Siev. 8
V Traku« p »teh dn« S. lanuvaria 1915.
Letnik XI
izhaja vsak lan, tudi ob nedeljah !n praznikih« ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
UredniSt▼»: Liicj Sv Frenčiik« Aiiftcfi «t 20. L nadstr. — Vsi *>9«3t Ml noiiijajo uredništvu Hita. Nclunkirana pisma ae ne
sprejemajo in rokopisi « ne vračajo. Kdata elj fci odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsardi
listj .Edinosti'. _ Tlak tiskarne .Edinosti", vpisan« zadruge m
omejenim poro#noa v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsUkega St. 20L Teiefcn uredništva in uprave Stev. 11-97.
Nartfnioi znala: Za celo leto.......K 24-—
n po' leta	12*—
p tri x(sccc ....».•«•••»••••
Za nedeljsko Izdajo n c*k> leto........ 5<20
za pol leta......................• M0
Posamezne Številke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrat.........K 5"—
vsaka nadaljna vrsta............. 2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina ln reklamacije s« pošiljajo upravi lista. PiaCuie se UkljuCno le
upravi .Edinosti*. — Plača in toli sa v Trstu. Upctva in inseratni oddelek s« nahajata v ulici Sv. Frančiška AaUkega SL 20L — PoStnohranilnlčnl račun §t M1.652.
Srditi boli no francoskem bojišču. - Ha vzhodu nobeni!: izprememb.
no o$rsko-$alttki fronti mir. - Ob DanaJcn
Zmaga Essad
in m Kisko-Pollsken arfllJaUskl l&JI. - 0 južni Bukovini pomaknjene naše tete bližje proti stavnim prelazom, paše pri Pastbulu. - Grška krliarka pred Dračem.
Z DustrljsKo-rusfteso bojijo,
DUNAJ 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. januarja opoldne.
Na ogrsko - gališki fronti vlada mir. V višje ležečih pokrajinah je nastopil lahek mraz in je zapadel sneg. Ob Dunajcu in na Rusko • Poljskem mestoma artiljerijski boji.
V	karpatske m predzemlju južne Bukovine se nahajajoče varnostne čete so bile vsled premoči sovražnih sil pomaknjene bližje proti glavnim prelazom.
Namestnik sefa generalnega štaba, pl.
Hofer, fmL__
Z Mmšbo-rusktta bojišča,
BERLIN 7. (Kot.) VVotffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. januarja.
Vzhodno bojišče.
Na vzhodu nobene izpremembe. Nadaljevanje operacij je trpelo pod najneugodnejšim vremenom, ki si ga je mogoče misliti Kljub temu so naši napadi počasi napredovali.
Vrhovno armadno vodstvo.
Položaj v Varšavi.
KOPENHAGEN 6. (Kor.) »National Ti-dende reproducira sledeči varšavski dopis »Rječi«:
Varšave ni mogoče več spoznati. Povsod v iada nemir in strah. Vse misli se mu-de pri vojni, toda nikjer ni možnosti, da bi se govorilo o njej. Produkcija močno nazaduje. Živila postajajo vedno dražja. Čuti se močno pomanjkanje volne in petroleja. Premogovniki v Dombravi so v sovražnih rokah. Preskrbovanje iz don-skega okraja je zelo težavno. Tudi oblastim grozi pomanjkanje premoga, če se ne om<»goči kmalu kak dovoz v Varšavo.
Z nefflšfttfrancosRs^ bojišča.
BERLIN 7. (Kot.) \Voiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. januarja.
Zapadno bojišče.
\ngježi in Francozi so včeraj z obstre-lje\an»em nadaljevali z razruševanjem belgijskih in francoskih krajev za našo fronto.
Severno od Arrasa se v trenotku vrše še srditi boji za posest strelskih jarkov, ki smo jih zavzeli mi včeraj.
V	zapadnem delu Argonskega lesa so ca še čete napredovale.
Dne 5. januarja v vzhodnem delu Ar-gonskega lesa (Bois Courte Chaussee) izvršeni napad je prispel notri v naše jarke, toda sovražnik je bil na vsej črti zopet vržen iz naših pozicij in sicer s težkimi izgubami Naše izgube so razmeroma majhne.
Zapadno od Sennheima so Francozi včeraj zvečer zopet poskušali priti v posest višine 425, toda njihovi napadi so se razbili v našem ognju. Višina je ostala v naših rokah.
\rhovno armadno vodstvo.
Čuden Joffrov ukaz.
BERLIN 7. (Kot.) NVolrfov urad poroča: Iz nekega pisma, ki so ga dobili pri nekem francoskem ujetniku in iz zanesljivih izpovedb ujetih oficirjev je razvidno, da je
PODLISTEK
Madame Bovary
Ko je dospela k Rudolfu, inu je padla
v naročje, nakar jo je vso pokril s svojim širokim plaščem, prijel jo okrog pasu in Jo odvede! v utico.
Tu se je še nahajala klopica, na kateri je Leon v poletnih večerih tako zaljubljeno zrl v njo. Niti spomnila se ni več tega.
Zvezde so migljale skozi gol jasminov grm. Za njima je šumela reka in je šepetalo suho trstje. Okoli in okoli je stalo drevje in ju je zakrivalo s svojo senco. \ ied nočnega mraza sta se še tesneje prsvila k sebi; njiju vzdihi so se v tišini zdcrli glasnejši, njiju oči so se zdele v nepredirni temi še večje, in med molkom sta tupa tam izpregovorila besedico, ki se je globoko potapljala v njiju drhtečih dušah.
Ce je biLa noč deževna, sta se zatekala v sprejemno sobo, nahajajočo se med skednjem in konjskim hlevom. Ema je irižgaLa svečo, ki jo je bila skrila za knjigami, in Rudolf se je čuti! v tem prostoru, kakor dorna. Knjižnica, pisalna miza, vsa sobna oprava je vzbujala njegovo yese!ost, in ni se mogel vzdržati da bi ne
general Joffre naznanil uradno, da ima dokaze, da postrele Nemci vse ujetnike.
Iz tega naznanila je razvidno, s kakimi sredstvi morajo Francozi vzdržavati red med vojaki. General Joffre si bo moral sedaj, ko je bilo naznanjeno število naših ujetnikov, pač izmisliti kako drugo sredstvo.
Nemški In francoski poslanik se v imenu svojih vlad zahvalita zveznemu predsedniku za njegov trud v s vrbo lajšanja usode od vojne prizadetih.
BERN, 7. (Kor.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Nemški in francoski poslanik sta porabila priliko, da sta pri novoletnem vsprejemu izrazila zveznemu predsedniku toplo zahvalo svojih vlad za njegovo ob izbruhu vojne pokazano brižnost glede lajšanja usode od vojne prizadetih.
