Štev. 9. Y Mariboru 3. marca 1881. Tečaj XV. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošilja- Po8ameslie liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 njem na dom za celo leto 3 »)d„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt Kokoplsi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knabenscmiuar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. kr. - Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr„ dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Osemletno šolanje pa državni zbor. Dne 14. maja 1869. je obveljala nova šolska postava. Crtež njeni je izdelal krščeni jud Sues na Dunaji, a sklenoli so jo sami nemško-liberalni poslanci, to pa popolnem v nemškem, liberalnem in strogo centralističnem smislu. Najbolj veseli bili so freimaurerji, ki so se nadejali sedaj leži delati na razkristijanjenje Avstrije, ker je bil prejšnji npliv sv. katoliške Cerkve na izgojo mladine znatno odpravljen; bivši minister Stremajer je v dopisu do tirolskega namestnika razločno imenoval novo šolo: brezversko. Dalje veseli bili so nove postave centralistični Nemci, ker so vse šolstvo djali ministru v roke in pa njemu podredjenih deželnih in dalje okrajnih šolskih svetov ter so v svojej domišljiji uže vse v Avstriji razven oger-skej videli ponemčeno! Mislili so, da so z osemletnim šolanjem v liberalno-nemškeru smislu svojo gospodstvo za vselej vtrdili. Toda tukaj so se tako ukanili, da je ravno šolska postava skoraj največ zakrivila njihov propad pri volitvah in v državnem zboru. Brezverni značaj pri novej šoli spodbujal je verne kristijane potegovati se za dostojni upliv sv. vere na izgojj otrok. Deželni zbori so se prito ževali zaradi brezobzirnega postopanja deželnih šolskih svetov. Kmetje so nevoljevali zaradi novih šolskih bremen. Slovani pa so se braniti začeli zoper ponemčevanje. Toda pritožbe bile so bob v steno! Vse prošnje metal je liberalni državni zbor sprva pod klop, poznej pa ministru naročil, naj nekoliko odjenja, naj ne kaznuje več tako strogo staršev, ki 13- in 141etnih otrok redno ne pošiljajo v šolo itd. Ker pa vkljub temu še ni postalo boljše, so se nemški konservativci in slovanski narodnjaki v državnem zboru porazumili in nemške liberalce potisnoli v manjšino. Tako si hočejo pomagati. V marsičem so uže zmagali, n. pr. sklenoli so postavo zoper ponarejanje vina, postavo zoper oderuhe. Sedaj hočejo postavno olajšati bremena 81etnega šolanja. Nemški konservativni poslanec Lieubacher je nasvetoval pre- membo šolske postave od 14. maja 1869. to pa tako: da bi naj 61etno šolanje obveljalo, kder bi pa le hoteli imeti 81etno šolanje, ondi bi je naj deželni zbori sklenoli. Nasvet bil je po godu vsem konservativcem pa tudi slovanskim narodujakom; kajti mnogo razredov bi odpalo, šolski troški bi se bili zmanjšali, kaznovanje staršev prenehalo in deželni zbori bi nekaj pravic dobili nazaj, na Kranjskem bi lehko vse šolstvo imeli Slovenci v rokah itd. Vendar minister Konrad ni pritrdil. Da vijjij iy?kaj olajšav dosegnejo, bližali so se naši poslaici nekoliko ministru ter sestavili nasvet: 81etno šolanje lebko ostane, kder je uže uvedeno, vendar deželni zbori imajo pravico 7. in 8. šolsko leto nadomestiti s kratko nadaljalno ali ponav-Ijalno (nedeljsko) šolo. Nemški liberalci so se v državnem zboru tudi temu upirali na vse kriplje. Ali naši poslanci so jih izvrstno pobijali. Celi mesec februar trajalo je srdito besedovanje. Dne 25. februarja prišlo je do glasovanja, 165 poslancev je glasovalo za olajšavo šolskih bremen, med njimi Lieubacher .... Goedel, Herman, Vošnjak itd. Nasproti glasovalo je pa 152 nemških liberalcev, med njimi Forregger, Schmiderer, Pauer, koroški Wran, Ottitsch, Moro itd. Liberalci so toraj pro-pali in njihova šolska trdnjava je prvič znatno oškodovana! Gospodarske stvari. Praska zaradi zemljiškega davka. III Nekaj časa so liberalni listi trobili: postave o zemljiškem davku bodo tiste trobente, pred katerih glasom se bode zidovje konservativnih Jeri-hunčanov začelo podirati. Ali sedaj se drugače kaže. Ova postava bo opravičila konservativno stranko, a popolnem ob vse zaupanje pri kmetih spravila liberalce. Kaiti čedalje bolj razvidno je, kako so liberalci vso nevoljo sami zakrivili. Zadnji čas so nam še odkritosrčno izpovedali, zakaj so sploh strahovito drago uravnavanje zemljiškega davka sklenoli ter se ne ustrašili 25 milijonov gol- dinarjev potrošiti; hoteli so gruntnim posestnikom sploh več davka naložiti, najin enje 3—5 mil. več, namreč 40 mil. To bi se bilo tudi zelo gotovo zgodilo, ko bi še sploh večino imeli v državnem zboru ali pa ostalo pri visokih tarifah, kakoršnih so nastavile deželne komisije. Zato pa sedaj vsi liberalno judovski listi tožijo in jamrajo, da jim je vse spodletelo, ker vlada tirja samo 37 '/2 milijona, to pa še s tolikimi ola-šavami, da utegne državna blagajnica le 35 milijonov dobiti. Liberalna „Deutsche Zeitung" piše: der Zweck der Grundsteuerregulirung bestand in der Vermehrung der Staatseinnahmen, t. j. namen uravnavanju gruntnega davka bilo je pomnoženje državnih dohodkov. „Neue Freie-Presse" pajamra: es ist geradezu beschämend, wenn aus der Landwirtschaft nicht mehr Eiukommen für den Staat zu erhalten ist — das auf 169-6 Millionen veranschlagte Reineinkommen ist eine Zilier, welche eine der gröbsten statistischen Unwahrheiten darstellt t. j. sramotno je za Avstrijo, da iz kmetijstva ni dobiti več dohodkov, na 169 6 milijonov vcenjeni čisti dohodek gruntov je najbolj robata statistična laž. In „Steir.