, kar je trdil Tomažin o občevanju mecjf unjrlo in njim, je g. Kolenc najodločneje in ogorčeno zanikal. Franja Kolenc je povedala, da je bila umrla z vsemi gosU prijazna. Popoldne se je razprava nadaljevala. Priča Iv, Zakrajšek: Tomažn je tepel svojo ženo, ki je velikokrat klicala, slišal sem tudi padati udarce. Večkrat jo je spodil Videl je, ko jo je enkrat spodil, da je imel dleto v rokah. Priča Leopold Šolai, ki je bil zaslišan na Tomažinovo zahtevo, je pričal: Zastopnosli med To-mažinovima ni bilo. Grdo je od govoril o njej. Nekoč mu je Tomažin rekel: Ne morem izvedeti, kdo jo otrokov oče. Prej ne bom miren, dokler ne bom žene zaklal. Včash je rekel, da se bo od žene ločil, včasih pa, da jo bo zaklal. Ko je bil Tomažin v bolnici, ga je šla obiskat. Ko se je vrnila, je bila vsa objokana. Povedala je: »Ko sem prišla notri k njemu, me je kar spodil; dal mi je pismo, katero sem moralo nesti na pošto. Pismo je bilo naslovljeno na neko žensko.« Nekoč je ona rekla: >Naj naredi z mano kar hoče, rada ga imam.< Ljudje pomagajte! Priče Anton Šink, Franc Bizjak in Stanko Bl-tftžnik so slišali 24. junija okoli 9. ure od kamniške železnice sem ženski glas, ki je kričal: »Ljudje na pomoč!« Ko so prišli tja, jim je prišel neki moški nasproti, ki je povedal ,da je ženo zaklal in da je mrtva. Ptiče so poklicale policijo. Po zaslišanju prič je stavil senat porotnikom dve glavni vprašanji in sicer prvo gleie na umor in drugo glede na uboj, na katero je odgovoriti le, če bi se prvo vprašanje zanikalo. Prvi državn ipravdnik Dominico je v svojem govoru povdarjal, da jc razprava dokazala, da je imel Tomažin namen iznebiti se svoje žene 8 smrtjo, da bi poročil morebiti tisto Američanko t dolarji. Zagovornik dr. Tekavčič je porotnike prosil, naj dobro premislijo vprašanji, predno ju potrdijo. Po njegovem nazoru je v ljubosumni blaznosti za-kia) svojo ženo. Odgovor porotnikov. Porotniki so nato prvo glavno vprašanje glede na umor soglasno zanikali in soglasno potrdili vprašanje glede na uboj. Sodba. Predsednik senata g. dvorni svetnik Regally je na to razglasil sodbo, s katero je bil Tomažin obsojen na sedem let težke ječe, katera se je popolnih z zaprtjem v samotno temnico, postom in trdim ležiščem 24. junija in 24. decembra vsiko leto. Preiskovalni zapor se mu je vračunll v kazen. Naprodaj je: več stojal ter bas, bobni, klarinet in B avta. Več se izve v upravaiStvu »Slovenca« pod štev. 8207. CIGARETNI, pisemski in stekleni (glas) papir, stročnice, otročje sesalke, žinuiate in usnjate vezalke, glavnike, čistilo (krema), ličilo, mast za usnje, pralno iu toaletno milo, fine sveče ter razno galanterijo nudi po najnižjih cenah veletrgovina Osvald Doheic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.. 8087 Družabnik ali družafomca Kontoristinjo stva ter vseh pisarniških del, po možnosti s znanjem italijanščine, pri lesni industriji — Ponudbe: Kontoristinja, Maribor. Poštno ležeče. 3097 za trgovino z lesom, perutnino in poljskmi pridelki, s kapitalom 100.000-150.000 kron, se sprejme takoj. Trgovske izobrazbe ni potreba. — Ponudile na upravništvo »SLOVENCA« pod: »Krasna bodočnost 100.000/3124«. srednješolsko izobrazbo, zmožen sloven- Sči išče stalne službe v trgovini ali obrtnem podjetju, tudi na deželi. Ponudbe ua upravo pod »13«. HIŠA blizu mesta se proda, Prodam QPA| Mlf* iz Mega in več OI M Lili W mehkega lisa zaradi pomanjkanja prostora IVAN, , , , . „ . . ANDLOVIC, mizar, Ljubljana, Kollzcj, prlpravna 28 vsako obrt ~ Na,ančn0 88 pritličje, vrata 38. 