Preiskava proti neki pariški sleparski prevozni tvrdki.
PARIZ 7. (Kor.) Proti neki spedicijski tvrdki. ki je pod pretvezo, da zamore ujetnikom v Nemčiji dostavljati zaboje, zahtevala pristojbine od 3—5 frankov, je bila uvedena preiskava. Preiskovalni sodnik je sklenil, da se odpošlje v Ženevo poizvedovalna komisija, ker zatrjuje voditelj špedicijske tvrdke, da je v zvezi z nekim špediterjem v 2enevi.
Nemška cesarica pri ranjencih.
BERLIN 7. (Kor.) Cesarica je posetila danes vojno bolnišnico klinike tajnega svetnika Biera, kjer se nahaja mnogo težko ranjenih in se je pomudila dalje časa pri njih.	___
Turčijo prati trospsFazumu.
Velika revizija ekspedicijskih čet v Damasku.
CARIGRAD, 7. (Kor.) Kakor se uradno poroča iz Damaska, je bila tam 3. januarja ob priliki slavnostne izročitve zastave 10. diviziji velikanska revizija čtt, namenjenih za Egipt, kateri sta prisostvovala tudi nemški in avstro-ogrski konzul. Pri banketu, ki so ga nato imeli, je višji poveljnik ekspedicijske armade v svojem nagovoru omenil tudi spoštovanje do vladarjev' treh zavezniških držav.
Turška finančna vprašanja.
CARIGRAD 6. (Kor.) Ker upravna sveta »Otomanske banke«, ki imata sedeže v Parizu in Londonu in ki imata vsled koncesije privilegij za izdajanje bankovcev, nista hotela privoliti v izdajo bankovcev za dva milijona funtov, ja vlada po avtentičnih poročilih sklenila, da sestavi provi-zorično za dobo vojne kuratorij ali poseben komite s sedežem v Carigradu, da poskrbi za najnujnejše finančne potrebščine.
Kakor poročajo informacije iz istega vira, so tozadevna pogajanja napredovala že tako daleč, da bodo, kakor je pričakovati, kmalu končana.
Ker sedanji angleški ravnatelj banke Stee in pa francoski ravnatelj Nias nista hotela sprejeti vladnih predlogov, ki bi jima omogočili, da pod gotovimi pogoji lahko še ostaneta na svojih mestih, se pričakuje, da odideta že v najkrajšem času iz Carigrada.
Drinopoijčani brzojavno pozvali kavkaško armado, da osvobodi vzhodne pokrajine.
CARIGRAD, 7. (Kor.) Prebivalstvo Drinopolja je naslovilo na kavkaško armado brzojavko, v kateri spominja na to, da je bila sedanja kavkaška armada ista, ki je osvobodila Drinopoije in da je sedaj njena nalogaa, da osvobodi tudi prebivalstvo vzhodnih pokrajin iz ruskega jarma.
Homotlle * Albaniji.
Zmaga Essad Ptic pri RastlahL - GrJka kmarka v Drata.
RIM 7. (Kot.) »Agenzia Štefani« poroča Iz Drača z dne 6. t m.:
Ob 9 dopoldne se je pričel naskok na višine pri Rastbulu, ki ga je vodil sam Essad paša. Essad paši se je posrečilo izvo-jevati zmago. Dve Uši ste bili zažgani. Boj se je končal ob % 11 dopoldne.
Popoldne je prispete v Drač neka grška križarka. -__
Pogreb Braaa GarilaMila v Rimi,
RIM 6. (Kor.) Popoldne se je vršil pogreb v Argonskem lesu padlega Bruna Ga-ribaldija. Pogreba sta se udeležila veleposlanika Anglije in Francije, poslaniki Srbije, Crnegore in Grške, prijatelji rodbine Garibaldijeve, društva z zastavami, deputacije republikanskih in demokratičnih strank in pa prostozidarji. Sprevod se je vršil s kolodvora na pokopališče v Ve-ranu.
bril norcev iz Karla, kar je spravljalo E-roo v zadrego. Želela si je, da bi bil bolj resen in da bi ves poiožaj smatral dra-matičnejšim, zlasti, ko je nekoč čula korake na vrtu.
>Nekdo prihaja,« je tedaj vzkliknila.
Ugasnil je luč.
»Ali imaš pištole pri sebi?«
»Cemu?«
»Da se vendar . . . braniš.«
»Proti tvojemu možu? Revež!«
In napravil je kretnjo, kakor da se ga prav nič ne boji.
Občudovala je Rudolfov pogum, čeravno jo je precej zbodla njegova neotesana samohvala, nad katero se je srdila.
Rudolf je mnogo mislil o teh pištolah. Ako je bil njen nasvet resen, da bi uporabil to nevarno orožje, je bilo to (tako si je mislil) smešno od nje, da še več, naravnost grdo. Saj vendar on ni imel vzroka. da bi sovražil dobrega Karla, kajti nikakor ni bil ljubosumen. — Ema mu je sicer v tem oziru podala slovesno prisego^ kar se mu ni zdelo preveč okusno.
Razun tega je postajala boljinbolj sentimentalna. Moral si je izmenjati ž njo minijaturne slike, odrezala sta si eden drugemu šop las, in hotela je imeti od njega celo prstan, pravi zakonski prstan, kot znamenje njiju večne združitve. Večkrat je govorila o večernih zvonovih in o glasovih narave, pripovedovala mu je o svoji
Naučni minister Hussarek kondoliral predsedniku prijateljev godbe dr. Mar-chettu ob smrti skladatelja Goldmarka.
DUNAJ, 7. Kor.) Naučni minister Hussarek je posla! ob priliki smrti skladatelja Karla Goldmarka predsedniku društva prijateljev godbe, tajnemu svetniku dr. Gustavu Marchettu toplo sožalno pisanje.
Okrožnica ogrskega ministra za notranje zadeve glede varstva sirot padlih vojakov.
BUDIMPEŠTA, 7. (Kor.) Minister za notranje zadeve pl. Sandor je naslovil na upravne oblasti okrožnico, v kateri priporoča varstvenim oblastim sirote padlih vojakov v posebno varstvo.
70. rojstni dan bavarskega kralja.
MONAKOVO 7. (Kor.) 70. rojstni dan bavarskega kralja je bil težkemu času primerno praznovan na resen in dostojen
način.
Dopoldne je sprejel kralj gratulacijski obisk kneza Hohenzollern in več članov kraljevske rodbine in je nato prisostvoval službi božji. Ko je sprejel kralj tudi čestitke ostalih članov kraljeve hiše, se je vršila v glavni dvorani prestolnice rodbinska pojedina.
Pozneje je pregledal kralj parado mona-kovskih čet, ki so se postavile v Ludovi-kovi ulici.