-Landbote" piše: das Resultat ist ein klägliches, Ueberblirdung der Steuerzahler und Schädigung der Staatskasse t. j. uspeh je reven, davkeplačilci so preobloženi, a državna kasa na slabem. To je res lepo, da nam liberalni listi sedaj vse izpovejo, kajti s tem so dokazali svojo lažnjivost, ko so nedavno kmete lovili, češ da jih hočejo večjega gruntnega davka obvarovati, a ob enem so še zopet potrdili, da so liberalci le na škodo Avstriji 20 let gospodovali. Pomagati znali so le oderuhom, a vse drugo so oškodili. Sreča velika za kmete in gruntne posestnike je, da so liberalci potlačeni. Naši poslanci so v državnem zboru in po uplivanji na ministre zabra-nili pomnoženje gruntnega davka do 40 milijonov, oni si prizadevajo bremena olajšati deželam, ki zgubijo dosedanje predpravice in cesarske milosti n. pr. Štajerska, oni so dne 25. febr. t. 1. reklamacijam ali pritožbam glede na vcenitev gruntnega davka rok podaljšali do konca maja. Čas za reklamacije toraj traja od 1. marca do 31. maja 1881. V nekem liberalnem listu beremo, kako se liberalci bojijo, da nebi preveč reklamacij se vložilo. To je zopet dokaz, da liberalci kmetom nič dobrega ne želijo. Tem več prosimo gruntne posestnike, naj prebirajo marljivo 3 naše sestavke: Praska zaradi gruntnega davka v štev. 7., 8. in 9. „Slov. Gosp,", pa tudi nauk o reklamacijah v „Gospodarstveni prilogi" 24. febr. 1881 na strani 143. Tako orožani naj pregledajo pri svojih županih mape itd. Dobro pa bo, da vsak skuša od davkarije dobiti predpisano letošnjo dačo, da bo vedel ali je menjša ali večja od lani. Tako bo precej zvedel, ali ima kde reklamirati ali ne. Posejano seme vran in druge posadi varovati. V dosego tega namena nasvetuje neki angleški kmetovavec sledeči pomoček. Vzame se na 3 hektolitre semenskega žita, 28 centilitrov plino-vega katranovca, 907 gramov modrega vitriola in 10 litrov vrele vode. Katranovec se z jedno polovico vrele vode v kakem škafu ali kaki kadi dobro pomeša. Črna, mažoča se pena se s slam-m-iim šopom ali z laneno capo sproti zmesi snema; med tem pa drugi delavec vitriol v drugi polovici vrele vode razpušča. Na to se obe tekočini v jedno posodo zlijete, dobro med seboj pomešate in slednjič na kup semenskega žita, ki se je poprej na škednju na kup nasulo, vlije. Žitni kup se mora potem prav dobro premešati, da pride vsako zrno s tekočino v dotiko. Tako namočeno seme je varno vranjega in vsakega drugega kljuna. Izvrsten mešanec ali kompost. Vsako leto se iznad svinjskih goric do 13 centimetrov debela plast prsti vzdigne in z drugo prstjo nadomesti. V gorici letajo svinje skozi 2/s leta okoli in ta iz svinjskih goric vzdignjena prst je najboljše gnojivo za mokre, kisle travnike, posebno če je ta gorična prst ilovičnata. Kmetovavec mora toraj vsakokrat vedeti, kedar nove prsti v gorico napeljava ali nanošava, na ktero zemljišče hoče prihodnjič to gnojivo porabiti. Najboljše kaže podrzano prst z žaganjem in konjskim gnojem pla-stoma pomešati, 2—3 mesece jo ležati pustiti, potem premetati in dobro zdrobljeno zopet na kup zmetati. Če je mogoče, jo še z gnojnico na vsakih 8—10 centimetrov polivati, da ta zmes do avgusta ali septembra najboljše gnojivo postane. M. Kako treba malinje grmiče obrezovati. Malina, če se po vitih redi, se mora tudi večkrat obrezovati. Ni res, da maline samo ob sebi rastejo in da se jih ni več treba dotakniti, kedar so enkrat vsajene. Res je sicer, da se maline pov-sodi rade primejo in lepo poženejo, najlepše se ve da v dobri zemlji. Sploh pa kar se zemlje tiče, malina ni čisto nič izbirčna. Kar se pa rezi tiče, je ta čisto priprosta reč. Vsako spomlad, predno malina poganjati začne, se porežejo mladike, ktere so že rodile. Večidel so se že same ob sebi posušile, ostale mlade letorastke pa, kakor so ravno močne, se za polovico ali tretjino ali štrtino njihove dolgosti nazaj porežejo. Še boljša rez pa je, ako se v vsakem grmiču nekoliko močnejših mladik, vse druge se prirežejo po navadi, na 3—4 oke nazaj poreže. Te ženejo tudi iz svojih ok kakor druge mladike, toda mnogo pozneje cvetejo, s čemur se čas rodovitnosti za mnogo podaljša in rodovitnost sama pomnoži. To je tako priprosto opravilo, da si ga priprostejšega misliti ne da in vendar se tako redko rabi. Zakaj pa? Zato smo tukaj naše čitatelje na to opozorili. M. Konja hitro iz