3108'poizve: SV. PETRA CESTA 58, pritličje. te in širite ,Slovenca'J ša v Ljubljani ssrftn! se proda. "i ~ ki ii Se je veliko stavblšče. Natantneje se poizve v tovarni V. SCRGNETT1, Ljiibl.aua, Cesta na gorenjsko železnico 16, (za državnim kolodvurom). Stev. 202. SLOVENEC, *<2ne 6. septembra 1921, Stran S, EKSPORT LASTNI PAVILJON NA LJUBLJANSKEM VELIKEM SEJMU. ;i1 PREKLIC. I Iščem za svojo novo ustanovljeno meha-j nično strugamo dobro izvežbanegaj Za dolgove, ki jih napravlja najin sin STRUG AR JA kov^Prednot: Josip Čarman, frkostavec v Ljubljani, imajo oženjeni s prakso v večjih podjet-J nisva plačnika. 3210 jih in ki se pri strojih dobro razumejo.; Ponudbe pod >Strugar 3219< na uprav-' Franc in Nezika Carman. ništvo tega lista. Zalivala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam bili izraženi ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica, gospoda V • V se tem potom najlopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo velečastitemu g. župniku Bcrniku za ves njegov prijateljski trud, okraj, glavarstvu v Kamniku, obč. odboru v Domžalah, godbi, gasil, društvu, šolskemu vodslvu, vsem, ki so spremili preblagega pokojnika na zadnji poti in vsem darovalcem lepih vencev. DOMŽALE, dne 2. septembra 1921. žalujoči ostali. Tužnim srcem naznanjamo, da je naša iskrenoljubljent hčerka, sestra, vnukinja oz. nečakinjo, gospodična Erna Eleršek po dolgotrajni, mučni bolezni, v cvetju mladosti previdena s sv. rakramenti mimo v Bogu zaspala. Pogreb bo v torek dne 6. septembra ob uri popoldne iz deželne holmce. Žalujoči ostali. Koresporadentinja za slovenski, hrvatski in nemški jezik se takoj sprejme. Reflektira se le na prvovrstno moč. — Istotam se sprejme, JO" kontoristinjo eventuelno začetni-; co. Plača po dogovoru. Ponudbe na upra- i vo lista pod štev. 3213. je: za obleko in likanje, ribali IClLt rice brez iu s korenino, zobno, mazalke, konjske, omela, motvoz (špaga), čevljarsko prejo priporoča veletrgovina OSVALD D0BEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 3089 rabljena Wolf loko-mobilo, popolnoma v dobrem stanu, 12 ettm. in 38—44 HP, pred kratkim došla iz Nemčije! Kompleten mlin s tremi kamni in z vsemi žele/,, nimi in lesenimi pripravami. Kompleten Vcnocijanski jarmenik (gater) z vsemi lesenimi in železnimi pripravami, kakor: transmisije, ležišča, jermenake i. t. d. Krožna žaga (eirkular), kompletna, % vsemi pripravami, iu še več drugih stvari. — Lokomibila sp lahko ogleda pri u,. M. Rozmanu, strojna delavnica v Stožicah št. 50 pri Ljubljani; isti gospod daje tudi pojasnila. Pismena vprašanja naj se na-slovijo na ime: Pospišil & Knaus, Draga pri Loškem potoku, Slovenija. 3220 aro£a*te .Slovenca'! Potrtim srcem naznanjamo vsem soiodnikom, pn>ateljem in zn> ncem, da ie n^ia I iibl ena soproga, mati in sUra mati gos a mm s J Ca danes po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 76. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke se vrSi v torek dne 6. t. m. ob 3. uri popoldne na farno pokopališče na Vrhn ki. Vrhnika, dne 4. sept. 1921. lilujoča rodbina M-m. M „Slovensko Planinsko Društvo" naznanja žalostno vest, da je dne 4. t. m. dop ob 11. uri preminul njega vseletni odbornik pisarn, ravn. trg, in obrt. zbornico! Bil ie med prvimi ustanovitelji društva in do zadnjih let njegov tajni;«. Bodi mu blag spomin. |be°/oq V nepopisni žalosti naznanjam v imenu svojega očeta Vincenca Sieh, mizarskega pomočnika, bivajoč že dolgo