Univerza in tehnika ste praznovali dan slovesno.
Maksimalne cene za Ogrsko.
BUDIMPEŠTA 7. (Kor.) Izredna izdaja uradnega lista objavlja seznam maksimalnih cen za dežele ogrske krone, ki so bile določene na podlagi naredbe ogrskega mi-
rna t eri in ga je popraševala po njegovi. Povedal ji je, da jo je izgubil, ko mu je bilo dvajset let. Ema ga je tolažila kakor otroka, ki se ga polaga v zibelko, in je včasih dejala, ko je uprla pogled proti luni: »Najini materi gotovo blagoslavljate od tam gori najino ljubezen.«
Toda Ema je bila res krasna. Tako nedotaknjene čistosti ni še nikoli prej užival. Ta ljubezen mu je bila nekaj popolnoma novega, laskala je njegovemu ponosu in njegovi pohotnosti. Emina prenapetost, kateri se je pri svojem malomeščanskem, zdravem človeškem razumu smejal, se mu je zdela navsezadnje nekaj mikavnega, ker je bila v zvezi z njegovo osebo. Ker je bil tako gotov, da ga Ema ljubi, se je udal in je izpremenil svoje obnašanje.
Kmalu ni mogel več najti sladkih besed, ki so jo genile do solz, niti strastnih objemov. ki so jo delali blazno, tako da je jela njena velika ljubezen, ki je izpolnjevala vse njeno življenje, polagoma ugašati, kakor ogenj, ko mu zmanjka goriva. Izprva ni hotela verjeti temu in je podvojila svoje ljubezenske izlive, toda Rudolf ji je čim manje skrival svojo mlačnost in indiferentnost
Ema sama ni pravzaprav vedela, če ji je žal, da se mu je bila udala, ali pa, če ga mora še bolj ljubiti. Občutila je sicer ponižanje, ki je ležalo v tej njeni slabosti, toda razkošje jo je vsakikrat premagalo.
nistrstva z dne 28. novembra 1914 od oblasti za pšenico, rž, ječmen in koruzo, kakor tudi za moko, ki se napravlja iz teh sadov in so bile od trgovinskega ministra v sporazumu z notranjim ministrom in poljedelskim ministrom deloma izpreme-njene.
Za Budimpešto znašajo maksimalne cene z§. pšenico 41, rž 32, ječmen 28 in koruzo 22 K. V ostalem se gibljejo cene za pšenico med 39 in 41.50, za Reko 42.50 K, za rž med 31 in 33.50, za Reko 34.20, za ječmen med 26 in 29, za Reko 30.50, za koruzo med 20 in 24.
Neresnične vesti o nadziranju kardinala Mercierja.
BRUSELJ 7. (Kor.) V inozemskem časopisju razširjena vest, da je kardinal Mer-cier, nadškof v Mechelnu, radi pastirskega pisma, ki ga je izdal, pod nadzorstvom ali da je bil celo aretiran, je popolnoma napačna.
Tudi nadaljne trditve, da so bili belgijski duhovniki, ki so prečitali in razširjali imenovano pismo, aretirani, so istotako neresnične.
Brezposelnost v Newyorku.
NEWYORK 7. (Kor.) Zupan Mitchell je naznanil komisiji za bojevanje j>roti brezposelnosti, da je letos število brezposelnih za 200.000 večje od lanskega.
Urednik norveškega lista »Vipunen« kaznovan, ker je priobčil pesem pod naslovom »Finec«.
KOPENHAGEN, 7. (Kor.) Kakor poročajo iz Helsingforsa, je bil urednik lista »Vipunen« radi natisnjenja neke pesmi pod naslovom »Finec^ kaznovan z denarno kaznijo v znesku 6000 mark.
Vojaški guverner v Dvinsku je izdal odredbo, glasom katere je pod visoko kaznijo prepovedano priobčevati članke, ki ščuvajo ljudstvo med seboj, ali ki zadržujejo izraze prijateljstva nasproti ruskemu ali kakemu drugemu narodu v državi. Taki oklici so v navadi, če grozi izbruhniti pogrom.
Omejitev ladjeplovbe v Panamskem prekopu.
LONDON 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz VVashingtona: Guverner panamske prekopne zone, polkovnik Goethal je izjavil, da bo stanje prekopa zahtevalo morda za mesec marec omejitev prometa skozi prekop. Pri predoru Kulebra se je namreč na več mestih udrla zemlja, tako da ni gotovo, če bodo mogli skozi dreadnoughti.
Glasom nekega poročila lista »Central Nevvs« je polkovnik Goethal izjavil, da bo prekop najbrže do spomladi zaprt za vse ladje.
Izkustvo dosedanjega vojskovanja.
Podmaršal Ivan pl. Cvitkovič priobčuje v novoletni številki »N. F. P.« veleintere-santna izvajanja o izkustvih in poukih, ki jih je prinesla sedanja evropska vojna v dosedanjem vojskovanju petih mesecev in ki jih ne morejo nadomestiti niti najmodernejše knjige.
Cvitkovič je ustanovil najprej neke principe dosedanjega vojskovanja. Oduševljenje na početku je imelo svoje škodljive strani, ker se je podcenjevalo sovražnika.
To ni bila več svobodna naklonjenost, kajti vsakikrat jo je nekako posilil, tako, da se ga je skoraj bala.
Njiju razmerje je bilo na zunaj brez vsake nevarnosti. Rudolf si je znal urediti po svoji volji to prešestvo, in po šestih mesecih, ko je prišla pomlad v deželo, sta živela kot mož in žena, ki v miru varujeta ogenj svoje ljubezni na domačem ognjišču.
Zopet je prišla obletnica, ko je stari Rouault poslal purana v spomin na svoje ozdravljenje. Daru je bilo vselej priloženo pismo. Ema ga je odprla in je čitala:
Moja ljuba otroka!
Upam, da Vaju najde moj dar'pri dobrem zdravju, in da je letošnji puran ravnotako dober kakor lanski. Zdi se mi, da je letos nekoliko manjši, toda težji. Prihodnjič Vama pošljem za izpre-membo petelina, če ne želita raje dveh piščancev. Koš mi pošljita skupno z ostalimi. S kolnico sem imel nesrečo, neke noči ji je odnesel veter streho. 2etev tudi ni bila posebna. Ne vem, kdaj mi bo mogoče, da Vaju ob iščem. Težko grem iz hiše, odkar sem sam, ljuba Ema.
(Tu je pustil bel prostor med vrstami, kakor da bi bil dobri mož odložil pero in premišljeval, sanjal.)
Le vodstvo nemške vojne sile je vedelo, kako se je francoska vojska razvila od leta 1870 sem. Vedeli so, da bo borba težka; zato so hoteli z naglim postopanjem priti do uspeha.
