Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 252. i^en Ljubljane 8 vin. \ LjuUljaiii, v poneoe«, 3, oktobra 1913. Leto XLi. — Velja po pošti: — Za oelo leto napre] . , K 28'— za en meseo 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani oa dom: Za celo leti napre] . . K 24'— sa en mose. „ . „ 2'— Y opravi preloma mesečno „ 1-70 = Sobotni izdaja; = za celo let .....,, 7'— za Nemčijo oeloletno . „ B'— za ostalo Inozemstvo „ 12'— Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 * za dvakrat • • • • „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat prlmerei popust. Poročna oznanila. zaHvals. ssmrtsles m: enostolpna petltvrsta po 18 vin. , Poslano: -j enostolpna petltvrsta po 30 vi«. Izhaja vsak dan, lzviemil ne« delje ln praznike, ob 5. uri pop. Redna letna priloga Vozni rod. K3- Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev 6/01 Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne cs sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =s Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nlloi št 6. — Račun poštne hranilnico avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188. Današnja številka obsega 6 strani. Liberalni panama. V zadnji številki smo poročali o ne-rednostih, ki so se vršile v ljubljanski mestni upravi pri razpolaganju z u b o ž -n i m zakladom. Zgodile so se stvari, ki morajo pretresti vsakega, ki si je ohranil še količkaj čuta za poštenost. V ljubljanski mestni upravi se je jemalo mestnim ubožcem, kar bi se jim dati moralo. Koga to ne pretrese? Jemal se je kos kruha stradajočim, srajca in kos premoga zmrzu-jočim — to je slika »mestnega gospodarstva« v Ljubljani! Rdečico sramu mora to početje liberalne klike, ki je zagospodarila na našem magistratu, pognati v obraz vsakemu poštenemu ljubljanskemu meščanu brez razlike stranke. In kam je šel denar? Deloma vsaj se to ve. Med »ubožci«, ki so dobivali izdatne podpore, najdete znane volilne agitatorje gospodujoče stranke. Ti surovi razgrajači, ki smo jih videli na »delu« ob vsakih ljubljanskih volitvah — ti so žrli na račun mestnih ubožcev. Mestni ubožci pa so stradali in zmrzovali, poginjali lakote ... To je liberalno občinsko gospodarstvo v deželnem stolnem mestu Ljubljana, v središču Slovenije! Kdo v Ljubljani je tako trd, tako surov, moralno tako sprijen — da ne zardi sramu nad tem ponižanjem slovenske metropole pred celim svetom?--- Neko drugo vprašanje se usiljuje. Čc se je tako postopalo s tisočaki pri ubož-nem zakladu — kako sc jc šele moralo postopati s stotisočaki in milijoni, ki so se obrnili skozi desetletja pod vodstvom iste gospode v drugih oddelkih mestnega gospodarstva? Kam so se obrnile ogromne svote, ki jih je izposodila mestna uprava za razne zgradbe — katere se pa nikdar niso izvršile? Razkril se je v Ljubljani pravi »Ta-many hali«; v središču Slovenstva imamo družbo, ki razpolaga po svoje z javnimi denarji. Preiskava bo dognala neposredne krivce. Moralični krivci so pa že celemu svetu znani in vsak Ljubljančan lahko s prstom nanje pokaže. Vesli s Hrvašfte. Odločen nastop hrvaške koalicije. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, cla Je koalicija, naveličana brezplodnih pogajanj in pritiskana od strani svojih podežel-nih volilcev, poslala k baronu Škerlecu svoja voditelja Pribičeviča in Nikoliča-Podrinskega, ki sta mu v njenem imenu izjavila, da koalicija iz ozirov na svoj ugled in narodno čast ne more več voditi takih nedostojnih pogajanj, katerim je edini namen odgajanje in zavlačevanje. Baron Škerlec naj takoj poda točen in definitiven odgovor, drugače bo koalicija proti njemu zavzela isto stališče kakor svoj čas proti bivšemu komisarju Čuvaju, Preobrat na Hrvaškem na pragu? Zdi se, da je ta nastop koalicije imel uspeh. Baron Škerlec se je že vrnil v Zagreb in iz vladnih krogov prihajajo vesti, da je upostava ustave na Hrvaškem na pragu. Najprej se ukine cenzura, kar se zgodi tekom dveh tednov. Nato se takoj razpišejo volitve. Preje sc pa še Škerlec imenuje za bana. V najkrajšem času bo sklicana konferenca okrajnih predstojnikov, da poročajo vladi o razmerah v deželi. Volilna kooperacija banovinskih strank. Glasom zadnjega »Doma« se je 20. avgusta letos sklenil sporazum med koalicijo in seljaško (kmečko) stranko, in sicer potom dogovora med Grgo Tuškanom in Št. Radičem v Sisku. Kasneje se je stvar razpravljala in končnoveljavno sklenila v Zagrebu med Radičem na eni in Lorkovičem, Poljakom in Pribičevičem na drugi strani. Kmečka stranka pojde s koalicijo tudi v slučaju eventuelne obstrukcije. Ker je »Po-kret« nato pri neki priliki pisal, da postane ta sporazum definitiven šele tedaj, ko mu pritrdi Stranka Prava, izjavlja Radič, da