vrsto let v Ameriki, ' d ti 'je moja nad vse dobra iu skrbna mamica flna Šteh delavka v tob. tovarni v pok. včeraj, dne 4. septembra 1921, ob pol 7. uri zvečer, po kralki in zelo mukapolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši v torek, dne 6. septembra 1921, ob 6. uri zvečer iz mrtvašnice na Viču. Svete maše zadušuice se bodo darovale v župni cerkvi svetega Antona na Viču. GLINCE, dne 5. septembra 1921. Anica Šteh, hči. Trgovska in obrtniška zbornJca v L]uh'jani nnznanja tužno vest, da je umrl dolgoleten, zvesti in deloljubni uradnik, gospod Pilil pisarniški ravnatelj v nedel o, d;;e 1. septembra 1921 ob pol 12. uri dopoldne. Pogreb se vrši v torek, dne 6. septembra 1921 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Cankarjevo nabrežje 7 na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 3. septembra 1921. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani I (8 Telefon št. 243 interurban. u ErekOV tfO 10 Telefon št. 243 interurban. Prodaja vse vrste žita; moko banatsko in domačo. ■mm— rt rir ........——— ■'■ —i ——......... .........——i m......... ................■■■■■■—i . -.............. J____________________________________ Velika skladišča v Ljubljani in Somboru. Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe ■MiAJBhgjgMBBlbg:«.' E" ;,YryG5*H 3SE K STran 8. SLOVENEC, etoe«. septembra 1921. Bfev. 202. I 4 Oblačilna industrija {unc £jubljana, gosposka ul. 7 proizvaja moška in deška oblačila vseh vrst. <$> podaja na debelo in drobno! prodaja na debelo in drobno! 3*rv o vrstni krof! Dzredno nfeke cene! Solidno delo! JCa £jubl|anskem velikem semnju: paviljon S, oddelek št. 54. k --—— passičlao M, prastar i«. 2'$%, Sjer razšla®! !»ri§3ta [jJ.fr najnovejši in najboljši razmnoževalni aparat in prvovrstni, svetovno znani pisalni stroj RIM* He zamudite prigike, si t« »loa pisarn, prlfraniaEka ogledati. * prejme se: j "■'""■'■,'",t,",,T»",,,'||,|',"''»«i! \ kratkem. Ponudbe s prepisi spri- , v, . , ,,, , 1 na, na gluv-i čevul in -zahtevami ua tvrdko i , prod* "1 Go,"eniskenu 0 !" liem "'g« v Kočevju (evenl. tudi s pohi- /amcvami na Uiciko |()a)jelia Je Oetrl ure od žel. postaje. Naslov'.šivom), z vrtom, -/.a vsako podjetje primerna, gospodarskim poslopjem, njivami, tiavniki in gozdi z doraščenim lesom, so proda iz proste roke po ugodni ceui. Več se poizve pri trgovcu Josipu Kothel. Ku-('er«'' 319,1 javna ii Prostovoljna rasnega pohištva se \ rši i sredo. 7. sep?. ob "J. uri dopolduu v Ro/mi ulici 7. 3t91 za sedem _______ oseb v aajboljšem stanju, z novo pnevmatiko, se ceno odda. Ogleda se v garaži J. Goreč. Vegova ulica st. 8. 3030 | pove upravništvo tista pod stev. 3128. j 30 oralo vPOS EST VAT- ■/ gozdom za posekanje, hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju, se takoj proda, oziroma tudi da v najem. — Vprašanju na upravo Isita pod št. 2125. ............................................................... I Tovarnapralnega in dišečega ! a,« i u. j lokomobila s pregreto paro 31,401S ____________ __ HP. 1 vzdigalni škripec (Flaschen-! 2 Suhe gobe, S m druge deželne pridelke plača naj- talili stroj za kovino, vrta do 50 mm. 2 bolje Sever & kornp,, Ljubljana, Woi-|1 stroi za sabljanje kovine. 300 mm i lora ulica 12. '>oq-.i .. * , ' .. i = »m ta? -9S,J j rezilne dolžine. 1 kotel za gretje i | kupi Tvornica keksov m » is vode z odpadno paro (Speise-\vasser - Vonvarmer). 2 kolesa po 1200 mm, za prenos sile z žično (vrvjo, vrv je 15 mm, 54 m. 1 krožna prepecencev uaga 700 mm> s st0jalom, vreteno v V Bizlclk & (1r. ležakih na kroglice. 