Tudi glede Rusije se je mislilo, da nje vojska ne stoji na višini naloge, kakor je tudi Rusija menda omalovaževala našo vojno silo. Kmalu se je izpoznaio — piše Cvitkovič — da se sovražnika ne sme poniževati z besedami, marveč v sebi Jačiti potencije, ki naj dovedejo do vspeha. Velikih odločnih vspehov ni mogla donesti dosedanja vojna, pak leži vsa moč v vzdr-žavanju, v močnih živcih.
Potem so pokladali veliko važnost v izgube sovražnika, a niso teh izgub primerjali s skupnim številom teh milijonskih vojsk. Ako bi poznali te končne številke, potem šele bi mogli kaj sklepati iz izgub.
Dalje se vidi, da število tudi v tej vojni ni izgubilo svoje moči. Kakor nista vsa genijalnost in energija pomogla Napoleonu proti premoči, tako je tudi sedaj. Zato treba neprenehoma nadaljevati z novimi organizacijami in formacijami. Danes ne veruje nikdo, da bi se števila mogla avtomatski izenačiti vsled izgub med močnejšim in slabejšim.
O strateških operacijah samih piše Cve-tkovič:
Naše vojske so na začetku vojne začele z reke San ofenzivo v raznih smereh. Morda je bila ravno posledica rekognoscl-ranj v velikem stilu, izvedenih z velikimi konjeniškimi četami, tisti razlog, ki je do-vel do izpoznanja, da se sovražnik nahaja šele v stadiju zbiranja, pak bi bilo morda primerno, prehiteti ga z navalnim udarcem. No, kaj je bilo v resnici pravi raz-iog oni defenzivi, to tuui danes še ni znano. Po vspehu pri Krasniku in Komarovu se je pokazalo na severo-vzhodu in na vzhodu Galicile, da imamo posla z nad-močnimi in za operacije popolnoma pripravljenimi sovražnimi četami. Te so mogle povsod številno nadkriljevati naše Čete, ali pa vsaj začeti s takim nadkriljeva-njem. Z naše strani bi se bilo morda sovražnika dalo nadkrilitl z Dnjestra. Zakaj se je to opustilo — to nam razjasni šele bodočnost. Po umaknitvi pri Lvovu so se naši z nenadno hitrostjo odločili za ponovno ofenzivo. Tu je bil načrt, da se sovražnika pri Ravi Ruski od strani napade in ta napad je imela izvesti vojska Auf-fenberga, ki se je iz fronte proti severu zasukala z glavno svojo silo proti Jugu. Na višinah vojskovodske spretnosti so se tedaj gibale odredbe in protiodredbe. Anf-fenberg ne le da je pri Ravi Ruski naletel pred seboj na jako močne sovražne sile, marveč so morali — ker le bila med tem Danklova vojska pri Lublinu prisiljena k umaknitvi — Auffenberga z njegovo vojsko umakniti vse do Sana, ker mu je grozila nevarnost od strani in od zadaj. Akcija proti boku in hrbtu se je tu pokazala kof odločilen moment vojskovanja. Ako pomislimo na skupnost iztočnega in zapa-dnega bojišča, moramo priznati, koliko u-slugo sta storili skupni stvari žilavost naše vojske in njeno vodstvo s tem, da sta mogli tako dolgo zadrževati sovražnika.
Prva velika ofenziva zaveznikov, ki Je sledila za tem, je dovedla na srednjo VI-
Jaz se počutim dobro, Če izvzamem trganje, ki sem je dobil nedavno na semnju v Yvetostu, kjer sem najel novega pastirja. Starega sem moral zapoditi, ker je imel predolge prste. Služinčad dela človeku res preglavice. Novi tudi ni bil pošten.
Cul sem od nekega krošnjarja, ki jc lansko leto krošnjaril v vaši okolici in kateremu je Karel izdrl zob, da je imel ž njim precejšnjega dela. Ne čudim se, kajti pokazal mi je zob. Spila sva skupaj čašico kave. Vprašal sem ga, Če Te je videl, rekel je, da ne, pač pa, da Je videl v hlevu dva konja. Sklepam iz tega, da uspeva Karel dobro. Tem bolje, ljuba otroka! Bog Vama dodeli srečo, ki si jo sama želita.
Zelo žal mi je, da ne poznam še svoje male vnukinje Berte. Vsadil sem zanjo na vrtu pod Tvojim oknom slivo, ln nihče se je ne sme dotakniti, dokler ne napravimo iz njenega sadja kompot, ki ga shranim v omari, dokler me ne obišče.
Ostanita mi zdrava, ljuba otroka. Poljubljam Te, moj otrok, in tudi Tebe, ljubi zet, in malo Berto na obe lici.
Ostajam z mnogimi pozdravi VaŠ zvesti oče
Teodor Rouault.
(Nadaljevanje.)
j	i iii K1	" *	- ----— —
je tudi potisnili sovražna sile — osem vrcrv — kf so va'e na te -'rani Visle.
fitraa U_____
alo in na Sar Ena nen.ška in eni avstri- 1 ska vojska sta vzporetfm prediral« proti Varšavi in proti Ivangoiodu Posrečilo se
tiborov
Vprakmje. kaj sc ic imelo sioriti tedaj, fe bilo v resrici težko rešiti. Kako naj direktno forsiraš prehod preko reke, velikosti srednje Vlsle in to spričo jako močnega sovražnika — barriero, ki jej na koncih ležite dve veliki trdnjavi Varšava in Ivangorod in ki ju ni možno obiti ne na severu (Bug-Narev), ne na jugu (San)? Aspern in Wagram nas spominjati sicer na to. da se je v zgodovini že zgodilo nekaj podobnega — ali današnje dalekosežno in jako morilno orožje otežuje popolnoma
„EDINOST- Stev.
V Trsta, dne 8, januarja 1915.
Skupno delovanje iz zapadne Galicije in iz Ogrske ovaja očitno veliko gesto v vodstva operacij, da se sovražnika tu ali tam spopada od strani. Na isti višini stoji — kakor se zdi — tudi sklep sovražnikov, da svoje čete potegne iz Ogrske, da s cepljenjem svojih sil ne riskira preveč, pak da ob ugodneiih razmerah izvojuje večjo borbo.
Dogodki na zapadno-pruski meji, Vi-
sla-Bug-Narev na ruski strani, so se sedaj zavili v temno tajinstvenost. Mnogo o tem ni znanega. Vplivanje tega bojišča na bojišče južno od Visel obstoji brez dvoma. Kako vojskovodje še izrabijo to važno vplivanje enega bojišča na drugo —
_______________________________to mora živo zanimati vsakogar. Vztočno
tako podjetje, aH da "celo povsem one m o- Rusijo dobro drže nemške čete na barrie-gočuje. Ni torej preostajalo drugega, nego ri jezer in Anger. S tem je severni bok
-----—*	nnori- zapadno-pruske meje tudi zavarovan.
