Izhaja razen nedelj ln praznikov *=* vsak dan opoldne. -............... Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, t. nadstr., ====== Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisnta še ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. == Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*-., za pol leta K 15-—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 3T60, za ostalo tujino in Ameriko K 42”—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Štev. 1. V Ljubljani, sreda dne 2 januarja 1918. Leto II Dobra volja — in mir* imamo! Avstroogrski zunanji minister grof Czernin se je vrnil iz Brest - Litovska na Dunaj, da poroča o mirovnih pogajanjih Pogajanja so namreč prekinili do dne 4. t. m., ko mine rok, ki ga je stavita vlada boljševikov sporazumu, da odgovori, ali hoče skupna mirovna pogajan a ali ne. Zadnji dan seje v Brest - Litovsku je dal vse-nemškm nacionalcem m drugim vojnim hujskačem ter ministrom sporazuma nov pogum, ker sta A-strija in Nemčija odklonili izpraznitev za ledenih ozemelj, ki jo je ruska vlada zahtevala da se izvrši popolnoma svobodno odločevanje narodov, kateri dtžavr hočejo pripadat. Nadejati se je pa. da bodo na Dunaju uvideli resnost tega vprašanja in gotovo je tudi, da če pride v Rusiji nova vlada na krmilo, da ne bo nobena več. ki bi bila tako vneta za mir kakor so boljše vflti. Ce Avstrija in Nemčija ne ugodita želji, utegnejo se prekiniti mirovna pogajanja, in ker bi s tem preprečili svobodno sami odločevanje narodov, bi tudi v deželah spora uma di biii novega netiva za vojno hujskanje Že zadnja poročila iz Brest - Litovska so zbudila v sporazumu velik hrup. Tukaj pa treba pomirjenja, zakaj tudi nemški in avstrijski narodi žele prav-tako mir kakor ruski narodi in ga bodo zahtevali, če bi ga hotela diplomacija preveč ogrožati. _ Z Anglije prihaja Še druga vest. Daši smo se te dni dobivali skoro sama poročila, kako grozeče govore so imeli angleški, francoski iu italijanski ministri, da vztrajajo v vojni, čeprav jih zapusti Rusija, prihaja sedaj vest o Lloyd Georgejevi izjavi, ki trdi, da sporazum “-prejme mirovna pogajanja, če Avstro Ogrska in Nemčija predložita direktno in natančno piecizirane mi rovne predloge v tem zmislu kakor sta odgovorili Rusiji. Da se dogovori s sporazumom, je odpotoval Lloyd George v Pariz. Kakor nam je znano, je rekel nedavno grof Czernin, da sporazum lahko sklepa na mirovne pogoje centralnih držav, iz njegovih in Hertsing-ovih izjav ter da smatra, da ni treba in bi bilo poniževalno, če bi stavile centralne države novo mirovno ponudbo. Nastane toraj Čisto enostavno vprašanje, kdo naj predloži mirovno ponudbo. Sporazum uvide va, d« so mirovni pogoji, ki j h je dobila Ru-ija v odgovor vsaj primerna podlaga za mirovna pogajanja, zato poživlja Lloyd George, da pred-lože centralne države svojo ponudbo. Trenutek je torej ugoden. Morda pa hoče sporazum s tem ustreči le propagandi za mir, ki jo je zbudil ruski ki c po miru, ali zaraditega se centralne države ne smejo ogniti nobeni priliki, ki nam nudi pot do miru. Ce bi se centralne države ne odzvale pozivu, bi moralno trpel doma njih ugled in ni izključeno, da ae vojna neizmerno podaljša same zato, ker ne bi naša diplomacija porabila ugodnega trenutku. Ce vlada odklanja aneksije, kontribucije, obljubi demokrabzteijo^ aii naj se potem nada j uje vojna zaradi golerformalitete, 'kdo naj predloži mirovno ponudbo ? Prepričani smo, da centralne države uvidevajo potrebo, 'da se konča svetovna vojna in da tudi te prilijte ne bodo prezrle, če ima resno podlago. Neštetokrat so že izjavile, da sprejmejo vsako resno ponudbo. •alk. Deseti strankini zbor. (Dalje.) O napredku naših komsumnih društvih sem že omenil, ne samo, da so ohranile to kar so imele pred vojno, temveč so zelo napredovale, Konsumna društva so pokazala, ikafco potrebna, da so in koliko, da delavnemu ljudstvu lahko pomagajo. Radi tega je dolžnost naše stranke, da stoji kansumam ob strani m jih pri delu podpira, ker s tem podpira sama sebe. Tudi strokovne organizacije niso zaspale v času vojne, po večini so se obdržale, nektere lepo napredovale. Naj omenim samo podružnico kovinarjev na Jesenicah, ki šteje danes