Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta-8 gld., za? rt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo [in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkth ulicah St. 2, I., 17.
Iz'.aja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev.
V Ljubljani, v torek 5. marca 1895.
Letnili XXIII.
Vatikan in Kvirinal.
Vprašanje, ali in kedaj se sprijazni sv. Stol z italijansko vlado, oziroma kraljem, je v italijanskih časnikih na dnevnem redu. Vse stranke uvidevajo, da sedanje napeto postopanje med kraljevo in papeževo vlado ni na korist prebivalstva; a vse stranke pa tudi več ali manj prikrito priznavajo, da so italijanske vlade cd Cavourja som z vso surovo silo pobijale veljavo in vpliv svetega Stola ter množile krivico na krivico proti Vatikanu. Odkar pa se vedno glasneje pojavljajo nemiri nezadovoljnega, stiskanega ljudstva, išče stari Crispi zaupanja in pomoči pri sv. očetu. S trnjem mu je posuta pot v Kanoso, a uvideva vendar, da le s pomočjo sv. očeta more pomiriti nemirne in uporne duhove, ki rujejo proti kraljevemu prestolu. Vladni listi že kar naravnost trdijo, da ima Crispi papeževo zaupanje. Ker pa se bližajo nove volitve, stopa Rudini, sedaj najnevarnejši tekmec Crispijev, zopet na površje iu si po časnikih pripravlja pot do vlade. V ta namen dela prijazen obraz tudi nasproti sv. Stolu. Te dni je milanska „Lega Lombarda" objavila razgovor, ki ga je imel njen urednik z Rudinijem. Urednik ga vpraša med drugim, ali se misli vlada pred novimi volitvami sprijazniti s papežem, kolikor je sedaj sploh mogoče. Rudini odvrne: Popolno sporazum-ljenje z Vatikanom je prav tržavno. Ce Crispi to poskusi, ne bo se mu posrečilo, kajti rimska kurija po 251etnem boju sedaj ue more odjenjati, ko je že blizu na tem, da doseže namen svoje politike, ker revolucijska stranka od vseh stranij napada in slabi vlado. A vlada tudi ne bode na mah izpolnila vseh zahtev rimske kurije. Med kraljevo in papeževo vlado je mogoče trojno razmerje: boj, konkordat, ali popolna cerkvena prostost. Na boj med državo in cerkvijo v Italiji sedaj ni misliti, kajti ljudstvo v večini želi prostosti tudi cerkvi. Konkordat bil bi Rudiniju idejal in on bi skušal dognati ga, kakor v Avstriji ali v Frauciji Toda za konkordat treba od obeh stranij žrtev; rimska kurija bi gotovo za-
htevala Rim za papeža, a vlada bi ga ne mogla odstopiti. Torej preostaja tretja pot, prostost cerkve, in Rudini bi se, tako zagotavlja, prav nič ne vtikal v strogo cerkvene zadeve, ko bi zopet prišel na krmilo ; popraviti bi hotel celo krivice, katere so prve vlade storile samostanom. Verka čutila je treba gojiti in zato spoštovati cerkev, ki je vir teh čutil. Ce se država sprijazni s cerkvijo, utrdi si notranji mir ter ublaži boj med stanovi. — Ko ga urednik vpraša, zakaj ni kot minister delal v tem smislu, odgovori Rudini: „Ničesa nisem storil, kar bi bilo povekšalo prepir s cerkvijo. Političnega sporazumljenja s kurijo nisem iskal, ker razmere niso bile še zrele in poskus obravnav, ki bi se bil gotovo ponesrečil, bil bi še razširil prepad. Ce Crispi sedaj poskusi, tudi on ničesa ne doseže. Na vsak način pa mora vsak resen državnik iskati miru s cerkvijo in kurijo, in če zopet pridem na krmilo, storil bom vse, da pomirim katolike in odstranim glavni vzrok, ki jih odvrača od politike."
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. marca.