Krila in boki vojske zahtevajo zavarovanje istotako daleč proti severu, kakor daleč doli na jugu v Karpatih.
Boji v Poljski in v Galiciji še niso odločeni. Za sedaj je njihov velik uspeh ta, da so morali Rusi opustiti svojo veliko ofenzivo v Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Cim dalje jih zaveznika potisneta proti Vzhodu, tem dalje v bodočnost bodo morali sovražniki odložiti svoje ofenzivne namene.
V nadaljnem govori podmaršal Cvitko-vič o srbskem in francoskem bojišču. O tem nekoliko v jutrišnji »Večerni Edinosti«.
đa operiraš proti sovražnikovima opori ščema: Varšavi in Ivangorodu. Pri Ivan-gorodu je bil — kakor pravijo — nacrt, da se sovražnika, ki je prodiral v ofenzivi, prime kakor med klešče. Ena četa na fronti ga je imela direktno zadržati, do-Cim naj bi druga, močna, od strani dovela do odločitve. Ali, daleč nadmočnejši sovražnik ne le. da je vzdržal napad od strani. marveč se mu je posrečilo, da je po večkratnih naskokih nadvladoval tudi čete spredai na irontL Pri Varšavi so Rusi — tako pravijo — poleg svoje premoči porabili utrjeni mesti Varšava-Novogeor-gievsk, da se je forsiranje vislanske linije opustilo. Manevri na Visli zaslužu-jejo torej po vsem tem povsem izrazitega nvaževanja na polju voiskovodske veščine. Na Sanu se je mogla ponovno pokazati občutljivost krila. Frontalne borbe so dovolj napredovale, vendar niso donesle takega rezultata, da bi imele kakih znat-nejih posledic. Vsa operacija bi bila brez dvoma prinesla več koristi, da so se tam porabile večje sile. Ker pa to ni bilo možno, zadovoljili so se naši ponovno s tem, da se je prisililo sovražnika, da se za dalje časa odreče dalekosežni ofenzivi.
V velikih bitkah v zapadni Poljski smo bolje informirani. Poročila, ki so bila s prvega jako medla, so začela obilneje prihajati. To je tudi eno vojnih izkustev, vsled katerega postaja pretirana tajinstvenost nepotrebna. Kar je moral sovražnik gotovo vedeti, ni potrebno, da ostane predmet tajnosti. Za evropske razmere ni prikladno vse tisto, kar se je pokazalo veljavno v rusko-iaponski vojni. Silne ruske mase so uredile svoje postopanje tako,
Tri mesece v Lvovu.
Pod tem naslovom je priobčil „Czas" članek, v katerem pravi:
Grof Bobrinskij je, ko je bil imenovan za generalnega gubernatorja Galicije, sprejel na namestništvu, kjer se je nastanil, mestni svet in duhovščino. Tedanji njegov nagovor je znan.
Za mestnega načelnika je imenoval podpolkovnika Eicha. Mestni svet je bil razpu-ščen in ostalo je le zaradi potrebe bivše predsedništvo, ki mu je bila prepuščena oskrba mesta, razdeljevanje poet ni obedov, katerih število je zrastlo na 6000 na dan in jih prihaja kakih 2000 na inteligentno pre-
šanje. Ko pa je spoznal značaj v^eca tega načrta, se ga je odrekel popolnoma.
Kmalu v začetku je prišlo do majhnega pogroma. V Krakovski ulici v židovskih trgovinah so Kozaki nekoliko postreljali. Pozneje se je trdilo, da so židje začeli streljati ; toda sam grof Bobrinski jim ni verjel in je vzel prebivalstvo v zaščito proti vojski. Padlo je nekaj oseb, toda preiskava je bila brezuspešna. To streljanje je izzvalo drugo streljanje na Bernardinskem trgu, koder so ravno korakali Čerkezi. Streljali so na tri nove stavbe, odkoder se je baje streljalo nanje. Toda v onih stavbah niso našli nikogar z orožjem v roki. Dan nato je mestni načelnik lvovski dal zazidati vsa podstrešna okna v onem mestu in hiše, s katerih se je streljalo na Čerkeza, so bile zaplenjene. Grof Bobrinski pa je obljubil magistratu, da bo pri ministerstvu podpisal proSnjo, da se hiše vrnejo častnikom.
Mestni načelnik Eichc je bil pozneje odstavljen in je prišel na njegovo mesto neki Seailen, mož blažji, a mestu sovražnejši. Pod njem je bil izdan nekak tolerančni patent o svobodi vseh verstev, ali kmalu nato je bil prepovedan povratek onim duhovnikom, ki so za čssa ruskega vpada pobegnili iz svojih duhovnij. je pa to baje naperjeno zlasti proti unijatskim duhovnikom, ki so večinoma pobegnili iz mesta.
Domače vesti.
Voščilo z bojišča. Vojaki našega domačega pešpolka nam pišejo: Na Silvestrov večer tukaj zbrani, pošiljamo vsem slovenskim TržaČanom mnogo pozdravov ter jim želimo srečno in veselo novo leto. Silvestrov večer obhajamo dobro, imamo gosko, likerja in cigarete. —
______ ______ _ |	nivalstvo, prepuščena mu je bila tudi uprava
da je ena skupina šla ob obeh obalih Vi- elektrarne in plinarne, skratka gospodarsko
sle, druga v smeri proti Krakovu. proti SlezijL, dočim se je središče držalo še za-dei. Takemu operativnemu razvrščanju bi bilo težko kaj prigovarjati.
Ofenzivni udarci, uprizorjeni tako z nemške kakor z naše strani proti tem skupinam sovražnika, so najbolji dokaz, da ruske r?T-**«"edbe niso bile nepravilno mišljene.	'ie poznavanje stvari ki bo
in socijalno delo in naloge.
Rusi so bili, dasiravno proti svoji volji, prisiljeni pustiti vso mestno upravo v poljskih rokah, ker je niso mogli izročiti lastnim IjUdem.