gorečega hleva spraviti. Kedar v bližnjavi goreti začne, se živina dostikrat ne da iz hleva spraviti, posebno konji so v tem slučaji silno svojeglavni. Temu pa pomagaš, če konja hitro osedlaš ali z vozno opravo opraviš. Oaedlanega ali z vozno opravo opravljenega boš brez vse težave iz ognjene nevarnosti izpeljal. M. Kako si v naglici napraviti okusnega sira za domaČe potrebe. Zgreje se kislega mleka, da se siradka od sirovine popolnoma loči. Na to se stlači sirovina v laneni žakeljc, da se siradka iz nje do čista odteče. Na to se skuta na drobno razdrobi in v glinasti lonec dene, ki se s papirjem pokrije in blizo pozida ali ognjišča postavi. Sme se tudi na solnce djati. V 3—4 dneh sirovina ali skuta zavreje, na kar se s putrom, soljo in kumino nad ognjem prav dobro premeša tako dolgo, da vse začne vreti. Na to se sir pusti, da se razhladi, v za porabe pripravne kosce raz-reže in na mizo postavi. Pravijo, da je tak sir prav okusen. Naj se poskusi. Konejerejsko društvo štajersko zborovalo je 25. febr. t. 1. v Gradci. Navzočih je bilo 89 drust-venikov s 94 pooblastili. Glasov bilo je toraj 183. Novo predstojništvo bilo je najprvlje izvoljeno: predsednik g. Karol Haupt c. k. ritmajster in graj-ščak Strausseneški, namestnik g. Jurij vitez plem. Friedrich c. k. oberst v Gradci, odborniki: grof S. Herberstein, Ed. Tballer, Fr.Fiirst, Jožef Pipan c. k. major, grof A. Lamberg, Mih. Cah, Oton Falke, grajščak pri Radgoni, A. vitez Schubertb, Geiza vitez plem. Waehtler, grof M. Spaur. Odstopi vši predsednik g. vitez plem. Wachtler prejel je častno društveništvo in srebrno društveno sve tinjo, g. baron Vay v Konjicah pa bronasto svetinjo za zasluge pri konjerejstvu na Štajerskem. Dopisi. Iz Slov. Gradca. (Novi gruntni davek. — razne pritožbe.) [Dalje.] Potem je g. V. Fišer, okrajni odbornik in namestnik okrajnega načelnika, rekel, da se grunti previsoko cen-jujejo in otrokom črez dajajo. Vsled tega je uže tako daleč prišlo, da je vse zadolženo. Kdor doma na gruntu ostane, ta ne more shajati, ker mora sodediče plačevati, pa sodediči, ki se kam drugam oženijo ali omožijo, tudi ne, ker morajo tudi tam velike dolge ondašnjih sodedičev na se vzeti, in mora prav za prav vse le za mrtvi kapital tlako delati. Tukaj bi se naj pomagalo, drugače pridemo vsi na nič. Resnica teh besed je bila tako jasna, da so temu brez razgovorov pritrdili. G. Ivan Rogina, občinski predstojnik Podgorski, mož jako nadarjen in izobražen, je r^kel: sodnije so predrage, vse mora ali doktar ali pa notar napraviti. Ali bi se ne dalo to pre-drugačiti ? Razgovor, ki se je vsled tega začel, je pokazal, kako skeleča da je rana kmetijstva, ua ktero je bil g. Rogina s temi besedami pokazal. G. F. K r i s t a n, občinski predstojnik Legenski, je povdarjal, da je uprava po deželah predraga; povsod se morajo plačevati stroški za c, kr. na- mestnije ravno tako, kakor tudi za deželne odbore; potem za c. kr. okrajna glavarstva za in okr. odbore. Ako bi bila naša dežela bogata, naj bi se godila ta potrata pa zdaj — ko davkoplačevalec res ne ve več, kje bi si še kaj pritrgal, da bi bil kos davke plačati in se na gruntu obdržati, se bo moralo vendar kaj vkrenoti, da se ta potrata odpravi. Najbolj pa vsem preseda, kakor se je iz govorov slišalo, prosta ženitev nemaničev, hudo postopanje davkarskih eksekutorjev in raba nemškega jezika po uradih in pri sodnijah. Zastran zadnje točke je g. J. Ovčjak, občinski predstojnik na Vrheh, toževal, kako to Slovenca v gospo-darstvenem oziru nazaj devlje, da mu sodnije in uradi vedno le nemški pišejo. Koliko mora kmet nepotrebnih potov storiti, da koga najde, ki mu, če še tako slabo, večkrat tudi čisto krivo, pove, kaj hoče gosposka po nemški od njega imeti. Koliko denarjev potroši na tak način po nepotrebnem po gostilnicah, kjer mora svojemu tolmaču vsaj vina in jesti kupiti, večkrat mu še pa mora v denarjih za slabo prestavo debelo plačati. Kolikokrat zapade kmet kazni, ker rokov ne drži. Vsi pričujoči so bili one misli, da se tako urado-vanje, ki Slovencu tudi toliko gmotne škode prizadene, ne more več trpeti. Celo pričujoči Nemci so pripoznali orjaško krivico, ki se po takem uradovanji Slovencem dela. Ako še ti gospodje pravičnim tirjatvam Slovencev, med kterimi in od kterih živijo, ne bodo nasprotovali, bodemo tudi v ■ političnem oziru dobri prijatelji postali; kajti tudi mi nimamo nič zoper to, da se njim po nemški piše. Na predlog g. Tombaha se je enoglasno I sklenola resolucija, da naj okrajni odbor vse tote pritožbe v pretres vzeme, dotične prošnje sostavi : ter jib tudi občinam v podpisovanje pošlje, kar se bo tudi zgodilo. Občine tega okraja si iščejo slovenskega tajnika! Od sv. Mihela pri Sladki gori. (Tatje — : zima.) Tukaj se je zgodilo letošnjo zimo pri zelo ubogih kočlarjih mnogo tatvin. Tat se je pritepel večinoma le ob nedeljah, ko so bili ljudje v cerkvi i ter pokradel revežem zadnji živež, obleko, novcev, itd. Naposled