nad* 1000 članov. Delavski zastopniki, so predložiti raznim korporacijam spomenice, tičoče se njih' zahtev. Na izobraževalnem delu, se je tudi nekaj naredilo. Omenil sem, da se je izdalo knjig in brošur. Društvo »Ljudski oder« v Trstu je cel čas vojne delovalo in svoje knjige izposojalo prav tako knjižnica v Šiški in drugod. T udi ciklus domačih predavanj se je priredilo v Trstu. Mladinska organizacija v Idriji tudi lepo napreduje m ima danes nad 200 članov. V zadnjem času se je v Ljubljani pričelo zanimanje za žensko organizacijo, ki šteje danes tudi okrog 300 članic. V bodoče bode izvrševalni odbbr mogel posvetiti posebno pažnjo na te izobr. organizacije. Sedaj še par besed, k našim notranjim razmeram! ; Zadnje čase se je v meščanskih listih mnoŽU pisalo o krizi v naši stranki, o opoziciji, o socialistični mladini Itd. Izvrševalni odbor je 0 tej krizi izvedel še le iz meščanskih listov. Pri yseh naših sejali in konferencah nismo poznali opozicije. Nobena izmed naših strankinih organizacij nam ni svojih posebnih nazorov naznanila, o opoziciji bi se lahko govorilo, kadar bi ^ranfcme organizacije, se izrekle proti ntzlranju. izvrševalnega odbora in stran- kine večine. Do danes so bile vse strankine organizacije z nami enega mnenja. To kar se imenuje opozicija ni bilo nič drugega kakor različna naziranja posameznikov, sodrugov in n e s o d r u g o v, kaj ih večina ni imela s stranko do sedaj nobenega stika. Ti naši sodrugi in prijatelji so začeli v »Napreju« razvijati svoje osebne nazore o strankini taktiki in principih. Mnogo teh nazorov pa po mnenju izvrševalnega odbora ni spadalo v naš dnevnik. »Naprej« je bil ustanovljen za vzgojo, informacije delavstvu; ter za boj delavstva proti njegovim izkoriščevalcem na gospodarskem in političnem polju. Ako je strankino vodstvo taktično kaj zgrešilo, imamo zato konference in strankine zbore, da zgrešeno popravimo. Izvrševalni odbor se ne straši kritike, ali ta mora biti d o s t o j n a in b 1 a g o h o t n a, ker le taka kritika doseže svoj namen. Tega se pa naši kritiki niso držali, ampak so napram stranki v strankinem listu rabili prav iste in morda še slabše argumente in fraze, kakršne so rabili proti nam naši nasprotniki. Ti članki so napravili precej hrupa in tudi neevolje, zlasti v industrijelnih krajih. Izvrševalni odbor kat lastnik in odgovoren za smer lista je moral poseči vmes, pa ne samo -radi članov, podpisanih s pseudononvi, ki jih delavci ne poznajo, temveč tudi radi tendence uredništva samega, ki je take članke, brez vsake opazke, medtem ko je opazke delalo pod članke starih sodrugov in dopisnikov in ki je tako tendenco podpiralo še z raznimi tendečnimi noticami. Prvič smo koncem septembra imeli z uredništvom skupno sejo, kjer smo se razgovarjali o smeri lista in smo se čisto prijateljsko dogovorili, kako naj bo list pisan. Kljub temu pa je uredništvo šlo po svoji poti dalje, radi česar smo je znova opozorili v pismu, kjer smo precizirali: kako naj bo list urejevan, Glavna urednica pa nam je nato sporočila da se ne strinja in da -odpoveduje službo, zlasti pa »njeni« sotrudniki ne dopuste člankov v pregled še komu drugemu izvan uredništva. Izvrševalni odbor je določil ob ustanovitvi lista odsek, ki naj skrbi, da bo -list tak, fcakoršen mora strankin list biti. Glavna urednica je to akceptirala. In čisto naravno je, da je vsled člankov, ki so bili naperjeni proti načelom stranke (n. pr. »Dogma -ali ideja«, Kritične -misli itd.) je moral ta cenzurni odsek početi z delom, da list ne zaide raz pravo pot. Poleg tega pa je bilo tu tudi dejstvo, da so bili vsi članki anonimni, tako, da niti danes ne vemo kdo se skriva za njimi. — Ako sem -trdil, da nismo »poznali« opozicije, je to popolnoma res, ker od vseh anonimov poznamo-le »Abditusa«, kise je vedno ponašal s posebnimi nazori, ali je bil toleranten so-trudnik, glavno »Naših zapiskov«, ki so bili pač svobodna tribuna za vsakogar, kdor je kaj naprednega in dobrega napisal. — Da bi mi koga vrgli na cesto ali pa komu zabrani-li predale v »Napreju«, ni res — konstatiram, da od dneva, ko nam je glavna urednica odpovedala službo, ni noben tistih a n on i m o v poslal nobenega članka več. — Po našem