je bil njegov sporazum s koalicijo sklenjen 30, julija 1013, s Stranko Prava pa 12. marca 1912. Na podlagi tega se v političnih krogih smatra, da gotovo pride do volilnega sporazuma vseh treh strank. Dvoboj med Čuvajem in dr. Czernko-vichem. Iz Zagreba: Med bivšim sekcijskim šefom in nekdanjim podbanom dr, Czernko-vichem in prejšnjim kraljevim komisarjem baronom Čuvajem, jc prišlo do ostrih konfliktov, radi katerih je pozval Čuvaj sedaj Czernkovicha na dvoboj. Czernkovich se je namreč v nekem javnem lokalu izrazil silno prezirljivo o Čuvaju in njegovi baro-niji. Oba odlična Madžarona sta se sploh že dalje časa težko gledala. iz najnovejše porlngolske zgodovine. Francoski listi priobčujejo zanimive podrobnosti o najnovejši vstaji portugalskega prebivalstva, ki jc s prostozidarsko vlado nezadovoljno. Iz teh opisov jasno izhaja, da je šlo za dobro premišljen načrt, čegar neuspeh je pripisati edinole izdajstvu nekaterih, ki so bili poučeni 9 njem. Tri dni pred določenim časom, ko se jc imel izvršiti napad, je vlada zvedela za vse priprave svojih nasprotnikov ter je ukrenila potrebne protiodredbe. Kljub temu so sc monarhistični voditelji odločili za napad in njihove čete so se tudi res hrabro bile. Dokaz temu jc, da so bile monarhistične čete kljub izdajstvu in kljub vladnim proti-odredbam od 9. zvečer do 5. zjutraj, torej skozi 8 ur, gospodar glavnega mesta. Šele ob svitanju dneva, ko so nastopile proti njim ojačene vladne čete, so sc morali mo-narhisti pred veliko premočjo umakniti. Republikanska vlada pa sedaj po svojih plačancih naznanja svetu, da so bili zadnji nemiri brez pomena in da sta zlasti armada in mornarica vladi zvesti. To pa pač ni res. Saj so nad 60 častnikov zaprli, med njimi dva znana generala, visoka štabna častnika. Še veliko večje je pa število aretiranih podčastnikov. Vojne ladje so bile na visokem morju in njih posadke so pod neprestanim nadzorstvom vladnih špicljev, V Oportu, Bragi in drugih krajih je dan za dnem na stotine aretacij. Strah republikancev je zelo velik; vlada povsod voha monarhistične nakane, in ako kje dve osebi natihoma med sabo govorita, sia takoj aretirani. Ob 8. zvečer mora biti vsakdo doma, kar jc posebno poučno za naše liberalce, ki se za svobodo na Portugalskem tako navdušujejo. Vse to pa monarhistov ni oplašilo in so že zopet na delu, da pripravijo novo vstajo in osvobo-de Portugalsko iz roku judovskih frama- sonov. Dogodki m jugu. Odkritja o razmerah v bulgarski vojski. iz Belgrada poročajo: Zadnja sofijska »Politika« prinaša čiterviev svojega sotrudnika z generalom Ivano-vom, ki odkriva strašne obdolžitve napram generalu Savovu, glavnemu poveljniku v prvi in drugi balkanski vojni. General Ivanov pripisuje vso nesrečo in poraz Bulgarske svojemu kolegi Savovu. Zajedno ž njim obtožuj^ tudi glavni stan, ki je šel na vojno 'Nepripravljen. Ivanov trdi, cla jc načrt sam popolnoma napačen. V vojni sta sodelovale samo dve armadi, in sicer druga iri četrta. Prva, tretja in peta pa so bile raztresene vse do turške meje in Egej-skega morja. Dve operirajoči armadi ste nastopili ločeno druga od druge, mesto skupno. Ivanov trdi, da bi obračunal z Grki, ako bi mu glavni stan poslal pravočasno pomoč. S 36.000 ljudi, od katerih je bila polovica na novo rekrutovanih, brez topov in mitraljez, brez poveljniškega osobja in izvežbanc vojske, je moral operirati proti 120.000 dobro oskrbljenim Grkom v 250 km dolgi bojni črti. Pomoč, ki jo jc zahteval ocl glavnega stana, jc odrekel general Savov z besedami: »Sedaj hočemo videti tega našega odrinskega junaka.« Ivanov navaja, da datira osebna mrž-nja Savova proti njemu izza osvoboje-. nja Odrina. Savov se, je bal juriša, ki ga je on, Ivanov, vedno zagovarjal, dokler ni zmagal s svojim načrtom in zavzel v treh dneh Odrin. Ivanov naglaša, cla je Savov v resnici tak človek, ki bi iz osvete in sovraštva mogel storiti kaj takega, kar je taktično tucli storil njemu. Končno ga imenuje ugonobite-lja Bulgarske. — Zaradi teh izjav generala Ivanova je razburjeno vse sofijsko časopisje, ki povprašuje, kje je bil takrat car Ferdinand, ko so sc pičile te stvari in zakaj jih ni preprečil. Bulgarske pritožbe proti Srbom. Solija, 3. novembra. Pašičev ekspoze je tu v vseh političnih strankah neugodno vplival. Listi Pašiču očitajo, da zakriva rcsnico in zato ni upali, da sc Srbija in Bulgarija spravita. Grške čete masakrirale prebivalce 14 bulgarskih vasi, Solija, 3. novembra, »Agence Telegra-phique Bulgare« poroča: V zahodni Traeiji so grški četaši mučili in poklali prebivalce štirinajstih bulgarskih vasi v okrajih Gii-miildžina, Soflu in Dedeagač, Četašem so poveljevali grški častniki. Nad 8000 žena in otrok je