Dopisi. Od D. M. v Puščavi. (Primicija.) Puščava je doživela redko srečo, videti svojega domačina stoječega pred oltarjem in darujočega mašno daritev večnemu Bogu. Puščava je obhajala dne 11. avg. namreč novo mašo č. g. Ignaeija Hauptmana. Goste in vernike, kalerih je bila velikanska cerkev vsa polna, so nagovorili pre.\ gosp., kanonik dr. Jožef Pajek, ter so naslikali v krasni in podučljivi pridigi vernikom velike nevarnosti, ki pretijo učeči se mladini, nadalje pa velike dolžnosti in naloge duhovskega stanu, ki la stan storijo tako imeniten. Po pridigi je bila prva sv. maša gosp. novomašnika, pri kateri je donelo izborno petje. — Po sv. maši je spremljala lepa množica svatov in gostov gosp. primicijanta na dom, kjer so se vsi zabavljali v nedolžnem veselju. Bog vsem stotero poplati, ki so kaj k temu pripomogli! Gosp. novomašnika pa vedno spremljaj božji blagoslov in varstvo preblažene Device Marije! Iz Maribora. (Slov. delavsko bralno in pevsko društvo.) Pri II. rednem občnem zboru »Delavskega bralnega in pevskega društva v Mariboru« je bil izvoljen sledeči odbor: g. Štefan Skrbinšek predsednikom, gg. Ivan Zupan in Dragotin Tratnik podpredsednikoma, g. Jože Ivanuš tajnikom, g. Josip Kregar blagajnikom; odborniki: gg. Ivan Fabjan, Simon Marčič, Maks pl. Šuškovič, Mihael Korošec, Anton * * *, Drag. Klobučar, Ivan Homec, Jakob Milavc, Pankracij Vaupot in Anton Bizovičar; odborniškim namestnikom: gg. Ivan Škvarča Davorin Zdolšek, Tomaž Klampfer, Josip Spindler in Anton Rebol; — računskima preglednikoma: gg. Ivan Klobučar in Matevž Šmigoc. Po volitvi so so stavili razni nasvčti, kako bi se dalo društveno in sploh narodno gibanje pouspešiti. Za tem je sledila prosta zabava, najpoprej pri »Nadvojvodi Ivanu«, pozneje pri g. Frangeš-u, kjer se je lepo prepevalo, navdušeno govorilo. Trdno nadejaje se lepega in vidnega razvitka naSega društva, razšli smo se prav dobre volje ob 12. r po noči. Za odbor Št. Skrbinšek, predsednik. Iz Griž. (Cerkvena slovesnost.) Kakor nedolžna lilija iz cvetočega vrta, takč se dviguje iz divne Savinjske doline krasna cerkev Lurške Matere božje na prijaznem gričku pri Grižah. Njena znotranja lepota bila je še zdatno povečana dne 4. avgusta t. 1. ko se je v njej blagoslovil novi križev pot. Bil je to veličasten praznik za celo okolico. Blagoslovljenje so izvršili pater Gregor iz Celja, ki so nam tudi v prelepem, do solz ganljivem govoru razložili pomen križevega pota. Bodi jim zal6 tisočera hvala! Istotako moramo se pa zahvaliti tudi velč. g. župniku M. Arzenšeku, ki so s pomočjo peterih pobožnih in za čast božjo posebno vnetih župljanov priskrbeli to umetniško dovršeno delo. Kdo bi dovolj priznal njihov neumorni trud, s katerim so Grižam pozidali in okrasili v tako kratkem času že dve cerkvi! Vrl dušni pastir je res velik blagoslov božji za vsaki kraj. Iz Slov. goric. (Lep napis) ima gosp. ».Tožef Lešnik, mlinar v Šetarjevi« pri Sv. Lenartu. Nekdaj je imel nemškega, in »Slov. Gospodar« ga je malo krcnil; ali sedaj se je popolnoina poboljSal in ne vleče več z nemškutarji in jim ne nosi brez potrebe denarja. Možu Savlu-Pavlu častitam! — Neki predstojnik, mislim iz Senarske, je poslal h drugemu predstojniku prošnjo: >bite Her Gemeinde Vorschter dise Heumatschein zugeschtdt — fiir Schulerim.« — Izgledujte se, Slovenei, nad tem predstoinikom! Svetujem mu, naj piše slovenski, gotovo se mu bode bolj posrečilo. —k— Od Sv. Ane v Slov. gor. (Kako uplivajo) nemško-liberalni časniki na priprosto Ijudstvo, se razvidi od dne do dne očitneje; ta okuženi duh se prijemlje tudi žalibog nas Slovencev. Ber6 že, recimo, sivi starčki, okolo 95 let stari, »mariboržanko«, rekši: >Vedno ne morem moliti!« No, ubogi starček, tam nekje pri Sv. Ruprtu, ako nima boljšega — berila! Pa saj vidi inteligencijo n. pr. nekatere gg. učitelje brati ta smrdljivi list; ni čuda, da se tudi priprosti kmetič loti tega podlega branja. — Za nameček: Iz Nasove v Apačah služi neki mladeneč v Cmureku; vprašal sem ga, kako se mu godi; »dobro« je rekel »tukaj mi ni potreba v cerkev hoditi«. No, tako je pri inteligentnih Nemcih. Po tem takem pridejo vere oropani oni mladeniči in dekleta še povrh v sramoti zopet domov v Slovenijo v pohujšanje drugih! Kaj pomaga, ako se v Nemčiji vjamejo nekatere aemške besede, poleg tega pa se zgubi čut za vse dobro, lepo ter vera vrže od sebe ? Svetoval bi onim bedastim Slovencem, ki dajejo svoje otroke na Nemško služit radi ljube nemščine, da to zanaprej opustijo! Slovenski stariši, zapomnite si io!