Koalicija je dovolila framasonstvo? Dne 4. t. in. je bila v državnem zboru zanimiva razprava glede kazenskega zakona. Tirolski katoliški poslanec Som je utemeljeval dva svoja predloga. Prvi je dostavek k § 134 in se glasi, naj bi se kaznovalo samo sramotenje kake zakonito priznane verske družbe. Važen je razloček mej zakonito priznanim in smo tolerirauimi verskimi družbami. Slabe meje, ki še varujejo sprejete vere, naj se ne odstranijo, sicer se bode framasonstvo stavilo v isto vrsto, kakor katoliška cerkev, kot je storil predsednik framasonske zbornice. Drugi predlog dostavlja k § 144. na| se ponovi vladna predloga glede skrivnih družb in teženja, da se razdere zakon, družina in lastnina. Vzlasti to je žalostno, da je odsek odstranil določilo glede skrivnih družeb; s tem se odpro na stežaj vrata framasonstvu. Ta družba je
vzor državi nevarnih zvez. Konservativna stranka ne more vkljub koaliciji glasovati za ta zakon, ki omogočuje framasonstvo. To bi se ue reklo, da odlagamo načelne tirjatve, marveč da smo odpadli od strankinega programa. (Odobravauje na desnici.) Dr. Lueger je podpiral ta predlog in tudi minister Schiinboru se je oglasil zanj. — A večina je oba odklonila.
V ogerski drž. zbornici je govoril dne 4. t. m. grof Albin Csaky o ljudski stranki. Ta ima svoj temelj v tem, da je ljudstvo proti liberalnim cerk-veno-političnim predlogam. Tisti del ljudstva, ki umeva te predloge, je zanje. Drugi del ljudstva, ki jih ne razumeva, se mora podučiti. Ce pa tisti, ki so poklicani, da poučujejo ljudstvo, hujskajo in zapeljujejo, se ne more napraviti mir. Želeti bi bilo, da se stranke združijo. Deželi v korist bi se morala izvrševati tista načela, ki jih združujejo in ne povdarjati tista, ki jih ločijo. — Modri grof torej brez vseh ovinkov ločuje mažarske prebivalce mej modrijane in — norce. Prvi so za liberalne cerkveno-politične kozolce, drugi ne. Kako je neki to, da je malo ne večina magnatov proti njim. Ali se morajo tudi ti še-le podučevati, da bodo vedeli o čem se gre?
Mažarski šovinizem, presega že vse meje. Z vsemi sredstvi skušajo Arpadovci pomažariti ostale narode pod krono sv. Štefana. Zopet nov poskus: Društvo mažarskih srednješolskih profesorjev je na-učnemu ministru predložilo prošnjo, v kateri zahtevajo: Prvič naj se vse šolske knjige za srednje šole v nemažarskih krajih sestavljajo ob kratkem in v lahko umljivem slogu, ker vstopivši učenci navadno jako malo znajo blažene mažarščine in ne razumijo šolskih knjig. Drugič naj se knjige prodajajo po nizki ceni, ker so neraažarski učenci navadno jako revni. Slovaške „Nilrodne Noviny" pripomnijo k temu: „ Vprašamo gospode profesorje, zakaj zahtevajo izjemno stanje za nemažarske kraje? Zakaj zahtevajo za nemažarske učence mažarske šolske knjige, če so prepričani, da pouk v mažarskem jeziku nima vspeha? Zakaj ne zahtevate onega jedino pra-
LISTEK
Potrebuje li človek mnogo zemlje?
Kuski spisal L. N, Tolstoj. Preložil Iv. Piv. Družnik.
I.
Prišla je v gosti iz mesta starejša sestra k mlajšej v vas. Starejša je bila omožena v mestu s trgovcem, a mlajša v vasi s kmetom.
Sestri sta pili čaj in se razgovarjali. Starejša se začne hvaliti, — svoje mestno življenje kuje v zvezde: kako prijetno in veselo živi v mestu, kako lepo opravlja otroke, kako dobro je iu pije ter se vozi na izprehod in v gledališče.
To se zdi mlajšej sestri razžaljivo, zato začne trgovsko življenje poniževati, a svoje kmetsko poviševati.