bežalo v Dedeagač, a grški rac-tropolit jih je izročil četašem, ki so v okolici rogovilili in razen 3600 vse bulgarske bcgunce poklali, Ostri napadi na Pašičevo politiko v srbski skupščini. Minuli petek je nadaljevala srbska skupščina razpravo o adresi na kralja. Mladoradikalec Skerlič je ostro napadal vlado. Med vojsko opozicija vladi ni nagajala, a vlada se na skupščino ni čisto nič ozirala. Od lani meseca novembra jc žela diplomatična Pašičeva akcija korak za korakom neuspehe. Minister Belizar Janko-vič nekaj zakliče, nakar Skerlič pravi, da po poroki kralja Aleksandra z Drago Srbija šc ni večjega škandala doživela, kakor Jankovičevo imenovanje za ministra. Viharni protiugovori na desnici. Jankovič razburjen zakliče: »Skerlič me nc more žaliti.« Skerlič nadaljuje: Pašič nas nc more prepričali, da bi Srbija ne bila mogla zahtevati, da se zvezna pogodba z Bulgarijo revidira, predno se je pričel Odrin oblegati. Če bi bil to storil, bi ne bilo prišlo do vojske z Bulgarijo, ki je bila tako za LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold Lenard, (Dalje.) »Pa je vendar goreč,« je izprego-voril Krestnikov, »postaviti hoče spomenik, pritožuje se čez križ.« »Zato pa tak pasji sin pobira plačo, da bi stražil pred cerkvijo,« so je nasmejal blagajnik. Prinesli so šampanjca, godba je zaigrala, glavar je napil na zdravje gosta, ta je pil na zdravje ravnatelja carinskega urada. Izpili so po vrsti po štiri kozarce šampanjca. Žganje, porter, vino, šampanjec so vplivali na gosta, večkrat sc je pričel smejati brez vzroka in vse sosede je začel nagovarjati »ti«; ko je pa kontrolor zopet omenil zadevo s križem, jc rekel Krestnikov resno: »To je ravno. Ta pasji sin, pop, je pisal na škofijsko pisarno, arhirej pa takoj generalgubernatorju, a on zopet našemu ... in povem vam, glavar, da celo vkljub prolekciji Natalije Fjodorov-lie more biti z vami slabo,« »Neumnost! Jaz sem čist in zadeva jo čista. Pijmo, ker čakajo karte.« »To je molodjec,« je zaklical gost, »take imam rad! Urad naj bo urad, zabava pa zabava . . . Jaz vas imam rad, gospod glavar, kako vam je pa ime?« »Ivan Pjotrovič, vaš sluga.« »Jaz pa Nikolaj Fjodorovič. Torej vi, Ivan Pjotrovič, držite banko,« ko jc pa začutil, da se je lahno stresel, »to ni zadeva z vašim Molčanovem, on mora biti vam pokoren, ali pa pojde proč; jaz sem za to odgovoren, načelnik deželne straže mora iti z vami z roko v roki. Ali nc tako, gospodje?« »Res je,« zakričal je blagajnik, »vi ste mladi, toda vaš razum je star.« »Odpravite vendar tega pi janca,« je dostavil kontrolor, »on jc gnjiloba med nami . . . brati se z Galičani . . . proč ž njim in s popi iz Galicije,« ij.i dvignil je kozarec. Vsi navzoči so glasno zakričali hura in nato so šli v igralno sobo in sedli k razpostavljenim mizam. Igra se je vlekla do jutra, ka jti Krestnikov, ki je priigral od glavarja nekaj sto rubljev, je prišel v tako dobro voljo, da udeležencev obeda ni maral pustiti treznih domov in je pil clo onemoglosti, seveda na glavarjev račun, ki je vkljub svoji navadi ostal trezen in pridno opazoval gosta, Ko se je vrnil domov in je spravil Krestnikova spat, je sklenil, cla nc pusti nikogar k uradniku, ki je prišel pre-iskavat, dokler sc sam ž njim nc dogovori, in je dal primerna povelja. Ko sc je šc dovolj zgodaj zbudil, je premišljeval z jezo, cia je radi popovih tožba moral zaigrati znatno svoto in cla s tem denarjem šc ne bo opravljeno, jc vzdihnil, kajti pri taki priliki bi sc tucli 011 ne zadovoljil s samim dobitkom pri igri. Ko sc je oblekel, je vprašal po gostu, in rekli so mu, cla jc že vstal in hoče oditi. Pogledal jc na uro, šele deset je, a on je že pripravljen; hm, ima slabe ».lamene, in takoj jc šel v sobo h gostu: »Kako ste. spali, Nikolaj Fjodorovič?? Gotovo slabo, ker ste vstali tako zgodaj.« »Hvala vam, Ivan Pjotrovič, postelja je bila jako dobra, tocla jaz nisem prišel spat.« »Vem, vem . . . povedali ste včeraj, Nikolaj Fjodorovič, da se gre za križ, radi katerega me jc naznanil oni podli Galičan.« »Kaj, če bi se šlo samo za križ,« je vzdihnil s sočutjem in žalostno, »toda tudi za cerkev v Tesni . . . 110. in šc hujše reči . . . najbolje da zamolčim, ker mi je žal vas, Ivan Pjotrovič, vi ste tako mil tovariš in vesel,« Glavar je lahno pobledcl, preiskava postaja resna, treba bo dati večjo svoto, toda govoril jc z navideznim mirom. »Prosim vas, Nikolaj Fjodorovič, na čaj . . . jako vas prosim, potem pa prič' niic uradovati.« »Hm . . . škoda časa.« »Pogovoriva sc pri čaju, ako vam je pa treba kakšnih pojasnil, povem vam odkritosrčno.