se je tukajšnjemu županu A. N. po-posrečilotatinca vloviti. Še le 18 let je star ta tatinski ptič J. Petek iz šmarijskefare doma. Obstal je tatvino in še imenoval druga 2 mlada pomagača. Prejel je J. Petek plačilo, najprvlje v podobi palice. Toda ta kazen ni imela konca. V pondeljek si je srenjski pisač in več Novoveščanov dovolilo narediti iz tatu pustno šalo. Oblekli so ga v pusta in okolo vodili, pretepali pa, da je ves siv. Pojdoč je eden tudi v šolo vstopil, učitelja pri poduku motil in poln vinskega duha je blebetal nekaj otrokom o vedenji, če bodo vojaki, ako učitelj umerje itd. in vrh tega še večkrat g. učitelju roko „kušnil". Nedavno je prišel nek koroški berač v te kraje, a ni imel domovnice in zaprli so ga nekaj dni v svinjak in debelo pretepavali z vrvjo! Ali ni to strahovita surovost in grozovitnost? Za božjo voljo ne delajmo sebi take sramote! Letošnja zima je pozno prišla, a prizanesla nam nič. Vse eno smo minuli mesec imeli tako inrazoto, kakor lani in še tudi zdaj so zelo mrzli dnevi. V vinogradih se le preveliko pozna njeni nasledek. V nižjih goricah je vse trsovje pozeblo in brstje (oke) kar odpada. Če je v višjih vinogradih tudi mraz toliko škode naredil, potem bomo imeli zelo malo vina in bode dražje. Ozimina je do sedaj prav lepa videti na krajih, kjer se je sneg že raztajil. Sadno drevje obeta obilo sadja. Bolezen vratnica je tudi v tem okra;i, posebno v Šuiaiiji, mnogo otrok minuli mesec podavila, a sedaj ponebuje. V Smanjskem trgu sedežu soduije je še vedno velika draginja, kakor menda nikjer drugod po Slovenskem. Od sv. Ilja v Slov. goricah. (Kaznovana neumnost in pohlepnost.) V Selnici ob Muri živita dva zakonska na malem posestvu. Da bi si kak krajcar pridobila, nese žena piščanec v Maribor. V mestu najde kupčevalko neko babelo, ki nji kupi brez denarja, reRŠi da ji plača prihodnjič, kedar zopet prinese. Žena se babeli pritoži, kako da se njej slabo godi itd. Drugikrat začne babela prerokovati, da ona je njena sorodnica in da imate pravico do 60.000 fl. premoženja tukaj v mestu pred kratkim izumrle rodbine. Na dalje njej reče, da ona bi že davno denarje vzdignola, pa nima denarja, da bi mogla pisma in druge reči plačevati; ako bi ona voljna bila nji 500 fl. dati, potem bi se^ s premoženjem delile in dobi vsaka 30.000 fl. Žena res verjame babeli, pove doma moževi in tudi njemu je volja. Ker pa nista imela toliko gotovega denarja, proda brž kajšo za 600 fl. in žena nese 500 fl. uni babeli. Čez nekaj dni potem se snide žena z babelo zopet v mestu in ta tirja 200 fl. rekši, da unih je bilo premalo obetaje nji, da kedar unih 200 fl. prinese, dobi gotovo njenih 30.000 fl. Mož še poišče zadnji krajcar in gresta oba z denarji k babeli. Res zdaj prejmeta od babele škatljico, rekši, da so denarji v nji, toda prepovč poprej odpreti, preden sta doma. Težko čakata, da bi škatljico odprla in denarje preštela. Domov prišedša odpreta, ali o joj! namesti 30.000 fl. bilo je v njej samo ogljenje in svinjsko ščetinje. Sedaj sprevidita, da sta goljufana ter objokujeta svojo nesrečno osodo, al i prepozno. Brž se napotita nazaj in babelo i res hitro najdeta brez denarjev; sodnija je babo poslala v Celje. F. Iz Konjic. (Kaj strupeno žganje dela.) Fosleduje dni preteklega tedna sta dva človeka v župniji sv. Jerneja pri Konjicah strupeni pijači žgane godlje, kakoršna se zdaj prodava in tako silno pije, nesrečno podlegla. V noči od 24.—25. svečana se je 231etni, na pol izučeni krojač, Št. V. od sv. Jerneja, v parni blizo konjiškega trga j z revolverjem ustrelil. Dan popred si je po žgan- j jarijah, kterih je vse polno po Konjicah, korajžo \ delal; po noči ga najdejo hlapci v listniku pijanega! ležati, ga zvlečejo v hlev, da pijance ne zmrzne, ! s hleva zopet v listnik in se puhne v prsa, da nibčer nič slišal ni. — In ni še bil zbegani pebar pokopan, zmrzne drug žganjepivec, star kmet in užitkar pri sv. Jerneji, ker je obležal na potu. — Res imamo postavo, po kateri se mora od prodajalcev žganjice prihodnina plačevati; pa to nič ne pomaga, ker je sprideni vinski cvet ali špirit vendar še ceneji od vina, zdivjani ljudje pa hočejo prav ceno pijani biti. Dokler ne bo žganju in vinu v primeri enaka cena, ne bo tudi žganji kugi konca. Od zgornje Pesnice. (Stekel pes) je 22. febr. hudo razsajal v spodnjem št. Jakobskem dolu, zgrizil na Hlapenskem vrhu 61etno deklico viničarja R. na pra^u sedečo. Od tod se zažene v mali dol k hiši majarja M. Tukaj mu 81etna deklica komaj uide; pes zdaj napade svinje, jih zgrize in zopet beži na vrh ter moža nasproti pri-šedšega napade, a ta se srečno obrani in kriči : stekel pes, stekel pes. Nad 20 mož se kmalu zbere s puškami in koli in mahne za psom, ki je svojo pot zaznamoval s krvavimi slinami in hri-pavim tuljenjem. Strašljivi ljudje bežijo v hiše, otroci pležejo na drevesa. Močni stekli pes ogrize psa za psom. Še le v Partinji se posreči psa dohiteti in po velikem