.,Ne menjam za tvoje življenje," jej reče. „Nič ne de, če živimo revno, ne poznamo vsaj strahu. Vi seveda prijetnejše živite. Mnogo prikupčujete, ali — kakor dobljeno, tako izgubljeno. Pregovor tudi pravi: Izguba je dobičku — starejša sestra. Zuano je tudi: Danes bogataš, a jutri berač. Kmetje smo
pa varnejši. Živimo res revno, a zato navadno dolgo. Kmetje nočemo biti bogati, da smo le nasiteni."
Starejša pa pravi:
„Ali kakšna je ta vaša sitost? Kakor pri svinjah iu teletih ! Ni teka, ni reda. Kaj pomatra, da se trudi gospodar? V revščini živite, dokler ne po-mrjete. A tudi vaši otroci bodo prav tako živeli."
„E, pa naj!" reče mlajša. „Naš stan je "že tak. Z*to pa živimo varno, ker smo na svojej zemlji, nikomur se ne klanjamo, nikogar se ne bojimo. A vi živite v mestu vsi v nevolji in nezadovol|nosti. Danes ste složni, a jutri se vrine zli duh — in glej, spelja ti moža v gostilno iu h kvartam. In poide vse brez sledu. Ali se ne godi tako?"
Gospodar Pabom je poslušal na peči, kar sta govorili ženski.
„Re8 je to," reče, „prav res. Mi prekopavamo po malem zemljo in ne prihajajo nam take neumnosti na misel. Jedina nesreča za kmeta je — malo zemlje. O da imam zemlje, kolikor bi je rad, pa bi se ne bal nikogar, še samega vraga ne!"
Ženi popijete čaj, pogovorite se še nekoliko o obleki, pospravite posode in ležete spat.
A za pečjo je sedel vrag in vse poslušal. Vzra-
doval se je, da je kmetica napeljala moža na ba-hanje. Pohvalil se je, da bi ga še sam vrag ne mogel vzeti, ako bi imel veliko zemlje.
„Dobro," si misli, „že obravnamo s teboj. Dam ti mnogo zemlje, a vkljub temu te vzamem."
II.
Ob jednem s kmeti je živela v tistem kraju gospoda, ki ni bila posebno bogata. Imela je okrog 240 oralov zemlje. Živela je poprej s kmeti mirno, ni jih zaničevala. A prišel je k njej za oskrbnika nek doslužen vojak.
Ta začne kmetom nalagati kazni. Pahom sa zelo varuje — a zastonj. Ali mu uide konj v oves, ali krava na vrt, ali tele na travnik, a za vse — kazen.
Pahom plačuje, a družino krega in tepe. Mnogo stori greha čez leto zavoljo tega oskrbnika. Že bi mu bilo ljubše, da bi mu vzeli živino na dvor. Tudi bi hotel rajše, da bi mu šlo trdo za hrano, da bi le v strahu ne živel.
Po zimi poči glas, da prodaja gospoda zemljo in da jo hoče kupiti dvornik z velike ceste. Ko za-čujejo to kmetje — vzdihnejo.

vičnega in pravega sredstvo, katero zahtevajo pedagogika in mažarski zakoni? Če hočete nemažarskim učencem olajšati pouk in pospeševati omiko, potem ne zahtevajte izjemnega stanja, temveč s članom 48 zakona iz 1. 1868 stopite pred naučnega ministra ter recite: izvršuj zakon ter ustanavljaj za Slovake slovaške, za Rumune rumunske, za Srbe srbske in za Nemce nemške srednje šole. Taka prošnja bi se spodobila društvu pedagogov ter zaslužila hvalo in priznanje".