« Šla. sta v obednico, kjer so bili na mizi prigrizki, žganje, vino. a ko so prinesli čaj, je gost pričel mešati z žli-čico v kozarcu in govoriti počasi: »Vaša zadeva, Ivan Pjotrovič, je težka . . . Sumijo, da ste naklonjeni Poljakom ali celo upornikom.« »To je podlo obrekovanje,« se jo razburil glavar. »Najprej poslušajte,« izpil je čaj iil si obrisal usta. »Z vašim poročilom sto spravili v zmoto gospoda gubernatorju. mojega 11 j ca, kateri vam je zaupal, dal dovoljenje za katoliški križ čisto pravoslavne cerkve . . .« »Takoj vam pojasnim, Nikolaj Fjodorovič,« je začel glavar, toda gost mu jc segel v besedo: »Poslušajte dalje! Ni vam bilo dovolj s križem, napisali ste ugodno poročilo v zadevi katoliške cerkve .... slednjič prezirate vi duhovne osebe, dajete prednost pred popom šlahčiču balkanske narode kakor tudi za celo Slo-vanstvo velika nesreča. Operacije v Albaniji so edina Pašičeva aktivna ideja, a ta ponesrečena akcija je bila najdražja in najnevarnejša. Draga jc bila, ker smo zanjo največ denarja šteli, nevarna, ker nas jc dovedla dvakrat do resnega spora z Av-stro-Ogrsko. Če primerjamo Pašiča in Da-neva, se pokaže ta-le razloček: Pašič je razpolagal z armado, ki je njegove napake popravila, Danev pa ne. Srbsko ljudstvo ne polaga težišča na pomnožitev ozemlja, marveč na to, da se pomnoži državna in narodna moč. Minister Jankovič odgovarja ostro Skerliču in pravi, da ga listi Skerlič ne more žaliti, ki je dobival iz rok reakcionarnega režima ustanove. Velikansk hrušč * in trušč. Skerlič izjavi, da je minister nesramno lagal. Zopet velikansk škandal. Notranji minister brani vlado proti Skerli-cevim očitkom. Mladoradikalec Milan Mar-kovič izjavi, da smatrajo mladoradikalci Protiča za moža, ki je brez časti. Zopet nečuven škandal, predsednik Nikolič ukori Markoviča. Ko se poleže vihar, izjavi na-prednjak Pavle Marinkovič, da je najžalost-nejši dogodek vojnega leta, ker se je razbila tista balkanska zveza, ki smo jo vsi goreče želeli in ki naj bi nas branila pred vsakim zunanjim vmešavanjem. Srbija, ki je imela pred vojsko le dva sovražnika (Turčijo in Avstro-Ogrsko je mislil), med katerima eden, Turčija, ni bil nevaren, ima zdaj tri strastne sovražnike. Srbija tudi ni dosegla izhoda do morja. V nadaljni razpravi je izjavil Protič, da se uvede ustava v osvojenem ozemlju približno v desetih letih. Razprava se danes nadaljuje. Srbska vlada in Nemci. Srbska vlada je pozvala v srbsko državno službo iz Nemčije 40 agronomov in tehnikov. Češke tehnike je ljubezen Srbov do Švabov umljivo zelo vznevoljila. Dne 31. m. m. so zborovali češki tehniki v Pragi, ki so sklenili, da odpošljejo na Dunaj k vladi deputacijo, ki naj po avstro-ogrskem poslaništvu v Belgradu intervenira, da naj srbska vlada slovanskih slušateljev avstrijskih visokih šol ne prezre. Kako so tudi slovenski liberalni srboljubi, še ni ravno dolgo, žgoleli, da bodo ^slovanski« Srbi slovanske inteligente nastavljali, zdaj pa srbska vlada pomaga graditi vsenemški most na Balkanu. Srbi so za- Rravili Slovanom Solun, zdaj pa bodo 'emcem še mastno plačane državne službe oddajali. Res, slovansko Srbi mislijo! Vpad bulgarske čete. Belgrad, 1. novembra. (Izvirno.) »Politika« poroča, da je 20 mož broječa bulgarska četa vpadla na srbsko ozemlje pri Krivi Palanki in Čupinem Brdu. Delo v skupščini. Belgrad, 1. novembra. (Izvirno.) V skuščini je bilo 31. okt. na dnevnem redu drugo čitanje predloga za izpremembo ustave. Izvolil se bo poseben odsek, da poda poročilo. Plače srbskih uradnikov. Srbska vlada je sklenila, da se državnim uradnikom, ki kot vojni obvezanci radi oddaljenosti niso mogli dvigniti svoje plače, naknadno izplača 350.000 dinarjev. Ves čas vojne so vsi srbski državni uradniki dobivali polno plačo, v Bulgariji pa samo tretjino. Polovica bulgarskih uradnikov šc ali celo judu in ste gluhi na prošnje, ki imajo namen utrditi pravoslavje . . . vidite sami, Ivan Pjotrovič, da to niso malenkosti, preiskave ne zahteva ne moj ujec, gubernator, ampak zapove-dal jo je sam generalgubernator. Kaj pa vi na to?« Ko je glavar slišal ta očitanja, je zdaj bledel, zdaj rdel, davila ga je jeza na popa, toda obenem je spoznal, da mora iz preiskave iziti bel kot sneg, ali pa izgubi službo. Silil se je, da jc bil miren in je odvrnil s krepkim glasom: »Osemnajst let služim že tukaj na meji, borim se s katoliško-poljsko propagando, trudim se, da utrdim pravoslavje, in . . . čez toliko let na zatožbo podlega človeka, takoj preiskava, za-slišavaje, morda celo disciplinarna kazen,« se jc grenko nasmehnil. »Hm . . so dejstva, vaša poročila,« je rekel Krestnikov hladno. »Vaša stvar je, da sodite, moja, da se branim ... S križem je bilo tako: Občina je želela kažipota ob samotni poti . .« »Pojdemo tja, da doženem stanje pota. na mestu, Ivan Pjotrovič.