Grof Bobrinski je uvedel petrograjski čas in julijanski koledar. Kmalu nato je izdal proglas o razdetitvi vzhodne Galicije v štiri gubernije: lvovsko brez mesta Lvova, a s
možno
, o vojni, bi moglo seveda do- sedežem v Lvovu, gališko s sedežem v
vesti tudi do drugačnega umevanja. Po tem. kar je znano do danes, moramo misliti, da je bilo samo tako Rusom možno,
Tarnopolu, črnoviško s sedežem v Crnovi-cah in przemyslsko brez glavnega mesta. Za gubernatorja Ivovske gubernije je bil imenc-
da so svoje rezerve v sredini fronte po-|Van Melnikov, gališke Czartoryski, za v aH pro'i sovražnikovim krilom. Uma- dve pa gubernatori! še niso bili imer
pa gubernatorji
ostali imenovani.
kniiev kriln.h skupin, ki je bila potrebna	za grofom Bobrinskim je prišlo v Lvov
v to svrho, je bila sicer združena z veliki-	mnogo ruskih uradnikov, policijskih, vo-
mi izgubami za njih. Ali tudi na strani za-	jaških, upravnih in sploh dopravnih.
vezni kov je bilo v sredini rezerv, ki so	pnšlo je tudi nekaj trgovcev z velikan-
sledr.jič pris lile Ruse k umaknit vi za Mi-	skimi vozovij polnimi živil in drugih pred-
azgo, in potem, ko je bil njihov protina-	metov p0 njihovem prihodu je vzrastlo v
pad pri Piotrkovu pasiran, tudi za Kavko.	lvovu precej ruskih trgovin. Lvovski trgovci
Četudi je bilo veliko frontalnih bojev, aii	^ hotelj ukreniti nekaj za oskrbovanje me-
• i	- JI - • I__..J,	ra lo Ha I HntPi'1	..	...	• I	<____•__.411.
mu echecu. Na nemški strani ljubijo na-j toda stvar je potem zastala. Vagoni sprotno postopanje. Rusi so imeli sistem.!^ pr do Redvoločyskega, odkoder jih da so — čim se jim je vspeh bitke zdel voja§fcj uracji niso hoteli pustiti dalje. Ko-ne-otnv — raie trobili k umaknitvi. Onilnečno so živya vendar prišla, toda po toli-
se zrajo zatem vsakokrat v pripravljenih	kih težavah, da so se opustili daljši po-
p i?jiii iznova postaviti v borbo. Vojni	Mesto je navezano na ruske trgovine,
r< ročevalci javljajo, da nemški častniki	katerim se pridružuje vsa poljska, namreč
brez obotavljanja priznavajo Rusom hra-	wWolynska spolka obyratelska", društvo, ki
brost: znajo se zakopati v tri. štiri polo-	ima trgovino v ulici Lvkotuskiej.
iz je. enega za drugiml in čej nemške čete	T ine so Ioh vse odprte. Rusi so
ud, zavzamejo z naskokom prx e 1"ue; na	^č P zaplembo trgovin, ki bi
fete vsakokrat	zaprte* Toda prišlo ni do nobene za
jo Rusi .stotako hrabro in u^mo bram- ^	dajajo ^ ^^
jo, kakor prvo. Umikanje v vojevanju ni v > .g. sor£dni2
nič novega. Tudi glasoviti general Bliicher — poznan pod imenom maršal »Vor-*arts« — se je včasih posluževal take
sami aii pa njihovi sorodniki.
Beda med prebivalstvom raste. Je tu veliko učiteljev, uradnikov itd. brez službe. Podpredsednik Rutovski je prosil grofa Bo-
taktike. da je potem ob novi priliki tem brinskega pomoči in ugodili so tej prošnji odločneje udaril naprej. Tak sistem, ki je y tQlik * ^ ^ mkM vIada dala na
bU često venčan z vspehom, se ne sme o-|, 50 900 ^bijev, a grof Bobrinsk^ znaCevati kot neprimeren. Gre samo za to, d£oval mestu ^ avstrijske tobačne zaloge,
da protiodredbe jemljejo takemu siste-1	^ 8e razprodajo v korist mestne
mu vspeh To se more dogoditi le tedaj, blaga:ne Toda to je bilo vse.
ako istodobno paralelno preganjanje lem-	1	- -
lje sovražniku prednosti sklepa Ali tako preganjanje se ne da vsikdar izvesti — ali zato, ker delujejo tu krila sovražni-
po prvih tednih svojega bivanja v Lvovu je spoznal grof Bobrinskij, da je v tem	mestu zelo
malo Rusov, Hotel je odpomoči temu z ustanovitvijo Velikega Lvova. Toda opustil je Z militančnega stališča se ne more ru- tu(J. tQ' namise|t ko je spoznal, da so tudi
kove vojske, ali iz drugih razlogov.
ska ofenziva proti zapadni Galiciji srna- 1 predmestne občine večinoma poljske. Opustil trati za neuspelo. Ze radi tega ne, ker .r u naćrt ,e toliko^ koUkor je šlo M ^ sr o se mi vsled tega čutili primorane, delovan;e poljskega mestnega predsedništva. da nadomestimo tam v obrambo prav j Da, . letati načrt Velikega Lvova tako, znane s !e. Vkljub Krakovu bi nam ne bi- da -e pripojii k njemu nekoliko ruskih ob-
111* I V* _ _ J J_l!___ il_ —_ 1	-m M	1 Z
lo prodiranje sovražnika v zapadni Gali ciji ravno prijetno. Seveda bi bilo moglo vodstvo naše vojske porabiti proti jugu isto pn »batno sredstvo, kar se je zgodilo proti severu. Prodiranje močnih sil iz Krakova proti severu je spravilo namreč sovražnika v težko zadrego, tako, da je imel mnogo opraviti, da se je izvlekel iz nje.
Da so Rusi večkrat vpadali v Karpate, je bilo — teoretično govorjeno — z njihovega stališča Jako pametno. Demonstracije v svrho, da vežejo sovražnikove sile in ga zavajajo, da od odločnejših S11&-ri pošilja del svojih sil na drug kraj — to ni slaba taktika. Drugo vprašanje je, dali in v koliko so se sovražniku namere posrečile. V ostalem utegne biti verjetno, da Rusi niso bili brez skrbi vsled novih podjetij v Karpatih.
čin, oddaljenih od Lvova z nekoliko jutri pu-
V nedeljo, 10. t m. popoldne ob Štirih se na občo željo ponovi otroška veselica, katero so priredili otroci Ciril-Metodovih šol v Trstu pred Božičem v veliki dvorani Narodnega doma. Otroci šole naAcquedottu izvajajo igro „Živa punčka" in otroci ljudskih Šol pri Sv. Jakobu pa otroško spevoigro z deklamacijami: „Potovanje po domovini". Oboje je pri prvi uprizoritvi izredno ugajalo. Začetek v nedeljo popoldne ob 4. Prireditev je na korist ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.