mnenju ni lepo, če tisti ljudje sedaj širijo neresnice v svet in blatijo — hote ali nehote — stranko-, ki je bila in je tolerantna vedno napram vsakemu mnenju. Tako je, in nič drugače! Strankin zbor naj sedaj sodi, če je izvrševalni odbor ravnal pravilno ali ni. Ako bi izvrševalni odbor drugače postopal bi danes lista več ne bilo, ker bi nam ga delavci iz industrijelnih krajev vrnili in z naročniki, ki jih imamo med inteligenco in med takozvanimi radikalnimi krogi bi niti znamk ne kupili, ker ti večinoma in najraje čitajo list po kavarnah. O kaki resni opoziciji seve ni govora in ako je, naj se danes zglasi in utemeljuje svoje nazore, da bomo vedeli vsaj: k d o s o, k a j h o č e j o in k o-ga zastopajo. Ako bodo, kaj pametnega zahtevali in predlagali, bomo z veseljem sprejeli in se podvrgli,' in ako bo zbor to zahteval, se tudi umaknemo ln jim izročimo vodstvo stranke. — Na zboru je, da naše delo v razmerah, v katerih smo delali, objektivno presodi in če potreba, tudi obsodi ter določi daljšo usodo naše stranke za bodoče čase. (Pohvala.) Nato sledi blagajniško poročilo, ki ga je podal sodr. Josip Petejan. Sodr. A. Kristan: Otvarjam razpravo- o poročilu stranke; želi kdo besedo? Sodr. Golouh: Priznavam izvrševah.emu odboru, da se je kljub neugodnim razmeram izvršilo precej’ dela. Popolnoma soglašam s poročilom o delu. Želel bi pa nekaj pojasnil glede na zaupno konferenco, ki se je vršila na Dunaju zaradi stockholmske konference. Sodrug dr. 1 uma prvotno ni soglašal z dotično konferenco, enako tudi niso soglašali drugi sodrugi, ki-danes niso* tukaj, pa so pismeno- povedali svoje mnenje. Govornik pozdravlja zbor v imenu -omladine, želi mu uspeha, sodelovali borno i ml v hujših Časih, ki prihajajo, ločili nas ne bodo posebni nazori, zakaj vsi hočemo živeti- za socialistične ideje. Sodr. čohal: K poročilu sodr. Petejana nimam kaj omenjati. Hočem pa pajasniti namen konference, ki jo je omenjal sodr. Golouh. Dotično konferenco je sklical po nasvetih raznih sodrugov sodr. Seitz. Ker takrat še ni bilo gotovo ali se vrši Stockholmska konferenca ali ne, tudi ta ni bila namen zaupne konference. Na tej konferenci smo se hoteli posvetovati o obnovitvi avstrijske internacionale, češ, da je ugoden trenutek za demokratizacijo Avstrije, kar bi -se dalo pospeševati skupnim delom. Skupen nastop bi utegnil prisiliti meščanske stranke k pr c osno vi ustave. Pismo, ki ga je poslala ■konferenca holandsko-škandinavskemu odboru ni nikakršen greh, ker je naša prva dolžnost, da likvidiramo vojno. Gotovo je, če bi se bila vršila splošna konferenca v Stockholmu, da bi imeli že mir. Čehi so prvotno obljubili-, da podpišejo zijavo, rekli, da hočejo imeti p-rej sejo v Pragi. Prav je, da je izjavo podpisala Jugoslovanska socialna demokracija, ker izraža le željo po miru. Sodr. dr. Turna: Poročilo so druga Petejana naj se popolni v tem zmislu, da se je vršila omenjena konferenca na iniciativo Jugoslovanske socialno demokratične stranke, To- je važno, ker že od leta 1905 ni bilo avstrijske mednarodne- konference. Za delegata na Stockholmsko konferenco sem bil predlagan najprej sam (sodr. dr. Turna), a sem že takoj priporočal, da se udeležimo konference le tedaj, če se je udeleže vse vojne dežele, ker je le potem mogoč uspeh. Pozneje sta bila -nominirana za delegata še ss. A. Kristan in Jos. Kopač. Krivičen je očitek, da hodijo v Stockholm sodrugi na poziv centralnih vlad. Vsaka skupina je podala svojo izjavo v Stockholmu, morali bi pa priti tja s skupnimi deklaracijami. Nad dvanajst let n-ism-o sedeli avstrijski socialisti na skupni mednarodni 'konferenci. Vsekakor pa je bila potrebna skupna konferenca prej, preden gremo v Stockholm. Govornik je povabil sod-r. Pitto-nija, da pomaga pri sklicanju te konference; plod tega dela je bila ta mednarodna konferenca avstrijska. Avstrijska internacionala se namreč ni razpustila; torej se je opustilo enostavno kar le delo. Gotovo je. le, da se s tem korakom približa avstrijska internacionala. Mi kot opozicija, moramo zahtevati, da se oživo-tv-ori. Sodr. Golouh: Jemljem pojasnila -na znanje. Vsi -smo za Stockholm in vsi za mir. Zdi se nam pa napačno, če se ne vabijo manjšine (nemška, in