trudu pobiti in ustreliti I Iz Doliča. (Zlata poroka — slov. u rado vanje.) V prelepem sprevodu iz farovža v cerkvo v rokah držeč zalo okinčano palico in v družbi svatovski spremljevan je bil od č. g. župnika g. Blaže Tempran in njegova žena Urša k zlati poroki; v cerkvi so potem sv. Florjanskim faranom v mičnem govoru po besedah starega Simeona razlagali duhovni pastir pomen ove svečanosti ter opominjali spoštovati častito starost. Med svatovščino bili so sosedje in petero lepo oskrbljenih že zakonskih otrok in še samica, ki je bila družica z dvema tovaršicama, ktere so materi zlati nevesti nad njeno glavo nosile v rokah venec. — Z malim izjemkom skoraj vsa županstva tega okraja želijo slovensko uradovati in le take dopise sprejemati, ker se pa v tem kraji slovenske pisave zmožnih preveč pogreša, namerava večina županov si najeti uradnika slovenščine popolnem zmožnega, kteri bi naj stanoval v Slov. gradci in bi prihajal v dalnejše občine na uradne dneve. Saj je tudi že skrajni čas! Iz Koroškega. (Razne novosti). Za našo škofijo so svitli cesar dne 11. febr. t. 1. imenovali novega višjega pastirja, namreč svojega dvornega župnika dr. Lovrenca Majerja; ta pa je namenjeno mu čast odbil, ko je zvedel, da koroški Slovenci želijo slovenščine zmožnega škofa. Sedaj imenujejo novine zopet 3 gospode kot mogoče naslednike sv. Modesta: prvi je preč. g. dr. Valent. Miiller, korar in prošt v Celovci, drugi preč. g. J. Funder, korar v Celovci, tretji pa mariborski kanonik preč. g. Franc Košar. Eden izmed teh bo najbržej celovški knez in škof. — Društvo rokodelcev v št. Vidu dobro napreduje; šteje uže 36 udov. — Veliko denarjev trosijo mesta v šolske svrbe; v Celovci so postavili učilnico za fante in dekleta, ki je stalo s telovadnico vred 138613 fl. — Httttenberška zadruga se hoče združiti z večimi jednakimi zadrugami na Štajerskem, pri tej priliki pa delnice za 50% znižati, t. j. dolg za polovico otresti. Delničarji se lehko obrišejo, ako hočejo. — Čuden slepar se je potepal uedavno pri nas; prišel je kot gospod oblečen v Glanegg ter se pri grajščinskem oskrbniku oglasil, da je od g. Kinza v Bregencu grajščino kupil za neke redovnice ali nune. Oskrbnik mu verjame, vse odpre in pokaže. Vse mu je bilo prav, le zemljišča ne, ta hoče na kose prodavati. Kmetov je kmalu navrelo in eden mu je 40 fl. nadavka dai. Zviti ptič poda se potem v Trebenj in potem premine, da nihče ne ve kam. Politični ogled. Avstrijske dežele. V državnem zboru vršile so se ove dni velevažne razprave: pred vsem o grunt-ncm davku; tukaj so tirolski poslanci razkrili velike krivice; liberalec Chertek in začasni vodja finančnega ministerstva je baje iz Dunaja odposlal na Tirolsko uradnike, kateri so tarife hudo po-zvišali; ljudstvo jih ima za „Chertekove husarje". V zadevi gruntnega davka je se sklenolo rok reklamacijam podaljšati do 31. rnaia, za kar smo vsi posestniki poslancem hvaležni. Liberalec Streer, ud centralne komisije, napaden od liberalcev štajerskih, je izvrstno zagovarjal centralno komisijo, ker je tarife deželnih komisij znižala. Prav je imel. Štajerska bi bila uničena, ko bi davka se njej naložilo po tarifah deželne komisije v Gradei. Zato moramo hvaležni biti centralnej komisiji dunajskej, ki je n. pr. v Mariboru njivam I. vrste tarifo znižalo od 20 fl. na 13 fl. v Ptuji od 20 na 14, v Ljutomeru od 16 na 15, v Brežicah od 17 na 12, v Celji od 21 na 16, v Slov. Gradei od 16 na 14 fl., pri vinogradih pa v Mariboru od 50 na 42, v Ptuji od 49 na 44, v Ljutomeru od 44 na 38, v Brežicah od 32 na 25, v Celji od 19 na 14 fl. itd. Dalje so naši poslanci dognali olajšave šolskih bremen, kakor vvodni članek razlaga. Isvrstni zagovornik olajšav g. Lienbacber je se precej po končani seji odpeljal v Salcburg, tega pa dunajski študentje niso vedeli in prišlo jih je toraj 400 pred g. Lien-bacberjevo stanovanje, da bi mu šipe vbili in „mačkinjo muziko" naredili; toda policaji so tudi prišli in 14 dijakov zasačili, drugi so hrabro zbežali, od 14 zaprtih rogoviležev je večina judovskega rodu! Čudno, da Juda nikder ne zmanjka pri takšnih neredih ! Jako hudi so liberalci na predsednika državnemu zboru, liberalca grofa Koro-uinija, ker je rekel, da ni treba 2/3 glasov za sprejem g. Lienbacberjevega šolskega nasveta. Pred glasovanjem za § 1. ovega nasveta je še poslanec baron Giovanelli in poslanec dr. OIz v zapisnik dal, da katoliško, tirolsko in predarlsko ljudstvo še nikakor ni zadovoljno, če se sprejme po g. Lienbacherji nasvetovana šolska olajšava, treba je še staršem zagotoviti, da tudi sv. katoliška Cerkva dobi pravice, katere njej grejo gledč na izgojo katoliških otrok. V odsekih obravnavajo plačo katoliških duhovnikov, hišni davek, olajšave pri vojaškej postavi in nakup cesarica Elizabetine železnice; dne 4. marca je zopet seja. — Čehi se čedalje bolj hudujejo na ministra Haymerla, ki baje, kakor nekdaj Beust Hoheuwartba hoče podreti ministerstvo