Izredna seja CM ženske podružnice bo v petek, 8. t. m., ob 41/, pop. na Acque-dottu št. 20, II. n. Prosijo se odbornice, da se je kolikor mogoče polnoštevilno udeleže.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V
mestno bolnišnico so bili sprejeti Matej Kosca od 7. domobranskega pešpolka, doma iz Bovca, Josip Dvorak od 7. domobranskega pešpolka, orožnik Anton Kos-mina, doma iz Volčjegrada, Ivan Rottha-cker od sanitetnega odelka štev. 9, Ino-cent Bonivento od 7. pešpolka, doma iz Milj. črnovojnik Henrik Brayer, doma iz Trsta in Fran Bubnič od 5. domobranskega pešpolka, doma iz Obrovega. Odpuščeni so pa bili iz mestne in premeščeni v druge bolnišnice Anton Lang, Ljudevit Urban in Henrik Borovski. — Iz pomožne bolnišnice v zavodu »Austro-Amerikane« so bili premeščeni v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni Gabrijel Busz, Fran Spreitz, Nikolaj Povetić, Jefte Erza, Anton Lang, Emerih Bereszki in Ljudevit Urban.
Umrli so: Prijavljeni dne 7. t. ni. na mestnem fizikatu: Guiducci Karmela, 75 let, ulica Economo štev. 3; Jerovšek Marija, 58 let, ulica Alfieri štev. 11; Stuparić Ivanka, 76 let, ulica sv. Marka štev. 22; Fer-luga Inocent, 4 mesece, Rojan štev. 783; Perlenda Anton, 60 let, na parniku »Gise-lla«; Pahor Anton, 63 let, Goldonijev trg štev. 8.	_
izredno sodišče.
Pohotnež.
Ker so porote zbog sedanjih izrednih razmer suspendirane, razsoja sedaj v kazenskih slučajih, o katerih bi ob rednih razmerah imeli soditi porotniki, takozvano izredno sodišče, sestavljeno iz šestih sodnikov, namreč predsednika in petih vo-tantov. Pred takim sodiščem je včeraj sedel 321etni Josip Kuret, doma iz Ricmanj, bivši javni redar v Trstu. Obtožen je bil pa nič manje nego pet zločinov in dveh prestopkov.
Ko je doslužil pri vojakih, je Josip Kuret vstopil v Trstu v državno redarstvo. Pozneje se Je oženil z Amalijo M. Po poroki so se nastanili ž njim in z njegovo
ženo tudi njegova tašča Helena in njegov svak in svakinja Rihard in Marija M. Slednji je bilo tedaj komaj tri leta. Leta 1912. je njegova tašča Helena umrla. Ostala sta tako pri njem Marija in Rihard M., katerima je bil Kuret celo imenovan za varuha. Sicer sta bila on in njegova žena dala Marijo že prej v zavod uršulink v Gorici. Dne 24. oktobra leta 1913 je pa Kuretu umrla tudi žena. Kakih 15 dni po smrti svoje žene, je Kuret vzel Marijo iz zavoda na svoje stanovanje. Dne 30. novembra je Kuret Marijo pretepel in ta se je o tem pritožila svoji teti Alojziji Croz-zoli. Nato je poslednja takoj poskrbela, da je pupilarno sodišče imenovalo drugega varuha v osebi prof. Devescovi, ki je takoj odredil, da je Marija zapustila stanovanje Kuretovo in šla k teti. Kmalu za tem pa je prišlo na dan, da je Kuret Marijo M. spolno zlorabil tekom meseca novembra leta 1913, ko namreč ni še imela 14 let. Potem, da je približno nekaj takega, oziroma le malo manje počenjal že, ko je imela deklica samih 11 let; da ji je grozil celo s smrtjo, če bi to komu povedala in pa, da je zastavil vse dragocenosti, ki jih je bila zapustila njena pokojna mati in ki so torej po dedinskem pravu pripadale njej in njenemu bratu Rihardu.
In vsled tega je novi varuh Marije in Riharda M. ovadil Kureta državnemu pravdništvu, ki ga je nato obtožilo zločinov spolnega zlorabljenja dekleta in pohotnih činov, ki jih je obtoženec izvršil nad še nedoletnim dekletom, zločina po paragrafu ker je zagrešil prvoomenje-ni zločin kot dekličin varuh, potem zločina poneverjenja, zločina javnega nasil-stva potom nevarnih groženj in zločina radi lahke telesne poškodbe.
Razpravi je predsedoval višjesodni svetnik dr. Andrich; obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Tomicich. O teku razprave moremo, oziroma smemo le malo povedati, ker je bila tajna.
— Res je — je rekel Kuret — da sem Marijo meseca novembra leta 1913 spolno rabil, a moj namen je bil, da se ž njo oženim takoj, ko ona dopolni 14. leto. Tedaj ji je manjkalo do 14. leta le še nekoliko mesecev. In bilo je celo sklenjeno, da se z Marijo poročiva, ker me je sama moja pokojna žena na smrtni postelji v bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni prosila, naj se v drugič oženim z njeno sestro Marijo. »Ce ni bilo meni usojeno živeti s teboj — je rekla pokojna moja žena — naj pa to vživa moja sestra.« In jaz sem ji obljubil, da jej izpolnim to poslednjo željo. Tudi potem, ko je Marija šla k teti in ko sta mi teta in novi Marijin varuh grozila z ovadbo, sem jaz teti ponovno pisal, naj ne dela škandala in naj ne sramoti mene in Marije s tem, da me ovadi, ter naj raje pusti, da se jaz poročim z Marijo. Jaz mislim — je rekel obtoženec — da bi bilo to vendar bolj častno ne Ie žame, temveč tudi za Marijo, da bi bila šla skupaj pred oltar, kakor pa, da sva danes tukaj pred sodniki.
Glede zadoščanja svoji pohotnosti na komaj 11 letni deklici in ko je bila njegova žena še živa, je obtoženec odločno tajil, da bi bil počel to dejanje. — Glede zastavljenih dragocenosti je povedal, da jih je zastavila še njegova žena in sicer zato, da sta priredila pogreb njegovi tašči. Sicer pa, da je bila večina teh dragocenosti last njegove žene, oziroma njegova. Priznal je, da je Marijo M. dne 30. novembra 1913 pretepel, a da je to storil le zato, ker se je čutil v to opravičenega kot varuh, in sicer zato, ker ga ni ubogala.
Marija M. zaslišana kakor priča, je potrdila vso obtožbo, dasiravno ni skoro nič govorila. Predsednik se je mučil ž njo skoro celo uro, da bi kaj spravil iz nje, a ona je le kimala z glavo in tupatain odgovorila z »da« ali »ne«. Vendar je pa na ta način — kakor že rečeno — potrdila vso obtožbo.
Bili so zaslišani kakor piiče še prof. Devescovi, Alojzija Crozzoli, A 1 o j z i j in J u r i j (prvi oče, a drugi sin) B e r t o 11, nakar je sodišče Kureta oprostilo glede poneverjenja in glede prestopka lahke telesne poškodbe ter ga obsodilo radi ostalih 4 zločinov in prestopka javnega nasilja potom nevarnih groženj na 2 leti težke ječe.