« »Z največjo radovoljnostjo, Nikolaj Fjodorovič. Prišle so babe prosit za križ, ker jim otroci umirajo, sam sem človek in imam otroke, torej sem napisal poročilo . . . toda nekaj me je pričelo skrbeti in šel sem preiskavat, križ je v resnici stal v bližini pravoslavne cerkve, dasiravno ni bilo mogoče dognati, kdo je to zakrivil. Torej nisem nikomur pokazal gubernatorjeve-ga dovoljenja in ga nisem oglasil, a novo poročilo o tej zadevi leži v pisarni. Kje jc torej moja krivda?« (Daljo.) sedaj ne dobiva polne plače ter prosijo, da se jim izpad nadomesti vsaj v nrtl-r-l'iah iz vojaških skladišč. Esad paša na vrhu. Iz Skadra se poroča: Vsi člani provizorične vlade v Valoni z Izmail Kemalom vred, čegar položaj je itak popolnoma omajan, — so se prilagodili željam Esad paše. Iz vseh krajev južne in centralne Albanije prihajajo k Esad paši poklonitvcne deputacije. Tudi iz Skadra se je napotila k njemu deputacija prvakov, da ga naprosi, naj Skader ohrani pod okriljem svoje vlade v Draču. Esad paša je s proglasitvijo svoje vlade zelo zmešal štrene raznim Bajram Čurom in Ist Boljetincem, ki jih je Esad pašin nastop mnogo Pbolj po-trl nego poraz v vstanku proti Srbom in Črnogorcem; nobeden izmed teh mož se ne pokaže na ulici, izvzemši edino Riz bega, ki ga je večkrat videti v družbi s Kosovljani. Vsekako snujejo nove zanke in zmede, o čemer jim pa Izmail Kemal, ki je sam v največjih škripcih, ne more kdovekaj pomagati. Arnavti se zopet pripravljajo? Iz Belgrada prihajajo poročila, da se v okolici Prizrena in Djakovice zbirajo močile oborožene arnavtske čete, ki se očividno pripravljajo na ponoven napad na srbsko ozemlje. Ob tej priliki se vse srbsko časopisje z gnjevom obrača proti Avstro-Ggrski, češ da ona hujska Arnavte proti Srbiji. Vladna »Samouprava« piše, da ako protektorji Albancev tudi topot ne bodo znali ukrotiti svojih varovancev in jih prisiliti k miru, bo Srbija morala seči po samopomoči. Srbija ne sme biti več polje za roparske orgije Albancev. Ako zopet pride do arnavtskega vpada, se bo to zgodilo le vsled potuhe, ki so jo imeli Albanci ob zadnjem vstanku od strani dveh velevlasti, ki nista imele niti besede graje proti tolovajstvom albanskih tolp, ki so klale in požigale po srbski zemlji, pač pa so od utrujene ustavne države zahtevale da umakne svoje čete s strategičnih pozicij in tako odpre vrata novim napadom. »Trgovinski glasnik« pozivlje vlado, naj z Avstro-Ogrsko ne sklene pogodbe, ki bi itak le monarhijo potegnila iz gospodarske krize, Srbiji pa bi le škodovala. Najbrže bo Avstrija tudi radi tega zopet zagrozila s silo, a teh groženj se ni treba bati, ker so njene blagajne prazne. »Mali žurnal« piše še ostreje in poziva k prostovoljnemu narodnemu bojkotu proti avstro-ogrskemu blagu, ki naj ga monarhija izvaža v Albanijo. Tekma srbskih pevskih društev. V Somboru bo o Binkoštih 1. 1914. velika tekma srbskih pevskih društev, za katero se vrše že sedaj potrebne priprave. Zločinstva turških bašibozukov. Bulgarska brzojavna agenca poroča, da so bašibdzuki pod vodstvom grških častnikov izvedli strašen masaker med prebivalstvom okoli Dcdeagača in Gimildzine. Preko 8000 starcev, žena in otrok je zbežalo na grški teritorij ter zahtevalo od tamošnjega grškega me-tropolita, naj jih ščiti, ta pa jim je odrekel pomoč in oddal bandam. Za povzdigo kmetijstva na Srbskem. Poslanec samostalne stranke M. Stanoje-vič je v skupščini predlagal, da država najemi posojilo 50 milijonov, ki ga naj porabi za brezplačno pomoč kmetom v obliki semen, plemenske živine in drugih poljedelskih potreb. Država naj se tudi po-brine za izobrazbo obrtnikov in trgovcev. Spomenik padlim srbskim vojakom, Belgrad, 1, novembra. (Izvirno.) »Pije-mont« poroča, da namerava vlada v Belgradu in Skoplju na svoje stroške postaviti velika spomenika v zadnjih vojnah padlim vojakom. Skrb za sirote t vojni padlih 33 srbskih učiteljev je sklenila prevzeti srbska učiteljska zveza. Dnevne novice, 'r Častna občanstva deželnega gla-varja. V zadnjem času sta zopet dve občimi poklonili g. deželnemu glavarju dr. Šusteršiču častni diplomi. V imenu občine S o d r a ž i c a se je v ta namen poklonil g. župan Lov renči č, zagotavljajoč v lepem nagovoru, da stoji ccla sodraška občina v taboru S. L. S. — V Imenu občine G o č c pri Vipavi pa se je poklonila dcputacija obstoječa iz župan Mi sle j ter g. svetovalca in odbornika Habe in Perja n č i č. V govorih, ki so se menjavali pri tej priliki, se je obnovila in utrdila vez mejsebojne ljubezni in neomajnega zaupanja. Gosp. Habe je zlasti v izbranih besedah povdarjal brezpogojno zvestobo vrlih Gočanov do Slovenske Ljudske Stranke, Dr. Ravniharjev klub za »Canadian Pacific«. Poročali smo že o presenetljivem nastopu zastopnika mlado-češkega kluba v odseku državnega zbora v prilog izseljeniške družba »C a n a -(1 i a n P a c i f i c«, katero je »S 1 o Narod« že dalje Časa tako hinavsko napadal. Znano je, da je član mlado-Češkega kluba tudi ljubl.jiv ski poslanec dr. Ravni h ar. Zastopnik mladočeškega kluba je torej tudi zastopnik liberalne slovenske s t r an k e. Naravno ie, da se časopisje bavi s tem nastopom mladočeškega zastopnika — poslanca M a -š t a 1 k a — na korist koruptnega početja kanadske družbe. — Dunajska »R e i c h s p o s t« z dne 31. oktobra 1.1. piše o tem nastopu med drugim ta-ko-le: »V današnji seji odseka se je razun dr. Kolischerja (Žid!) tudi mlado-čeh M a.