Taafifejevo. — Deželni zbori bodo sklicani še le prihodnjo jesen. — Višjo vojaštvo dunajsko se uči ruskega jezika. — Ljubljanski župan g. Schrei je zopet v nekem nemškem društvu strašno tulil zoper Šlovence in sebe in poslušalce hrabril za divji boj zoper vse, kar g. Scbreiju ni povoljno. Smešno! Idrija šteje 4171 Slovencev in samo 127 Nemcev, tem bolj je obžalovati , da slovensko mesto ima nemško ali nemčursko zastopništvo ! — Tržaški c. kr. namestnik Depretis je precej omajen; če odstopi, veselili se bodo Slovenci; ti so v Trstu sploh živahni, dne 26. febr. napravilo je društvo „Edinost" velikansko veselico, katere je se udeležila vsakojaka in visoka gospoda. — V Kopru so oficirji napravili veselico pa lahoni „irredentovci" so pred hišo užgali veliko „bombo" ali „petardo", čije močan pok je vse prestrašil, zlasti povabljene gospe! — Grof Pejačevič, ban hrvatski, jevbil v Varaždinu imenovan za častnega meščana. Če se Hrvatje le ne varajo v osebi grofa Pejačeviča; mož nam hodi preveč na potih slaboglasnega barona Raucha. Oderuštvo je tudi na Ogerskem strahovito. V Bu-dinipeštu je 300 obče znanih oderuhov, ki si na leto nadero po 12 milijonov goldinarjev; vsa Ogrska žrtvuje na leto oderuhom do kakih 100 milijonov. Oderuhi so zvečinoma Judje. Tudi v Zagrebu se Jud napihuje. Tako je jud Frank nedavno velezaslužnega župana dr. Mrazoviča na-pal v mestnem odboru, češ, da računov nima v redu. Lažnjivost očitanja bila je takoj jasna! Vnanje države. Bismark je tovarša ministra grofa Eulenburga res tako do dobra zgrizil, da je ta uže ministrovanje položil. Cesar Viljelm je se učakal ženitovanja svojega vnučiča; princ Viljelm je se te dni oženil z neko princesinjo Av-gusto Holsteinsko; pri poroki navzoč bil je tudi saksonski kralj, švedski kraljevič in v imenu našega cesarja nadvojvoda Karol Ludvik. Ljudje ugibajo, kako to, da ni prišel ruski cesarjevič! Nemci postajajo čedalje bolj hudi na Jude, ki so vedno drzneji. — Sedaj je uže dokazano, da so Francozi na prizadevanje juda Gambette Grkom lani doposlaji 100.000 novih pušek in 25 milijonov patron. — Španjolski kralj Alfonzo je papežu daroval zlat kelih, okinčan z dragocenim kamenjem, vreden 200.000 frankov. — Italijani so se ugne-zdili v Rudečem morji ter si za ladije prisvojili in utvrdili nek kot po imenu Assab, radi česar jih Angleži in Francozi pisano gledajo. Irski vodja Pamell začne beračiti pomoči pri evropskih pre-kucubih in socijalistih Rocbefortu, Hugonu itd. ter napraviti pravo revolucijo v Irlandiji zoper Angleže. Proti temu je se vzdignol irski nadškof v Dublinu in oznanil katoliški nauk, kateri revolucije ne trpi. To je res očetovsk glas; nja presli-šanje bilo bi strašno nesrečno za Irce, kajti Angleži imajo na Irskem uže 60.000 dobro orožanih vojakov. Sicer je pa upati, da po postavni poti Irci veliko več pridobijo, vsaj dokler je Gladstone minister. Iz južne Afrike došla je Angležem nesrečna novica. Njihov oberst Colley je 27. febr. zapustivši tabor zgrabil „Bojerje" pa bil premagan, obkoljen in z vojaki vred ustreljen : le malo Angležev je smrti všlo ; od enega regimenta samo 7 mož. Sedaj bo uže veliko težavniše Angležem vzdrževati vso gospodstvo v južnej Afriki. Tepež se je vršil na mestu, kojemu pravijo Langsek. — Srbska skupština zboruje v Belgradu in se pogaja z raznimi podjetniki zavoljo stavljenja srbskih železnic. Na ponudbo so Francozi, Angleži in Rusi. V Petrovgrad k ruskemu carju za srbskega poslanika odposlan je od zadnje srbsko-turške vojske znani hrabri general Horvatovič. — Rumuni so svojo vojsko pomnožili za 30 peš-regimentov. — Ruski general Skobeljev je baje zbolel in je na poti v Evropo. — S Kitajci so se Rusi pobotali na m'rnem; ne pride toraj do boja. — Grki in Turki se pa orožajo, kolikor le mogoče. Grki so uže svojo reservo pozvali pod puško, tudi vabijo evropskih oficirjev, naj vstopijo v grško armado! — Nadvojvoda Rudolf potuje na reki Nil v gornji Egipt. Za poduk in kratek čas. Babji klanec. Če greš od farne cerkve sv. Miklavža v ljutomerskih goricah k podružnici žalostne Matere v Jeruzalemu, prideš, kedar začnežjiti navzgor, v precej dolgo sotesko, v globoki klanec, na kterega peščenih strminah se v poletni vročini greje kuščar in poje na vse zgodaj v nizkem grmovji slavček svoje milotinke. Postoj tukaj, —kajti to ti je sloviti kraj, tako imenovani „Babji klanec". Odkod in kako je dobila ova soteska to nenavadno ime, naj ti dragi čitatelj razjasnijo sledeče vrstice. Po slavni bitvi pri sv. Gothardu, kder sta 1. 