Zopet napadi in pretepi. — V sredo po noči so začeli nekateri renegati zopet z na padanjem čisto mirnih Slovencev. Res ne vemo, kaj hočejo doseči ti ljudje s takiai vedenjem. Saj menda ni na svetu človeka, ki bi mogel imeti interes na tem, da se praznuje praznik in vsaka nedelja s pretepi. Merodajno oblast pa poživljamo, da kaznuje take izgrednike eksemplarično, ker drugače se ne kon-čajo ti gabni dogodki. . Smrtna kosa. Umrl je v Gorici odvetnik dr. Biasotto. Pokojni je bil zmeren Italijan fer je; užiVar tudi med Slovenci splošno spoštovanje. Blag mu spomin I
Ranjeni in oboleli vojaki v Gorici. V zadnjem tednu so prišli v Gorico sledeči ranjeni oziroma oboleli vojaki: Stauss Ivan, Tognon Peter, Rožič Boštjan, Fratnik Ludvik, vsi obmejni stražniki. Bravnitzer Gvido 5. drag. polk. Kralj Andrej, obmej. stražnik. Trampuš Alojz, saper 3. poika. Hedžet Mat. črnovojnik. Makuc Romnald, 7. polic. Ko-vačič Anton, 6. ulan. polk. Gruber Leopold, Stergar Andrej, črnovojnika. Primožič Ivan, obm. stražnik, Windegger Josip, 7. poik, Bec Franc, 27. polk. Boegler Josip, črnovojnik Camuffo Amadej, obmejni stražnik. Szapulo-viti Lovrenc, 29. polk. Cecutta Josip 47. polk. Fransln Anton, Črnovojnik. Komar Jak. Desenibus Josip, Colautti Lucjan, vsi trije 27. d. polk. Taschin Alojz, Florjan Osvald, Haselberger Julij, 26. polk. Prek Ff., Tinoso Ferdinand, Mišček Josip, 7. p. Bon Anton 97. polk. Zanolla Josip, Marušič Janez, Alojz Černic, želez, stražniki, Dichtel Fr., 4. polk.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosikova uzorna češka gostilna v Trs'u) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošts. Slovenska postrežba in slovenski jedilni Usti.
:: MALI OGLASI
□□
□□ □□
se računajo po 4 sto t. besedo-Hastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmaigfta
: pristojbina zoaŠa 40 Btotink. :
□n
DfTVlffrlA meblirane ali prazne sobe. za eno ali KUZllinB dve osebi, kakor tudi meblirano aii prazno stanovanje se oddajo takoj v najem v sredini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 9 pritličje.
Vsled vojaščine no^t' obS?sf^TS trX
sob, izbe, kuhinje in terase, oddaljeno tri minute od trga Belvedere Moderni komfort. Vse skupaj K 350 — letno. Odbije se en mcsec najemnine. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Coreo.	101
7 A (I Cnn litrov dobro pasteliziranega mleka faUU'vUU imam proti pogodbi takoj z u oddati. Več pove Ivan Vi d mar, Črni vrh nad Idrijo. (9
A«!«!«« PA solnčna soba z dvema posteljama v UUUU SE ulici Belvedere 12, vrata 15. 4015
Meblirano soba
Alfieri 17, vrata 5, prvo na
se odda takoj gospodični ali priletni ženi. — Ulica astro pje.	4016
Neblooana soba najem gospodu ali gosuici
v ulici Commerciale Stv. 11, III. nadst 4000
išče \iradnik. prost vojaščine, nahajajoč se v velikih denarnih stiskah. Dai f0 na vrnitev v mesečnih obrokih po 20 K. -pod Franc Jenko, Kavarna „Progresso", dotto 8.	10
200 K
bi 12' Pisati Acquedotto 8,
MiPIPff nova. z vrtom in vodnjakom se proda flljlLU takoj po nizki ceni radi vojaščine. Oddaljena dve miuuti od občinskega tramvaja. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.
11
Mffffet za kolonijalno jestvin-ko stroko, po PlRCiM možno-ti mlad, se takoj sprejme. Ponudbe pod „P i a c i s t 300" na Inseratni oddelek Edinosti.	12
spalna in sprejemna soba z vrr. m gospodu v pokoju ter dobrrt hrana ostrežba Kron 90-— meseCno. Poizve se v ulici
13
Odda se
in postrežba Molin grande 42, pekarna od 3—4 p «p.
B
Darovi.
— Za „Božićnico" so nadalje darovali: Fr. Cibej 4 K. Zbrana družba v Materiji K 5*20. Preplačali so vstopnino na koncertu v Nar. domu: Mat. Turk K 2. N. N. 60 vin. N N. 40. Petelin 1 K. Nečitljivo K 150. Kat. Čelan 2 K. vd. Gregorič K 2. Dr. J. Wilfan K 10. Kropač 1 K. Grosilla K 2.
Vesti iz Goriške.
Odlikovana pekarna in sladščičarna
Josip Semolič, Trsi
ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlaio kolajno in ustno diplomo na razstavi v Firence
Peče se fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbera sladčic, vina v steklenicah, prepečencev t bi cott ni) konfekture itd. Sprejema naroČila za poroke In krste ter vsakovrstno pecivo ter po« strele tudi na dom. - ZMERNE CENE.
Dr. P1CNIK
Dr. PETSCHNIOO
TRST, VIA S. CATER1NA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne 1$ vodne (spolne) bole7"i: iH^—i in 7 -7V&
Dr. H0RVATH
TRST, CORSO iT. 17
Spedfalist za KOŽNE En SPOLNE BOIJEZK1
Šibkost fn nervoznost
za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH.
SlROLIN'Roche
Prsne bolezni, oslovalti kašelj, naduh^ influenć a
Kdo jemlje Siroiin f
Seja goriškega mestnega sveta. — Po dolgem času se je sestal včeraj ob 6 zvečer goriški mestni svet. Na dnevnem redu so bila razna poročila magistrata ter proračuni
posameznih fondov. Umestno bi pa bilo, da,_ ,	. « ^^ - _ ____.
bi bila na dnevnem redu tudi aprovizaclja>S*r«|ema od 11'lpop' ln 3-5 *tfet,5f-mesta, saj tu trpimo vsi.
Se o'qo/ v vseh iek^rnsh
1 Vsak. ki trpi fr^jnem kaliju.
obvarovali s« boi**niswgo jo *or»vir kroničnim katarom beonkijav.
[ ia X Osa
ki s Sirolinom ozdrave.
\ Vađ u&l j ivi, katerim Sirofln xn*fno oleHČa Mduho.	. ••
% Skrofusni otroci,pri kafarih u£nWuU55«roun i. ugodnim vspehom naapioSni poCufak.
I I L.7