š t a 1 k a zavzel z velikim ognjem za kanadsko družbo, da, on je celo napadel vojno ministrstvo in ministrstvo notranjih zadev radi obrambe domovinskih interesov, pravice in postave proti smelosti inozemskega trusta in je svaril ministra notranjih zadev, naj nikari ne podveže izseljevanja, Izrekel je svojo skrb, da bi se utegnil ameriški kapital čutiti žaljenim! Tudi »ljudski zastopnik«, ki sedaj ne misli na drugo kot na občutke amerikanskih karteliranih kapitalistov!« V jutranjem listu z dne 1. t. m. pa piše »Re i c h s p o s t« v isti stvari pod naslovom »Canadian-Panama«: »Pred'og Ellenbogna (t. j. predlog socialdemokr ata Ellenbogna, ki je bil od odseka sprejet) soglaša popolnoma z mislimi, ki jih je v svojem včerajšnjem govoru izvajal mladočeh Mast a 1 k a, ki se je neprikrito, z napadi f.a vojno upravo in sodne oblasti, zavzel za sistirano »Canadian«, česar se vendar nsio upali storiti s tako brutalno odkritostjo bolj premeteni židje K o 1 i s c h c r, E 11 e n b o g e n in F r i e d m a n n.« Slovensko-liberalni klub v državnem zboru v družbi najbolj premetenih židov kot rešilna pompanija za kanadsko družbo, o koje skrajno koruptivnem početju je »Slov. Narod« že od poletja vun hinavsko prelival cele .sode črnila — t. j. ftiajnovejša slika, ki nam jo poleg tatvin iz ljubljanskega ubožnega zaklada, kaže sedaj čestita »narodno-na-predna« stranka, ta družba falitnih politikastrov. + Shod S. L. S. v Rovtah. Minulo soboto je v Rovtah nad Logatcem poročal bivši deželni poslanec dr. Ign. Žitnik. Shoda se je udeležilo veliko število volilcev. o + Shod S. L. S. v Kropi. V Kropi sta na praznik Vseh svetnikov priredila vitez Pogačnik in župnik P i -ber politični shod. Udeležba je bila prav dobra. Oba govornika sta so pri svojih poročilih posebno ozirala na krajevne razmere, zato so ju poslušalci z zanimanjem poslušali in kot zvesti pristaši S. L. S. ju bodo tudi z veseljem volili. To so pokazali ob sklepnih besedah domačega g. župnika, ko so z navdušenjem izjavili se za kandidaturo obeh gospodov dosedanjih poslancev. — Shod S, L .S. v Preserju, Včeraj zjutraj po sv. maši se je vršil v Preserju pred cerkvijo javen shod, na katerem sta govorila posl. Gostinčar in Kobi, Shod je bil zelo dobro obiskan. Zborovalci, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov, so se razšli v prepričanju, da Slovenska Ljudska Stranka vrši svoje delo v korist ljudstva in da more resen in misleč človek voliti le one kandidate, ki jih proglasi ta stranka. + Kandidatura bivšega deželnega poslanca Fr. Demšarja. V selški dolini se je vršila v nedeljo seja odbornikov katol. političnega društva pod predsedstvom selškega župana. Pri sklepanju o kandidaturi za deželni zbor je bil na predlog gosp. Fr. Tavčarja soglasno proglašen za kandidata dosedanji poslanec Fr. Demšar. Na štirih mestih knjižica »Dejanja govore« njegovo delovanje pohvalno omenja. Posebno se je pobrigal za povzdigo živinoreje; razvil je ondi cel program za zboljšanje te panoge kmetijstva. Podan je bil od njega tudi predlog, da naj se zida tako zaželjena železniška proga Škofja Loka— Železniki. Ne samo Železnikom, ampak tudi Škof ji Loki bi ta zgrajena proga do-našala korist; tudi izpeljava železniške proge skozi Poljansko dolino bi se potem ložje dosegla, zlasti če se posreči najti petrolejski vrelec. -f Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Piše se nam: Nastopanje tega društva nasproti poslancem, ki niso liberalci, ni samo netaktno, ampak naravnost žaljivo. Vendar o tem so si čitatelji Vašega lista že ustvarili svoje mnenje. Mi bi opozorili javnost še na to, da sc društvo pač briga za mesta, kamor bi rado spravilo svoje somišljenike, ne oa 2a obrambo na- rodne časti. Vsaj povsod ne I Društvo še do danes ni poslalo poslancem nobenih informacij glede razmer na celovškem kolodvoru, glede izprememb na progi Jesenice-Celovec, glede postopanja beljaškega ravnateljstva itd. Na južno železnico pa Sc menda sploh ne misli, kajti čitamo pač o