bulgarsika). Želi, da se prečkajo pisma ss. Regenta in Kenmolja 1. dr. Scdr. A. Krista: Dr. Adler je izjavil, da manjšin niso vabili, ker se sploh niso zglasile kot stranke glede bulga-rskih širokih je celo mnenja, da sploh niso socialisti, vendar je težko kaj določnega reči. Sodrug Scheidemann se je jasno izjavil, da so nemški socialisti za mir, zato smo tudi- mi izjavo podpisali in se je odposlala. Sodr. Petejan (končna beseda); O pismih, ki -jih želi sodr. Golouh, da se prebero, rečem le toliko, da so prežeta polnega socializma in želja, da stranka kar najagilnejše deluje. Lahko jih preberem pozneje. V popolnem obsegu pa pritrjujem pripombi sodr. dr. Tume k poročilu. Hvaležno sprejemam na znanje, da zbor odobrava delovanje izvrševalnega odbora in m-oje poročilo o delovanju v teli težavnih razmerah. (Dalje prih.) Politični pregled = »Slovenski Narod" filozofira v ponde- Ijek o socialistični internationali in trdi, da je Štokholm pokazal veliko razliko v naziranjih in-ternationale. Zagovarja Kerjenskega, češ, da je o-životvoril Štokholm. Vse to ni resnično. Kerjenski ni bil socialist in se je akomodiral Štokhoimu pod pritiskom delavskih in vojaških svetov. Ko je pozneje napravil koalicijsko vlado, v kateri je imela buržvazija večino, je tudi Kerjenski odklanjal Štokholm. Glede intemationale in glede na mirovne pogoje so pa razprave velikanskega pomena, ker slone vse na tistih načelih kakor ruske zahteve. V kolikor se razločujejo od onih, se nanašajo le na lokalna vprašanja, ki se morajo navesti, da se vrše na podlagi njih obravnave. Stranke, ki so podale v Štokhoimu svoje izjave so računale z realnimi razmerami, a končni cilj so imele vse en in isti. Nihče ne more tajiti, da prihaja demokratizem med vojno preko Štokholma in iz Rusije. Če buržvazija to delo omalovažuje, dokazuje s tem le sovraštvo do demokracije in tudi ovira problem o sa-inoodločevanju narodov. Ta dva pojma sta namreč tesno spojena. — Cesar je odločil o razmerju kvote Ker kvoina de,uiaci,a m pnšia do nobenih sklepu«, je cdločd cesar, da ost;-.ne sedanja kvota za O-grško v d* sedanji višini 36-4 odstotkov do 19. decembra 1918 = Nemški državni zbor. Iz Berlina se brzojavno poruče: Zveznega sveta r ds« k za vnanje zadeve bo imel dne 2 januarja vejo p*-d pr*d-sedstv. m bavarskega mm strškeg: i redsed uka Dandla Dne 3 januarja >e sesta »e glavni odbor nemšaega drža neg» zbora. «a= Nemci se premikajo na francosko fronto, V frano skf žbeornio je m lustr-lu predsednik Chm nceau izjaul da bo od fr-nco- kih kmetovalcev, ki niso pozvani pod oioi!;e zahteval, da se vjtipeecib januar in februar posvetim delu za fronto. Če bi zboru ca to odklanjale, bo stavil vprzšanje zaupanja C!em no au je izjavil, da se Nemci sedaj že premikajo < d ruske na f a ne sko fronio. Mi neobhs dn<- potrebu-.uno dela »cev Dvestotisoč mož, ki so mobTzirani v zaledju pa ge, če treba, na fronto. Zbornica je - prejela vladno predlogo glede vpoklica letnika 1919,’ = Francoski delavci za mir. Pariško časopisje poroča, da je zastopnik sindikata kovinarskih delavcev Merrheim ostro kritiziral stališče »C nfederation Ge ieral du Travail" in je izjavil da bi bde morale iti alnrane vlade v Brest-Litovsk Delavski razied se noče udeleževati mi* rovn-h p gajanj ob diplomatski mizi, temveč se hoče udeležiti mirovne konference v okvirju internacionale. Vojne škode je treba poravnati vzajemno, tudi v vzhodni Piusiji. Nekateri pristaši manjšine, med njimi Bourberon, so nastopali še bolj od očno Merrheimova naziranja. Zagovarjali so politiko Ljeujinovo in Trockega in so zavračali obrekovanja napram tema dvema, kakor jih razširja ententno časop sje. == Francoska Iu mirovno vprašanje. V francoski zborn ci sta interpeTala poslanca Sem-b, t (socialist) in Argain (radikalec) o položaju z ozirom na dogodke v Rusiji. Minister vnanjih zadev Pich on je v svojem odgovoru izvajal nud drug m: Dogodki v Rusiji m vstop Združenih dižav v vojno sta najvažnejša dogodka te vojne. Sedanja ruska vlada je onemogočila stike z ati ranči. Rusija se nahaja danes v popolnem razsmu. Ntmčija pa nadaljuje delo uničevanja ru-,ke vojaške m )či Naši vojni cilji so jasno izraženi v ponovnih izjavah naših ministrov in v sk