1 stroj za skob- 1 jan je lesa (Abrichtmaschine), 500 mm širok. 1 stroj za Krezanje lesa. 3 baterije za kopelje, ponikiane, za toplo, mrzlo vodo in škropiInik. — Večjo množino poljske železnice. -Naslov pove upravništvo >Slovenca< pod štev. 3148. Rogaška Slatina. VfeHfloi izhira otrasinii vozičkov d¥0-koies in M\m sirojev po ceni: F. Batjei, Ljubljana, Stari trg St. 28. Sprejmejo se v polno popravo za emajli-ranje z ognjem in poniklanje dvokolesn, otroški vozički, šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovska cesta 4. Zvonarska utira 1. Triiuina" Tovarna dvokoles in otro-13 ilUIlitu Skih vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. Svečama priporoča svojo zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spsdajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. SPEDK9JSKA ' V na RAKEKU izvršuje najhitreje vse, v to stroko spadajoče posle, t,udi ocarintenjc. Ljubljana, Celovška cesta 90. priporoča preč, cerkv. oskrbništvom, gg. trgovcem ln stavnemu občinstvu: čehelnovoščene sveče in zvitke, namizne sveče »GLORIA« v vseh velikostih, pravo kadilo, Oglje za kadilnice itd. po najnižjih cenah. cmeuic, ristic preje: filisa Movič i m j Kruscrac i osnovana Ista 1839 obnovljena 1897 1 | naznanja p. n. trgovcem, da je 1 | razstavila na Ljubljanskem ve- 1 | likem sejmu od 5-12 sept. 1 s celokupne vzorce svojih pro- 1 0. izvodov v izvirnih zavojih. | | Na sejmu bo sprejemal naročila | § iti dajal pojasnila član naše 1 | tvrdke :: | čnrkovič, Ristič & Komp. I riuniiiiiiiuiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiimmminiiiiiiiiiimmiiimiii; t Najstarejša sedlarska delavnica JOS. KOHLEK LJUBLJANA, Dunajska cesta 19, priporoča izgotovljene konjske opreme ter vse Delu solidno, sedlarske potrebščine. ^ mm Tečaj za krojno risanje in prikrojevanje damskih oblek pričnem 15. t. m. BOZH MEDVED, modni atelje, Mestni trg 24 III. ICSSSBSSSt K-3I Glavno zastopstvo avtomobilov FIA T Wicn-Turin semj. prostor paviljon E 65 M. Žužek, Ljubljana, Sodna ul. 11 (telefon interurb. 461) tudi več prvovrstnih rabljenih avtomobilov naprodaj. a v Belin za snaženje belih Čevljev Pogin za pokončavanje miši in podgan MorSn za pokonfiavanje Ščurkov Hapfc! za pokonfiavauje stenic I, C. Kotar aroge^fl, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Trgovci primeren popust. Moderne tovarniške opreme, stroji in orodje. Generalni z:"loivj'k tvrdke Rietschel & Henneberg, d. d. Wien. Naprave za centralno kurjavo. Sušilnice. — Venlllacije. Vodovodne naprave. Velika zaloga vseh strojev, motorjev in orodja. Prodajni biro: Zagreb, Nikoličeva ulica Stev. 8. — Telefon 2—26. Delavnica in skladišče: Zagreb, B-ulica Stev. 45. — Telefon 25-'15. Brzojavi: Matimex Zagreb. Tovarna stolov in lesnih izdelkov Jos. Stadler LJUBLJANA, Sodna ulica štev. It telefon (interurb. 461). Stoli in mize v porabi na Velikem semnju samem ter v različnih pivovarniških in kavarniških paviljonih. Informacije pri žužek, semj. prostor 65. Iz samo 6 Ani Edino najkrajše črte preko HAVRE CHERBOURGA in ANTWERPENA v NEWYORK. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edino koncesijonirana potovalna pisarna =IVAN KRAKEB v Ljubljani= Kolodvorska ulica štev. 41, blizu glavnega kolodvora. fEElSKESHni SI m B £ lirzojovni naslov: S PromeinaLjolillaiia. ■ « m m a ■ H Telefon: S SI. II In 577. S Splošna prometna banka podružnica v Ljubljani, preje I. C. ffiaser. - Ljubljana, Marijin trg štev. 5. i 0brestovanic vi09' nakuP in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, pred-...... S fi0BHBB ujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe-deposits itd. ■■■■■» H M n ■ ^■BBgizmumaHiBBSBEaaaBHBaHaanBnBBnESBHSBSRKgjgii i fii______i.