Židje. Angleški in ruski židje se resno pogovarjajo, da bi ustanovili židovsko vseučilišče v Jeruzalemu. »Alliance Izraelite universelle" je že mnogo denarja nabrala v ta namen in HajdelberŠka bogata družba »Ahabat Zion" je obljubila darovati svoje premoženje v ta namen. — Na Nemškem vladajoči krogi zelo čislajo žide. Cesar Viljem II. je nedavno podelil kronin red II. vrste z zvezdo vit. Mauth-nerju, voditelju Rotšildove kreditne banke na Dunaju. Te dni so bili imenovani trije židje za docente na berlinskem vseučilišču in neki židovski tvorničar za smodke je dobil naslov trgovskega svetnika. Mi zelo dvomimo, da bi po tacih dogodkih kaj posebno se krepilo spoštovanje do vladarske oblasti, še manj se nam pa zdi verjetno, da bi se tako zaprla gaz protisemitstvu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. marca.
(Molitve za odvrnitev neprestanega sneževja.) Da bi Bog odvrnil od nas hudo vreme in neprestano sneževje, naročajo prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski vsem duhovnikom v škofiji, da privzemajo pri sv. maši vsak dan — v kolikor to dopuščajo rubrike — k navadni zapovedani molitvi za papeža tudi še molitev „pro quacum<jue tribulatione" (inter orationes diversas 13), ter da tudi pri javni službi božji molijo molitev »ob vsakteri nadlogi" dotlej, dokler nam Bog te šibe ne odvzame. — Ob enem dovoljujejo, da se sme v isti namen prihodnjo nedeljo izpostaviti za pol ure presveto Rešnje Telo.
(Apelogetični govori.) Vkljub skrajno slabemu vremenu napolnila se je sinoči ob pol 7. uri pre-storna frančiškanska cerkev do zadnjega kota. — V veliko pohvalo našim meščanom moramo omeniti, da so napolnili moški veliko več kakor polovico cerkve. In vendar bi želeli, da bi bilo žensk pri teh govorih še mnogo manj, ker so govori naravnost namenjeni moškim, kakor se je oznanovalo po vseh farnih cerkvah in kakor so poročali naši listi. Zlasti bi bilo želeti, da bi ženske prepustile, kakor se je tudi priporočalo, svoje sedeže in pa sploh ves prostor po sredi cerkve možem. Včeraj moral je marsikdo, kateri je gotovo prišel z najboljšo voljo, radi gnječe cerkev zapustiti. Tudi to moramo pohvalno omenjati, da smo med poslušalci zapazili mnogo omikanih gospodov, kateri so pazljivo sledili prepričevalnim besedam gospoda govornika. — Č. g. P. Hugolin je ta večer v resnici mojstersko in strogo znanstveno odgovarjal na vprašanje: » Ali je Bog?" Podal nam je neovrgljivih dokazov za bivanje božjega bitja iz stvarstva, iz človeške pameti, iz zgodovine itd. Reči moramo, da je bil govor, dasi strogo znanstven, vendar umljiv tudi za priprostega poslušalca. — Bog daj tako srečno pričetemu delu
„No," si mislijo, „ako postane zemlja dvorni-kova, mučil nas bode on hujše, ko gospoda. Mi ne moremo živeti brez te zemlje, vsi okrog smo jej sosedje.
Trumoma so zato prihajali kmetje h gospodi ter jo prosili, naj nikar ne prodaja dvorniku, ampak njim.
Obetali so dražje plačati. Gospoda se je pogodila z njimi. Sedaj so se začeli dogovarjati kmetje, da bi kupili vso zemljo skupaj. Zbrali so se jeden-krat, dvakrat — a niso mogli biti jedini. Vrag jih je motil, da se nikakor niso mogli dogovoriti. In sklenili so slednjič posamezno kupiti, kolikor kdo more.
Gospoda je bila tudi s tem zadovoljna. Pahom je zvedel, da je kupil njegov sosed 40 oralov zemlje od gospode in da se mu je dovolilo polovico denarja plačati čez leto dnij. Bil mu je zato nevoščljiv. »Pokupili bodo vso zemljo," si misli, »a meni ne bo ostalo ničesat."
Začne se posvetovati z ženo.