epih parlamenta: najpiej moramo zmagati! Li* yd George je še vč«raj ponovil: do miru pridemo, če zmagamo! Le na ta način zagotovimo svetu mir pravice in bratstva. Vpo-stavuev Altecije-Lorene nam zajamči trajen mir. Vojno bomo smatrali za dobljeno šele takrat, ko Nemčija izjavi da sprejme mir, ki se sklene na pudiagi pravičnosti in na podlagi poprave storjene Krivice. Al iranci hočejo tudi neodvisno in neiazdeijivo Poljsko z vsemi garancijami svobo-dntga gospodarskega in vojaškega razvoja. Tisti dan, ko se nam neposredno predlože A mirovni pogoji, jih bomo presojali skupno z našimi zavezniki. Posrednega mirovntga piedloga pa ne moremo uvaževati, Ali dovedejo ruska.p gajanja do cilja, petem je to kapitulacija Rusije, ali pa se razbijejo. V obeh primerih se bo vojna nadaljevala. Nemčija si je storila nemogočo nalogo, da hoče premagati ves svet, a svet bo premagal Nemčijo,— Zbornica je vzela z vsemi proti 34 glasovom izjavo na znanie ter je izrtkla vladi svoje zaupanje. == Anglija in mirovno gibanje. V razgovoru z zai>u pmkoin lista »Svenska Dagbladet* je izjavil Huyamans: V Italiji vpliva notranja močf na vojne dogodke. Najvažnejše izpremembe se vrše v Angliji Število pristašev lorda Lansdbwna, za katerim stoje brez dvoma kralj, Asquith in Hendcrson, očividno narašča. Posebna v«žna pa je politična organizacija delavske stranke Labour Pany Angleški socialisti, ki imajo sedaj 40 zastopa kov v parlamentu, računajo z gotovostjo, da dobe pri prihodnjih x volitvah 113 mandatov' in bvdo poleg obeh historičnih strank najmočnejša str«nka v spodnji zbornici H. ndersonov ugled narašča zlasti po njegovem izstopu i? kabineta.— »Manchester Guardian* p še: Sedaj ne, gie za to, jeli sprejmemo ali odklanjamo Czer-' , nm ve pogoje. Alnranci morajo jasno povedati zakaj in v kateuh točkah smatrajo predloge za / pomanjkljive in nezadovoljive. Tudi »Westminster Gazette* zahteva sku no izjavo vseh aliirancev ter pravi: Mi potrebujemo tako izjavo in sicer čim prej, če nečemo prepustiti sovražniku všeh diplomatičnih prednosti. = Izmenjava vojnih ujetnikov. »Pravda* pdroča: S .vjet ljudskih komi>arjev je ukazal, da se č m prej dožene število nemških in avstro-' ogrskih vojnih ujetnikov v ruskem državnem ozemiju, da se z izmenjavo ujetnikov zamore takoj počiti, čim bo sk>enjen mir. — Dogodki v Rušiti. Petrpgraška agentura poroča: Š furana brzi javka, naslovljena na fran. cosko vu|aško misijo ob rumunski fronti, vsebuje navodilo fr. ncoske vlade, naj misija stopi v tesne stike z ukrajinsko rado in naj jo po možnosti podpira, ker se je rada izjavila za mir le s pri* trdilom alisranctv M sija naj podpira vse krajevne politične organizacije, ki vzdržujejo bojno moč i a rumunski fronti. Angleškim ambulancam in sanitetnim oddelkom se je naročilo naj takoj zapuste rusko fronto. A glija in Francija delujeta z vstmi sreddvi proti sklepu mitu in proti vladi delavcev Vlada je ukremla energične korake proti vmešavan u franc-sk h generalov. = Unrajina nevtralna. Ukrajinski informa-ciiski u*ad poroča iz K'jeva: Pooblaščeni zastopniki angliške n fiancoske vlade SO generalnemu tajn štvu Ukrajincev obljubili, da priznajo UKiajino kot p poinuma neodvisno državo in da jo bodo r-odpirali z orožjem in mumcijo, če ukra- r jinska republika napove vojno Nemčiji, Avstro-Ogrski in sedanji ruski vladi. Generalno tajništvo je t dgovorilo, da ostane ukrajinska republika nevtralna nasproti obema skupinama. = Donski kozaki za takojšen mir. Petro-graška »Pravda* poroča: Pogajanja z donskimi koz«ki, ki so se ločili od Kaledma, potekajo ugodno. K pogajanjem odposlana delegacija donskih kozakov je pr znala, da med nazor* sovjeta ljudskih komisarjev in onimi donskih kozakov glede potrebe takojšnjega miru m m kak h diferenc. = Podržavljenje bank v Rusiji. Glasom pornč la pePograšte agenture je izdal glavni izvrševalni odbor naredoo za podržavljenje bank. Naredba pravi med drugim: V interesu pravične orgamzac je javnega premoženja, v interesu odprave b nčnh špekulacij >n popolne osvoboditve delavcev i« kmetov in vsrga delavskega ljudstva od izžemanja po bančnih glavnicah m v svrho ustanovitve ene same ljudske banke ruske re- publike se odreja: bančni posli so drživni