1664 Montekukuli in Zrini premagala Turke in njihove neštevilne trume ali pobila in v Rabo sti-rala ali pa na vse strani razpodila, pridivjal je en oddelek razkropljene turške armade prek Mure tudi v ljutomerske gorice ter je ondi ropal in po-žigal. Gorje kristijanu, ki je prišel divjemu Tur-činu v pest! Se le po dolgem in groznem mučenji bila je nesrečnežu odsekana glava iu na sulico nataknjena, okolo ktere so divjaki, prepasani s črevami umorjenega, skakali in plesali. Materam so nedolžne otročiče trgali iz naročja in butali z glavami ob plotove in zidovje, da so se možgani razlivali po tleh, dekleta in žene so pa oskrunjali in zvezane, kakor pse, vlekli seboj v grozno suž-nost. Kamor so Torki prirazbijaii, šel je strah pred njimi in groza za njimi. In med tem, ko so krepki možje, uvrsteni v cesarsko armado, podili nektere oddelke premagane turške armade po oger-skih planjavah, skrivali in potikali so se njihovi očetje, onemogli starčeki doma pred razgrajajočo trumo Turčinov po goščavah in votlinah, matere so pa z malo dečico odbežale v hribate kraje. Tudi v Jeruzalem je pribežalo precej starčekov in žen, poiskat si varnega zavetja pri žalostni materi Mariji, kteri na Čast je bila 12 let poprej tamkaj zala cerkva sozidana. V svojo nepopisljivo grozo zagledajo žene nekega jutra precejšnjo trumo divjih Turkov v dolini proti hribu pomikati se, pa sveste si posebnega varstva mogočne pomočnice, D. Marije, sklenejo postaviti se sovražniku krščanstva v bran. Nagloma kupičijo ene za gostim grmovjem vrh klanca debelo kamenje, druge polnijo s peskom prazne sode med tem, ko nektere v bližnji stranski goščavi več kotlov kropa pripravljenih imajo. Ko so pa Turki, ki se v teh hribatih krajih niso nadjali niti najmanjšega napada, prišli celó brezskrbni v globoko sotesko, prekucnile so žene s strašnim kričem za grmovjem nakupičeno kamenje ter skotnile s peskom napolnjene sode v klance potem pa nad glave prestrašenih Turčinov vlivale kropa; da, nek dvanast-letni fant je pribežal iz bližnje hiše z zarjaveto puško ter ustrelil iz nje med divjake tako srečno, da je smrtno zadel poglavarja turške čete, kar je ostale še bolj preplašilo. Veliko Turkov je obležalo od kamenja in sodov pobitih in od kropa poparjenih v klanci, ostali so odbežali na vse strani. Nektere so ubili potem pri Ormoži, nektere pa v Dravo spodili. Junaške žene, kterih ni bila nobena ranjena, nesle so radostnega srca uplenjeno zastavo in nekaj turškega orožja v cerkev in darovale vse iz hvaležnosti Mariji, pomočnici kristi-janov. Ti ostanki so se sicer pozgubili, a „Babji klanec" še obstoji kot veden spominek junaškega čina navdušenih in bogoljubnih Slovenk. Mih. Slekovec. Smešničar 9. Dobrosrčen gospod dá beraču lepe nove hlače. Ko ga zopet sreča in vidi, da berač ne nosi darovanih hlač ga nevoljni gospod pokrega rekoč: zakaj ne nosiš hlač, katere sem ti daroval. Berač odgovori: gospod, naj mi ne zamerijo; ko bi jaz v njihovih hlačah beračit šel, bi mi nihče ničesar ne dal. Razne stvari. (Svitli cesar darovali) so Vojničanom za nakup gasilnega orodja 100 fl. (Za nesrečne Zagrebčane) daroval je č. g. P. j Cizej župnik na Reki 2 fl., č. g. Alojzij Šijanec, kaplan pri št. Martinu v Rožni dolini 5 fl., č. g. Jožef Vraz, župnik v Skoinrih, 2 fl. 5 kr. Bog plati vsem. Do prihodnjič želimo zbirko završiti! (Ptuj) šteje 3489 stanovnikov, med njimi samo 544 (?) slovenskih. (Celjska cink-fabrika) ima 247.780 fl. potroška in 273.300 dohodka. (Osepnice) hudo razsajajo v ormoškem okraji mnogo ljudi je zbolelo, veliko umrlo. (Sv. Jurij ob juznej železnici) ima v trgu 421 duš, v občini 4145. (Južna železnica) dala je vse gruntne jene parcele od Zidanega mosta do hrvatske meje na Dunaji v svojo zemljiško knjigo vpisati. Kdor misli, da se mu krivica godi, naj se do 24. marca t. 1. pritoži pri c. kri okrajnej sodniji v Sevnici. (Podružnica bučelarskega društva) štajerskega v Mariboru imela je lani 121 fl. dohodka in 98 fl. potroška. Letina bila je slaba za bučele. (Mahrenberg) ima v trgu 1056 stanovnikov. (Sola v Cezanjevcih) pri Ljutomeru prejela je od svitlega cesarja dar 200 fl. za popravo učilnice. (Studeniški „Wreizž") je umrl; sploh pa osp-nice po Dravinjski dolini močno pobirajo ljudi. (G. dr. Jožef plem. Kaisersfeld) mnogoletni in daleč znani advokat štajerske hranilnice v Gradci boleha in je stopil v pokoj. Njegovo mesto je dobil g. dr. Podpečnik. (Slov. bistriška sodnija) objavlja, da so nepoznani tatje č. g. župniku v Spodnji Polskavi ukradli 2 žaklja srebra in več zlatov, vse vkup bilo je vredno 600 fl. (Stoletni kolendar) prorokuje za konec marca veliko snega in hudo zimo. No, v Mariboru imamo uže vse, 2. marca zapalo je debelo snega. (Občinski odbor okolice Soštanjske) je v seji 28. dec. pret. 1. sklenol od 1. marca 1881 naprej uradovati slovenski. (Od sv. Trojice pri Slatini) nam poročajo o nedostojnej surovosti: nek neusmiljenec je namreč ubogega muteca, ko je živino napajal, tako tepel, da mu je glavo prebil. Zločinec je še mlad dečko! (Iz Šaleške doline) nam pišejo, da soduijska preiskava ni potrdila govorice, da bi bilo 61etno dete živo pokopano. Dete je bilo 5 mesecev staro in je po 4tedenski bolezni umrlo naturne smrti. Dotični mrliški oglednik bil je pa takrat bolan! (Matica slovenska) obhaja svoj občni zbor 27. aprila t. 1. (Nadučiteljl imenovan je pri