škandalih na Zidanem mostu, Pragerskem, v Dravogradu, o prestavljanju Slovencev na Tirolsko, a o kakem posredovanju društva še nismo slišali. Društvu svetujemo, naj pred vsem skrbi zares za narodno č&st, osebnosti in strankarstvo pa naj za bodoč« opusti. + »Zadružna Zveza« in izseljeniško vprašanje. Iz Spljita poročajo: 28. oktobra se je vršil v Zadružnem savezu v Spljitu sestanek, ki se jc bavil z izseljeniškim vprašanjem. Za to vprašanje se je Savez zelo interesiral ter je bilo odrejeno, da se v Savezu osnuje poseben izseljeniški oddelek. Škandal z družbo Canadian Pacifio Railway pa je bil vzrok, da se je pospešilo rešenje tega vprašanja in da se je vršil omenjeni sestanek. Navzoči so bili: v imenu Zadružnega Saveza dr. Ivan Bulič in ravnatelj Antičevič, od Zadružne zveze v Ljubljani ravnatelj Traven, od Gospodarske zveze v Ljubljani ravnatelj Jovan, za »Putnika« v Zagrebu uprav. Gustim, poslanec Lupiš, dr. K. Janda, odvetnik v Zagrebu in dr. M. Obuljen, odvetnik v Zadru, Na sestanku je bila sprejeta resolucija, da se agenture za prevoz potnikov koncentrirajo v organizaciji Zadružnih zvez in to po sestavu monopola; da se propagira društvo sv. Rafaela, da se r koncentracijo kapitala, ki ga daje emigra. cija, skuša dvigniti blagostanje naroda, Sklenjeno je bilo, da se te resolucije pošljejo vsem poslancem, deželnim odborom v Zadru in v Ljubljani ter vsem zadružnim organizacijam v Avstriji. Sklene se delovati na to, da se Čimpreje skliče sestanek zadružnih organizacij na Dunaju v svrho edinstvenega postopanja napram navedeni resoluciji. — Poljedelski minister na zboro« vanju kmetijskih zadrug. Splošfcia zve« za kmetijskih zadrug v Avstriij, ki je centrala kmetijskega zadružništva v Avstriji, v kateri je združenih okoli 9000 zadrug iz vseh avstrijskih dežel, ne glede na narodnost in politično strankarstvo, je imela 28. oktobra t. 1. na Dunaju svoj letni občni zbor, ki se ga niso udeležili le zadružni zastopniki iz vseh avstrijskih dežel, temveč tudi poljedelski minister Zenker. Minister je v svojem nagovoru na udeležence zborovanja hvalil blagodejne vplive kmetijskega zadružništva na kmečko prebivalstvo ter zlasti tudi izrazil priznanje delovanju splošne zveze. Sledil je z zanimanjem občnemu zboru do konca. Omenjamo še zanimivo poročilo glavnega 'tajnika italijanske zadružne zveze na Goriškem P. Meyerja o delovanju ter korpčracije o vprašanju kolonov na Furlanskem. O tisti zadevi je govoril tudi goriški dež. glavar in predsednik omenjene zadružne zveze mons. Faidutti, ki se je za zboljšanje položaja kolonov pridobil mnogo zaslug. Vlada pripravlja zakonsko predlogo, ki bo celo tozadevno akcijo pospešila. , — Uboj. Iz Dolenje vasi pri Ribnici. V noči od 30. na 31. oktobra je za-klal F. Merhar iz Dolenje vasi vulgo Opaldarjev --• fant pri 18 letih svojega tovariša Antona Kromar tudi iz Dolenje vasi vulgo Šcmutov. Usmrtil ga je popolnoma brez povoda, kajti umorjeni je bil na daleč znan kot miroljuben in marljiv mladenič. Da se je zločin izvršil, je krivo žganje, ki ga je ubijalec ravno ta večer menda precej zavžil. Zločin se je izvršil okrog 11. ure. ko se je vračal Kromar od soseda domov, kjer je pomagal obrezavati repo — navadno kmetsko večerno delo v jeseni. — Poboja kriva je tista, neumna fantovska navada na kmetih, da dajejo za fantovščino — nekaka licenca, da sme po^o-čevati in zvečer po vasji razgrajati. Umorjeni je bil kot resen fant temu nasproten in ni hotel v tem oziru občevati z drugimi in od tod sovraštvo, ki ga je moral plačati z življenjem. — Županstvu v Dolenji vasi je gotovo znamo, da so pri nas nočni škandali na dnevnem redu, a proti temu nič ne ukrene. Gostilne so odprte cele noči — v prvi vrsti še županova; upamo, da bodo orožniki po tem dogodku bolj strogi in bolj pazili na nočni red. — Najstarejša žena na Kranjskem je umrla v Do'gi Vasi na Kočevskem. Umrla Helena Wedenvohl rojena Perz, je dočakala starost 118 let. Ornožc-na jc bila šestkrat. ^ — Medved v Jelovici — raztrgal šest ovac. Prišel je tudi prav blizu nekega gozdarja — par sežnjev sla bila narazen. Zatulil je močno in zbežal, gozdar pa tudi, ne da bi se bil upal streljati. Tako imamo sedaj tudi na Kranjskem »kmečki strah«. — »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju« naznanja, da je bil izvoljen za poslovno dobo 1913' 14 sle 'e:i upravni ^odbor: Predsednik: cand. ing. Dimnik Stanko; podpredsednik: stud. ing. Dr. Josip Valjavec: je izšel Druge novosti: I. zvezek: Cena vsakemu Starogorski. Junaki svobode. 2 K, vez. 2 K 50 vin. Deželič, V buril in viharju. ske preteklosti. 3 K 30 vin., vez. 4 K 80 vin. Deželič. V služIli kalifa. Šenoa. Kletva. Zgodovinski roman. — 60 vin., vez. 3 K 20 vin. K Zgodovinski roman. 