mo-nopol Sedaj obstoječe deln ške in privatne banke se združijo z državno ba ko. Začasno vodstvo poslov piivatmh bank prevzame so Jet dižavne banke Varovali se bodu interen mauh vlagateljem = Amerika vztraja na svojem stališšu. „Newyork Heiaid“ poroča iz WaShingtona: Državni tajnik Lansing je infoimiral zastopnike časopisja, da nimajo Združene dižave nobenega povoda, da bi z ozirom na rus*i muovm predlog izjjremenile svoje stališče glede evropske vojne. Odločitev prtdseduika W-lsona se v kratkem razglasi. = Podržavljenje ameriških železnic. Wil-son zahteva, da se podrzaujo vse ameriške železnice, kar bi znatno ojačilo vojevanje. V kon-giesu bo predlagano, Qa se dovoli 200 mi jonov dolarjev za upopolnitev žeiezoiC. Dnevne Deležne, — Južna železnica in jugoslovanski železničarji. Pod tem naslovom je prinesel »Slov. Narod« od petka daljši uvodnik, v katerem pripoveduje, da je nemški Volksratv zvezi z vplivnimi in merodajnimi gospodi pri glavnem ravnateljstvu c. kr. priv. juž. železnice. Žalostna so to dejstva in nihče ne more odobravati takega postopanja na naši zemlji. Ali lepo ni, če članikar trdi, da »zadene velika krivda tu socialno demokracijo, ki ie organizirala mase v nemškem zmislu. Kdor se ie organiziral, ta je portal Nemec in ž njim njegova družina. Jugoslovanska socialna demokracija je imela dogovor, da se gori v Mariboru in na nv‘ji ne vmešava, zato je prišlo tam tako daleč z našimi ljudmi«. — Konstatiramo, da so te trditve n e-resnične, lažnjive. Strokovna organizacija železničarjev, ki jo vodijo socialni demo-kratje, je mednarodna strokovna organizacija, v kateri so organizirani Slovenci, Nemci, Cehi, Italijani, Rrnnuni, Poljaki itd., ker njen namen je skrbeti, da se gmotno povzdigne delavstvo ter da ga ščiti pred krivicami od katere koli strani. Vodstvo in sedež te organizacije je, naravno, na Dunaju, tajništva pa so v Trstu za južne pokrajine, v Pragi za severne itd. Da se je Maribor izločil iz južnega ozemlja, se je zgodilo zato, ker je bil za Mariboir določen posebni tajnik za vse mariborske delavce. Delokrog južnega tajništva je segel do incl. — Pragerskega. Sedaj je mariborski delavski tajnik sodr. Topf zapustil to službo in šel v Gradec — mogoče je, da se sedaj delokrog južnega tajništva pomakne čez Maribor. To glede tega; kar se pa tiče trditve, da je vsak oni, ki se je organiziral kot soc. demokrat, postal Nemec in ž njim njegova družina — ta trditev pa je 1 u ropar i j a poleg tega, da je lažniva in neresnična. Članstvo strokovne organizacije ni vodilo nobenih narodnostnih bojev, ampak le gospodarske boje. Jugoslovanska soc. dem. politična stranka pa obsega vse ozemlje, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi v Avstriji, torej gre celo preko Maribora. Da ni mogla uspešnejše posegati na Štajerskem, je vzrok v dejstvu, da je imela premalo agitacijskega osobja na razpolago. Tisti, ki se čutijo v to poklicane — pridejo naj k nam in z velikim veseljem bomo delali povsod, kjer je polje zato, tako v Mariboru in med Mariborom. — Pa, gospodje, roko na srce! Kdo je kriv, da so grof Attems, dvorni svetniki Laschan, Kaltenegger, vladni svetnik Kunigl, visoki uradniki Kresse, Elsner, Kli-sment itd. itd., uradniki na Kranjskem v Ljubljani? Mar-li jugoslov. socialna demokracija? To so c. kr. uradniki države! Kdo je pa bil vedno v vladni večini v parlamentu, kdo je votiral proračune?! Mar-li socialni demokra->tje? — Prav tako je pri južni železnici! Strokovna organizacija vendar ne bo bojevala bojev za ali proti imenovanju uradnikov, t o ni i n ne bo njena naloga! Naloga ta pristoji poslancem in drž. zboru, ki naj svoj vpliv ob primernem času porabi. Le ne blatiti pošteno delo razredno zavednih železničarjev — obrnite se na drugo adreso! Pa o tem še prihodnjič več! — Zaupmškl sestanek v Liubljani. V ne-, dsljo 6. t. m. ob 10. dopoldne se vrši v društvenih prostorih Šelenburgove ul 6/1 zaupni Shod strankinih pripadnikov v Ljubljani z dnevnim redom: ustanovitev kralne polltčne organizacije za Ljubljano. — Vse krajevne politične organlzac je, t^r sodruge posameznih krajev, pozvljamo d čimprej skličejo zaupn ške shode na katerih se ustanove krajne politične organizac je v zmislu