«____n_____j,____v B B B BBBBBBS. iti pisar Lastni paviljon, enodružinska stanovanjska hišica, vsebuje: 2 sobi, 1 kabinet, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalno sobico, shrambo. — Zastavljena ploskev 73 m3. Dobavljamo celo leseno konstrukcijo z vsem tesarskim, mizarskim, ključavničarskim in kovaškim delom približno en mesec po naročilu; na licu mesta postavljeno v približno 3 tednih. Cena za 1 m3 zastavljene ploskve 1000 do 2000 K po obliki tlorisa. aBBBBBBBBBBBBfflaBBaBBBHKfflBBBHBBBBiSBBHIHBBBfflKHBBBBiriflSBBBBBir izdelue po najniž ih cenah vsakovrstne ročno in strojnokovane žeblje, spojke, — kljuke, verige in vse druge v njeno stroko spadajoče železne izdelke. Na sejmu zastopana v paviljonu GOSPODHHSKE ZVEZE, Ljubljana. - Ceniki na razpolago! •.tCTlSSKSBHaS Proizvoda I razašilja na veliko: razne vrste cipela za decu, de-vojčlce, mladiče, ženske, muške, prostogi finog kvaliteta; za rad- nike osobito jaka izradba. Papuče po ceni bez konkurencije. Odelenje za galanterijsku robu na veliito. Pletene Sipke, sukiio, vezivo, razno cipelarske potrepštine jedači pribor, školske potrepštine Cetke i. t. d. — Esport čaCkalic. 0 II B i B i m si u m m g d 11 D II 1 mestni tesarski mojster ^Liifeljaaa, Linhartova ulica štev. 25. j-Telefon št. 415 — Poštno - čekovni račun 11.428 izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo. iiši Parna žaga in strojne delavnice. Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitekionična uela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže! Za razne industr.jske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—50 m. :: Razstava v paviljonu za slavbeno sirofco in lesna iniliisliijo:: isin Priporoča se papirna trgovina Ivan Bajšek Ljubljana ki ima veliko zalogo vse Yrs.e papirja trgovske in poslovne knjige, pisarniške in Sols e potrebščine kakor tud; lastno založništvo ki se izdelu.ejo v kn igoveznici M. BIVIC Sv. Pttra cesta itev. 29 ki izdeluie tudi q l.iriterijska dela p p« 1 strugar ia me- dcnino (Messing-driicker), samostojen, vesten delavec z zanesljivo večletno prakso in 5 dobro kvalificiranih ključavničarjev za orodje, posebno za štance in matice (Stanzen u. Schnitte). Plačilni pogoji po dogovoru. -: Kranjske tovarne železne, ključavničarske in kovinske robe »T1TAN< d. d. Kamnik. Mehanična vrvarna - terilnica - predilnica ANTON ŠINKOVEC Kranj - Grosuplje Centrala Grosuplje. Telefon Grosuplje 1. razstavlja svo]e izdelke na ljubljanskem velikem semnju, paviljon E, štev. 39, kate-rega obisk vljudno priporoča. vseh vrst, od preprostih do n&jfme|šlh nudi vedno tovarna klobukov ln slamnikov !I Domžale (Slom. Blslne&jja zalaga IH v vsaki množini, hrastove ali bukove Eivija n poklada esta ln ua deželi ■HM ISIv' w p 11 /S ■V* V 'vv a J I H- I JJ0KA1 Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster, Ljubljana Dunajska cesta 46. Telefon št. 379. Vsakovr-tna tesarska dela kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za pulaCe, hiSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike- stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje, itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA 2AGA — TOVARNA FURNIRjA. xkiM m, U'-., auiiiiu L ti) ra čilo Titova niica i9 prirsoroča za nakup najbj j ie iuStrurae i« po najsoiulneiših utzkrh cenau. Tovarna pletenin in tkanin I | Telefon nt. 5i7 11] Prevzema vsa v lo stroko spa LfBM^na, NLSsr^ea ur ca S y dajoča dela, prelož tev, hoblja p inilra«. .1. vrstnih to i a " 3 — • 1:1......