št. Vida pri Ponkvi g. Mat. Sumar, kot učitelj v Šetalab gosp. Mart. Breznik, kot učiteljica v Karčevini g. Berta i Aufrecbt, g. Andrej Simonič in g. Franc Lesjak j stopita v stalni pokoj. Enega dijaka v Mariboru ! so iz gimnazije napodili. (Odlikovanci kmetijske družbe štajerske) 80: srebrno svetinjo dobil je g. Fr. Kumer, gozdar v Celji in g. Janez Kukovec v Ljutomeru, častno diplomo učitelji ljudskih šol v Ptuji, Ptujske okolice in g. Vincencij Vršeč v Brežicah, 20 fl. učitelj g. Jožef Dobnik pri sv. Juriji na južni železnici, učitelj g. J. Ornik v Brežicah, in Luka Breznik, viničar v Slov. Bistrici; 10 fl. učitelj g. Jan. Postjančič v Sevnici. (Mrtvega našli) so starega viničarja na cesti pri Lembahu, ker se je žganja prenapil. (Travnike visoko vcenili) so v mariborskem okraji, enemu posestniku od 300 fl. čistega dohodka v starem katastru na 600 fl. Zatoraj bo treba marljivega reklamiranja. (Listov uže izišlih letošnjih Številk) „Slovenskega Gospodarja" nimamo. Zatoraj ne moremo ž njimi ustreči. (Hud tepež) med vojaki in fanti bil je v Ga-berji pri Celji; hlapec Okron je na glavi smrtno ranjen. (Plačilo 2—10 jI.) dobi, kdor ovadi človeka, kateri je pri telegrafu kaj ukradel ali poškodoval. (100 JI. in Še več) obeta Rudolf Wotruba onemu, kateri iztakne tistega, ki je 9. februarja t. 1. oropal urno njegovo zalogo v Mariboru. (Spremembe v Lavantskej škofiji:) č. g. Jakob Lempel je prezentiran za župnika v Ulimji, č. g. Jakob Pečnik je imenovan za ku ata v Podgorji. Dražbe. 7. marca Tomaž Fuchs v Skorin-ščaku 737 fl. 11. marca Jan. Vračič v Zamar-kovi 2535 fl. 16. marca Jovana Tručel v Kušer-niku 4156 fl., Andrej Mesaric 4410 fl. v Slov. Bistrici, 18. marca Anton Wolfuva zapuščina v v Čagoni 1900 fl., Juri Kamenšek v Zafoštvu 370 fl. 23. marca Štef. Rop v gornji Loznici 3660 in 950 fl. 26. marca Jakob Hrastnikova zapuščina Mariboru 2275 fl. Loterijne številke: V Gradci 26. februarja 1881: 77, 72, 11, 9, 15. Na Dunaji „ „ 29, 6, 20, 1, 33. Prihodnje srečkanje: 12. marca 1881. Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. S a © g ►S © a o Mesta "a © >OQ flO © > >5 M 3 o m O u T3 —i P* « i-s O H CL| fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. Ikr. Maribor . . 840 6 30 5 20 3 30 S 80 5 30 550 Ptuj . . . 8 50 6 60 5 — 3 20 4 50 4 80 490 Gradec . . 8 78 7 21 4 23 3 50 4 80 — — 5:20 Celovec . . 10- 7 30 4 20 3 30 5 12 — — _]_ Ljubljana . 10 28 6 54 5 10 3 90 5 60 4 20 5 90 Varaždjn 8;60 5 25 5 20 3 — 6 40 6 50 430 Dunaj ^ 1150 10 40 7 50 6 50 6 — 8 85 - 20 Pest 1 ~ 5 12 35 i 10 6 30 5 20 5 30 4 65 5- X».J«iovejSI hnrzi nn Dunaji. Papirna renta 73 22 — Srebrna renta 75'55 — Zlata rente 89 65— Akcije uarodne bank» 820'— — Kreditne akcija 293,— 20 Napoleon 9.32 — Ces. kr. cekini 5.55 — Poduciteljska služba na dvarazredni ljudski šoli pri sv. Tomaži, okraj Ormož (Friedau) z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje. Prošnje se imajo poslati do 12. marea 1881 krajnemu šolskemu svetu pri sv. Tomaži, zadnja pošta: Sv. Tomaž pri Ormoži. Okrajni šolski svet v Ormoži dne 12. felir. 1881. Prvomestnik: Trautvetter. 2—3 Zahvala in priporočba. Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, in priporočujem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljno naročbo. Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji najboljši moči izpolniti. Naročila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na dom mere jemat. Z velikim spoštovanjem Franc Jesenko, 5—5 krojač v Mariboru, Pfarrhofgasse štv. 15. 3-3 Priporočba. Vljudno podpisani prevzame vsake vrste stavbe pri cerkvah, pokriva, prekriva, popravlja zvonike, cerkve in druge zgraje, v najkrajših obrokih proti najpo-voljnejšim pogojem in poroštvu v vsakem oziru. On pozlačuje in posrebruje kelihe, monštrance, svetilnice, kadilnice itd. Tudi rad zamenjuje stare z novimi. Uže 15 let bavi se z omenjenimi podjetji v zadovoljstvo preč. duhovščine in cerkvenih predstojništev na Hrvatskem , Kranjskem, Koroškem in Štajerskem in se s tem vrlo-dobro priporočuje za vsakojaka naročila omenjene stroke. V Mariboru 10. jar, 1881. Franjo "išpa rč, pasar, ključar, zde 1 r in stavliarski podjeti k. Snažeuje obleke opravlja vljudno podpisani snlcnostri-žee, ki stanuje v Mariboru, Viktringhofgasse hiš, štev. 10. Priporoča toraj svoje suknostrižniško podjetje za "barvanje, tiskanje, prešanje in dekatiranje („glancanje«) raznovrstne robe iz žide in volne (ženske liadre se popravijo, da so kakor nove). Tudi raarogasto obleko sesnažim dobro, hitro in po ilizkej ceni. 3-3 Miha Nedog, suknostrižee. +040+04KHKHK>HHOKH ¿321 'sit JI. ^ 1—2 Denarjev v zajem priskrbi na posestva v mestih in deželi proti 5—6% obrestim na leto Jožef E. König v Gradci Murgasse hiš. štev. 8 v II. nadstropji. 1—4 frišna zanesljivo-kaljivna vrtnarska in poljska. Blizu 800 šestletnih požlahtnjenih ssiduifi drevesc prodaja po primerni ceni France Kapus trgovec v Celji. mvmmvm® os