90 vin. 1 K 40 vin., vez. 1 K Sedaj, ko so oči celega sveta obrnjene na Balkan in njegova krvava bojišča, se gotovo v vsakem vzbuja zanimanje za balkanske dežele in njihovo zgodovino. V navedenih povestih, katerih dejanje se vrši izvečine na Balkanu in med jugoslovanskimi narodi, je podan v lepi pripovedni obliki kos slovanske zgodovine, ki bo posebno za Slovenca zelo privlačna. Navedene povesti naj si torej omisli, kdor hoče natančneje spoznati Balkan in njegove prebivalce. Za cerkvene zbore: ta M, Deset adventnih pesmi 1 K 40 vin., gl. a 20 vin. ta M. flsperges me & vidi aguam sani zbor. Part. 60 vin. Skladbe so v poljudno-melodioznem slogu zložene in primerne našim zborom; pevcem in pevovodjem ne bodo nudile težkoč, dosegle bodo pa vendar popoln uspeh. za mešani zbor. Part. za me- Falst. dr. Anton. Dvanajst pesmi za razne praznike za mešani zbor. Op. 20. Part. 2 K, gl, a 25 vin. Do 30. novembra 1.1. velja subskripcijska cena, ki znaša samo K 380 za izvod, to pa le pod pogojem, ako se slovar pred koncem novembra naroči in tudi plača. S 1. decembrom se nepreklicno uveljavi navadna prodajna cena K 450 za vezan izvod. Ta dovršeni slovar obsega nad 40.000 besedi, bogato frazeolo-gijo ter tudi kratek imenik krstnih in zemljepisnih imen. Slovar je sad dolgoletnega truda in bogatih izkušenj; obdelan je tudi v podrobnostih tako skrbno, da bo vsestransko ustrezal in zadostoval ne samo za praktično porabo v zasebnem in javnem življenju, temveč tudi šolam in ljubiteljem slovstva. Slovar ima izredno bogat besedni zaklad in prekaša po svojem, obsegu, pa tudi po zunanji in notranji opremi ter nizki ceni vse druge podobne izdaje. Kmalu po novem letu (meseca februarja ali marca) izide zelo praktična Zgledi. Cena 50 vinar., vez. 80 vinar. Moč priprošnie sv. Antona. V lepih zgledih popisuje ta knjižica življenje in moč pri-prošnje velikega čudodelnika sv. Antona. Po tej knjižici bodo gotovo posegli vsi častilci sv. Antona. Grafenauer, Zbirka slovenskih povesti. „Ogrinec, Vojni mir ali poganstvo in krst." Cena vs zvezku 60 vin. Ta zbirka ima namen priobčevati dela naših najboljših pripovednikov in gojiti v našem ljudstvu veselje do dobrega čtiva. Priporočamo, da se naroči na to zbirko, ki izhaja v četrtletnih presledkih, vsaka slovenska hiša. Povesti in črtice iz balkansko vojne. — Nič nI draginje! Vsako sredo in soboto se prodajajo ostanki različnega blaga za obleke in perilo skoro polovico cenejše kakor v celih kosih pri tvrdki „HERMES" Brata 1 Vokač, Selenburgova nlica štev. 5, v prvem nadstropju (nasproti glavne pošle). 3378 Št. 620/pr. Razglas. V zmislu § 24. dež. zakona z dne 26. avgusta 1908 (dež. zak. št. 15) se javne naznanja, da so imeniki volilcev za deželnozborsko volitev deželnih poslancev za deželno stolno mesto Ljubljano in sicer tako za volitev v splošnem volilsken, razredu, kakor tudi za volitev iz obeh mestnih volilskih okrajev mesta Ljubljane ki se ima vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 14. ok^ tobra 1913, št. 2929/pr. vršiti dne 1. decembra odnosno dne 16. decembra 1913 žt sestavljeni in da so od pondeljka, dne 3. novembra skozi osem dni v mestni posvetovalnici razgrnjeni od 8.—12. dopoludne in od 3.-6. popoludne vsakomur na vpogled ter da smejo od tega tekom osem dni tedaj do vštetega ponedeljka, dne 10. novembra 1.1. zoper to imenike tisti, ki imajo pravico voliti v dotični volilni skupini, pri mestnem magistratu ustna ali pismeno vlagati ugovore o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe ki nimajo pravice ali, da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico voliti Mestni magistrat v Ljubljani, dne 2. novembra 1913. 3381 E 448/13 3388 Družbeni oklic. Dne 12. decembra 1913 dopoludne ob 11. uri bo pri spodaj imenovani sodniji, v izbi št. 6 dražba zemljišča vi. št. 821, kat obč. Postojna, obstoječa iz hiše št. 261, v kateri so trgovski in gostilniški prostori, drvarnice in vrta. Nepremičnini, kojo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 63.800 K Najmanjši ponudek znaša 32.000 K; pod tem zneskom se ne prodaja, Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnene (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitveni zapisnik itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj imenovani sodniji, v izbi št. 6 med opravilnimi urami. ^ Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v drazbenem obroku pred začetkom dražbe; ker bi se sicer ne mogle uveljaviti glede nepremičnine same. C. kr. okrajno sodišče v Postojni, odd. f., dne 27. oktobra 1913. sm 2385 $0* (r r.tj 1 S vlVHc šjl^ <|etic' J** i 10 Va zjutraj. —* * Cent: K 1!)0, 1-0,0, 1-30, 1--, -'00. 7 lin i i 7 dni l