- 1 —--- nje i n likanje t, rili podov z l| voskom. Delo točno m solidno. iNftnm« Oroslav Gertalč | s*pott Sv 3>etia cesta 33 Jugoslavija tfrlovska eesta 30 a z mešanim blagom na debelo m drobno Ljubljana, Poljanski nasip 40 izdeluje berlinske rute, volnene rr,š 1-nute, fantazijske rute, fantazijske šale, angleške športne - - šale m eepiee, svilene modne šale, pletene svilnate samovezniee in naglavne rute (Caehenez). *———......— ~ —-- ■ ———-—--- PLESKAR IN L KM SE NčUTOPLEJE PRIPOROČA 5L/IVNEJTIU OBČINSTVU IN PREČISTITI DUHOVŠČINI TONE HALCidJ ■ LMBlAlNfl ; rm .6 » — iMTiTiiwi«wwnwMwiiwriwiiiBHiMiiwiiiwiiiiMtiii i iiihiiiii niiamimii i u n umite Važno grg. " ~ —TFmHriniraiiffliiiiinin^^ m........... min......■ ■■■...........a ^alce veleseima 1 SvetujemoVam, da si ogledate —-—------M----------------razun že razstnvljonega tudi » • „ ------------------—1 i i , iu/,uu ia^niuviicnetra. luut našo zalogo ua Gosposvetsk^cestl 10, kerjjrodamo vsled preselitve trgovine v lastno hišo na Dunajsko cesto 11, vso zalogo po izredno nizkih cenah ZALTA &. Zinili. R^^O^ViaiO. 2S ^t^-I^agdi ali, eslp ur ca dfiEj^Io £11 ciiro53rto. mm ■»,RKasm-aa ■i Stran 8. SLOVENEC, cfne d.' septemBrV 1921'. Štev. 202. ■BBKBBKKKnBm Telefon štev. 3. nasproti glavnega kolodvora Telefon štev. 5. kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Prevzema vse bančne posle. V moške, fantovske In dešUe, mikndo, raglane, površnike, kožuhe, Jahalne hlače, ŠpeCijj3lltCt€ V OtrOŠkitl Obl<čk*ltl (SiO stumih) In drugo konfekcijo od najpreprostejšega rio najfinejšega kroja v najboljši Izdelavi ter TSlZItO siikno, hlače- t vino in podloge nabavite najceneje edino ie pri konfekcijski Industriji l F RANO ileženec Ljubljanskega vzorčnega velesegma. |on E, oddelek št. 52. TELEFON štev. 313. TELEFON šlev. 313. (FRAN DERENDA) Ljubljana, Emonska cesta 8. f ♦ M >»# »*♦ t'»»»M « 4 trpviaa 2 železnino in s stroji Ljubljana, Dunajska cesta št. 18 priporoča raznovrstne poljedelske ter druge stroje in orodje za rokodelce. Razstavi v trgovskem paviljonu H, boks štev. 288. H3HD= Površnike, volnene obleke za gospode, kostume, plašče za dame izdeluje po najnovejši^ modelih S. POTOOSK v (Angliji in Tranciji izprašani kor.ccsionirani krojni krojač Selenburgox>a ulica št. 6, 1. nadstropje 0 13 3 haloga angleškega blaga. Stran- 13 ® S l^am, same prineso blago, ista postrežba. - Naročila za tujce se izvršujejo fekem 8 dni. DsHelava športni1^ sul^rtenili klobukov is E H S "* vsakega poljubnega blaga. gj jg gj =ir.iaa» gre na dom, izvršuje in popravlja perilo in domače obleke. — Ponudbe pod >sivilja«. se priporoča cenj. občinstvu za izvrSevanje vsakovrstnih kle-rfi parskih in vodovodnih instalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni iz-vršitvi. — Proračuni brezplačno jjj in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Ploče-ilj vinasta ambalaža kakor kan le « za firnež, olje, bencin, doze za |j barve, kandite in konzerve. □□□ D. D . preje C ARI. POLLAK Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. Tel 528. I. Industrija usnja. oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster LJUBLJANA Costa na Kocieljevo štev. 2 LJUBLJANA i i H izvršuje v.