novega strankinega opruvilnika, in kj r že ob toje. naj se iste izpopolni. Sodrugi ki žele it f. renta iz Ljubljane, naj to p smtno naznani o podpisanemu tajništvu, kateremu naj se tudi sporoče imena in naslovi odbornikov krai^vmh pohtičnih organizacij. — TainHivo jugoslovanske s c. dem. Stranke v Ljubljani. F anč škdnska uliaa št. 6. I. (uprava N--dtžev (nn-stbno v t g' vini obi«*ajf h z»v. | h 1 b in II Ma-go v zabopn) velja 1 kg v Liuhl »"» 1 K 84 h., na Kranjskem izvtn L ub jaue 1 K 70 h P i ns drobni prodali sadja z nvpakuni vtlia 1 •'g v Ljub'jani 1 K 44 vin., na Kranjskem izvtn Ljubljane 1 K 26 vin — Južna železnica zvišuje tarH. Uprava | južne železnice se je obrnila do železniškega ministrstva s prošnjo, da sme, kakor je to storila tudi državna železnica, svoj osebni tarif na vseh progah zvišati za 50 odstotkov. Zvišanje tarifa utemeljuje južna železnica z izrednim zvišanjem obratnih stroškov in zlasti z neprestano naraščajočimi izdatki za svoje osobje. Železniško ministrstvo je prošnji ugodilo. Zvišanje osobnega tarifa stopi v veljavo dne 15. januarja. — Razglas c kr f nančnega ravnateljstva z dne 1. decembra 1917 zaradi vročitve naznanil v letu 1917 izplačanih prejemkov za priredbo dohodnine za leto 1918 je nabit na mestni deski. Osebe, korporacije, zavodi, družbe, društva, bla-gajnice i. t. d., ki so zavezane izplačevati plače in pokojninske užitke v znesku, presegajočem 1600 K na leto za eno osebo, naj vlože naznanila o upravičenih prejemkih z napovedjo njih imena, stano-valiiče in posla, potem o višini in vrsti v 1. 1917 izplačanih prejemkov do 31. januarja 1918. Natančnejša pojasnila se razvidijo z razglasa. — Občno konsumno društvo v Idriji naznanja svujun Cia o n, da se prične invtmura v glav i prodajalni v Idiiji 7. januaija 1918 m se med inventuro bl<-g. ne bo pndajalo Di ldendue z um e in obe članki knužci r e morajo pine^i od 7 do 15 januarja 1918 v pisarno d‘UŠtva. Kdor bi ta ruk ^mudil, se mu znamke z* tenočo lito ne bo jemalo vtč v poštev. Oaenem se C .njenim članom tudi naznanja, da se bo Vsako razdeljevanje bi pol 3 št. 1601 do 18U0 od pol 3 d.. 3 ši 1801 do 2000, od 3 do pol 4 ši. 2001 do 2200, ud pol 4 do 4 št. 2201 do 2400 od 4 do poi 5 štev. 2401 d. 2600, d p l 5 du 5 št. 2601 do kon- Ca 1 , seba d bi i'4 kg, 2 osebi i/* kg 3 in 4 oaeoe *« kg, 5 m 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb li/4 kg, več iseb 11/* Kg. Kil >gram siam 2 K. S srje mestnega aprovizačnega odseka. Poročilo aprovizačnega odseka na zadnji občinski seji o vzrokih začasnega pomanjkanja sladkorja se je ponekod napačno uimelo. Predsednik zato izrecno konštatira, da tega nedo-statka ni bila niti sokriva ljubljanska sladkorna centrala. Položaj z moko je še vedno resen; zadnji teden se je sicer nekoliko zboljšal, ker je vlada uikazala mletev ječmena, ki je bil namenjen pivovarnam, vendar še od daleč nima mestna aprovizacija nakazano toliko moke, da bi mogla izhajati tako, kot do sedaj. Ljubljana je do sedaj rabila vsak mesec 38 do 40 vagonov moke. Za januar ima aprovizacija obljubljenih 30 vagonov moke, to je 10 vagonov manj. Za peko kruha potrebuje Ljubljana 27 vagonov moke na mesec. Ostane torej v najboljšem slučaju od krušne moke še 3 vagone. Ti trije vagoni bodo komaj zadostovali za zavode, ki ne dobivajo krušnih kart in so navezani na nakazila moke. V doglednem času je torej popolnoma izključeno, da bi mogla aprovizacija razdeljevati moko za kuho. Prebivalstvo absolutno ne more izhajati brez moke za kuho, zato sklene aprovizačni odsek, obrniti se z nujno vlogo na urad za ljudsko prehrano, da nakaže Ljubljani še primerno .množino moke za kuho. Obenem pa mora tudi aprovizačni odsek konštatirati, da se v Ljubljani veliko preveč peče kruha in to samo zato, ker je veliko strank, ki so si na goljufiv način pridobile krušne izkaznice. Brezvestno je v teh resnih časih, ko primanjkuje moke tako občutno, prisvajati si na račun splošnosti nepostavne množine kruha. Mestna aprovizacija bo takoj po novem letu zopet izvedla najstrožjo revizijo krušnih kart in neobzirno ravnala z onimi, ki imajo več izkaznic, kakor jim jih gre. S posredovanjem gospoda župana bo tukajšnja tovarna Karol Pollak dobavljala mestni aprovizaciji redno večje število čevljev z lesenimi podplati. Čevlji se bodo oddajali revnim poslom po 12 kron za par. Priglase sprejema vsak popoldne od 2. do 4. aprovizačni urad na Poljanski cesti št. 13, I. nadstr. Posli imajo prinesti s seboj policijsko zglasilnico in potrdilo službodajalca, da so res v potrebi In brez obutve. K kur se naznanja mestni aprovizaciji, bodo ljubi anski trgovci prodajali marmelado. $e bo oddaialo na izkazn ce za kromnir. Aprovizačni odsek sklene, prositi c kr deželno vlado da določi mestno aprovizaojo kot edmo pre-vz- maln co vsega v Ljubljani pridobljen« ga loja. Že bodoči mi sec je v L ubijani pričakovati pomanjkanje vsake maščobe. Lot bi se potem oddajal na izkaznice za mast, in sicer vsemu prebivalstvu Po 1 kg Špeha na osebo je do seda] razdtl la mestna aprovizacija I. in U. okraju Pri tem je aproviz cija računala, da bop'evztla v decembru vebko več in boljših p‘<ši ev k«Wl po sredi sezije t ko sli-b, da se je razdeljevanje Špeha zavleklo in otižkočilo. Ker okraji, ki do sedaj še n so prejeli nobe pretirana n v prilog opozic je popačena. Prvikrat, od kar je izbrunila revolucija, je vlada v resnici močna. Moldavska republika. London 1. januarja. Reuterjev urad poroča iz Petrograda: V Besarabiji je proglašena moldavska republika. Nova republika ostane v ruski državni zvezi. Boljševlkl in Ukrajinci. Lugano 31. decembra. Londonski dopisnik milanske ,Stampea poroča: Med boljševiki in Ukrajinci se vrše pogajanja, da se spor pora-m« brez prelivanja krvi. O mirovnem vprašaniu sploh ne obstoje mkaka nasprotsva. Tudi Ukrajinci smatrajo postopanje Kaledinovo kot revoluciji sovražno. Ukrajina in vzhodna Galicija. Lwow 1. januarja. Zbor ukrajinskega naro* dnega kongtesa v Lvovu, je sprejel resolucijo, ki zahteva, da se mirovna pogajanja vrše tudi z zastopniki ukrajinske republike in da se prepuste tudi z zastopniki avstrijske Ukrajine. Vzhodna Galicija in severna Bukovina naj se arministra-tivno združita in naj se, če ostane avstrijsko • ruska meja neizpremenjena, v okvirju monaihijc ustanove kot samostojna državna enota. Kongres je protestiral proti utelešenju ukrajinskega ozemlja v poljsko državo Če bi sc to nameravalo, zahteva kongres, da se vzhodna Odi cija in severna Bukovina proglase kot internacionalno sporno ozem je in naj se prebivalstvu prepusti, da 8i samo določi svojo državno pripadnost. Kongres je končno protestiral proti maionzaciji Ukraimcev na Ogrskem. Anglija In mirovna pogajanja. Amsterdam 1. januarja Tiskovui urad poroča iz Londona: DopisniK lista .Manchester Cuard>an* je izvedel, da smatra angleška vlada od Avstro - Ogrske in Nemčije potom Hluiije po-nudene mirovne pogoje kot resen korak centralnih držav in da bo na to ponudbo tudi resno in dobro prem šljeno odgovorila, kakor hitro bodo pogoji oLcietno izročeni. Lloyd George odpotujt v F>a c jo, da se posvetuje s Clemenceaujem. London 1. januarja. Uvršilni odbor delavske stranae in parlamentarni odbor strokovnega kongresa sta po seji kongresa obiskala ministrskega predsednika Li< yda Gžorgea, ki je v svojem ogovoru omenil nemške mirovne ponudbe in dejal, da bodo aliirane vlade najbrže primerno odgovorile. Vlada bo postopala sporazumno i zavezniki. 1 tiui At~f‘ /«• ■ ■ —g. • Izdajatelj in odgovorni uredmu: Josip Petejan. Tisk .Učiteljske t skarne* v Liubljani. Splošno kreditno druStvo r. z. z o. z. v Ljubljani. S M ■ ■ ■ Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu se obrestujejo po 4l/s #'d od dne vloge do dne dviga Na razpolago so domači hianilniki. Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vrednostne listine (efekti), predujmi na lombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere. Telefon St. 120. Cek-konto poštne hranilnice št. 45.156. ■ 8 I ■ z s ■ ■ ■ ■ 8 ■ ■ — Delnima glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekofei račun proti ugodnemu obrestovanju. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. ----------- -■ ssss Foslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije, s Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gor.ci (t. č. v Liubljani) in Celju. Rasarvnl fondi okroglo K 1,300.000. Kupuje in prodaja v b e v r ate vredn