»Ljudje kupujejo, treba, da tudi mi kupimo nekaj oralov. Tako ne moremo živeti, oskrbnik nas je
svoj blagoslov! Kakor smo se sinoči prepričali, poslušalcev ne bode manjkalo. Prihodnji govor bode v četrtek ob lltT. uri zvečer.
(Gimnazija v Celju.) »Politik" ve povedati, da je minuli petek naučni minister poklical k sebi slovenskega poslanca Robiča ter mu izjavil, da hočeta vlada iu nemško-liberalna stranka privoliti v to, da se na celjski gimnaziji odpravi slovenski pripravljalni kurz in ustanovi v prvem razredu slovenska para-lelka. G. Robič ie nekda odgovoril, da Slovenci ne sprejmo nobenega kompromisa: ali slovenske para-lelke na nižji gimnaziji ali slovenska nižja gimnazija v Celju. Minister se dalje ni pogajal. — Torej mešetarstvo in kompromis! Pričakujemo, da slovenski poslanci vstrajajo pri svoji zahtevi ter se ne dado zvabiti v vrtinec nemško-liberalne Sirene.
(Iz Celja) se nam poroča, da je dne 2. t. m. napravila celjska kazina odhodnico predsedniku okrožnega sodišča dr. G e r t s c h e r j u, ki pride kot višji državni pravdnik v Trst. Na tej odhodnici so celjski Nemci kadili dr. Gertscherju, ki je omamljen od tega dima v svojem govoru poživljal celjske Nemce, naj krepko vstrajajo pri svojem kulturnem delu. Kakšno je to kulturno delo celjskih Nemcev je pač vsakemu znano in zato se čudimo, kako da je^mogel dr. Gertscher kaj takega govoriti. Res da se pri vinu ne sme dati vsaka bosedica na najnatančnejšo tehtnico, vendar so te besede dr. Gert-scberjeve predebele, da bi jih mogli kar molče pre zreti.
(Na faro Dobovec) je bil vmeščen 4. t, m. g. upravitelj g. Simon Smitek.
(Spomenik Matiji Cigaletu,) Domovina postavi jednemu najboljših sinov svojih, Matiji Cigaletu, v spoštovanje njegovega spomina bronast spomenik v rojstnem njegovem kraju, Crnemvrhu pri Idriji. Njegov kip, mojstersko delo akademičnega kiparja gospoda Jožefa Puchreiterja, stal bode na kameniti piramidi. Model tega kipa izpostavljen je v izložnem oknu c. kr. dvornega založuika g. Mathiana na Dunajski cesti in uverjeni smo, da bodo vsi, kateri so poznali odličnega pokojnika, uvideli mojstersko reprodukcijo njegovega obličja, katerega očem je umetnik — dasi je kip napravljen iz mrtve snovi — znal navdahniti življenje, kakor i monumeutalni shvatljivosti, katera pač kaže znamenito nadarjenost. Kip je izgotovljen poleg priložene (originalne) fotografije in vidi se pač, kako srečuo je umetnik izvršil težko delo. Prijatelje našega lista opozarjamo posebno, naj prispodabljajo kip s fotografijo, zakaj ravno v tem se najbolj kaže spretnost umetnikova, kateremu kličemo iz srca: Le tako naprej!
(Prof. Fr. S. Vilharja) v Zagrebu je ondotno tipografsko pevsko društvo »Sloga" dne 3. marca izvolilo častnim članom v priznanje njegovih zaslug na glasbenem polju.
(Drugi koncert »Glasbene Matice") Na drugem koncertu »Glasbene Matice" dne 11. sušca se bode izvajala nova slovenska skladba gospoda notarja Stanka P i r n a t a, ki kot nov skladatelj prvič javno stopa pred slovensko koncertno občinstvo. Velikemu mešanemu, po nekodi celo osmeroglasnemu zboru je naslov »Žalost", krasne besede so pa iz znane narodne pretresljive pesmi »Ko tičica sem pevala — Sem sladke sanje sanjala. Skladba je ne-
upognil s kaznimi." In začela sta premišljevati, koliko bi kupila.
Imala sta prihranjenih sto rubljev, prodala sta še žrebe in polovico bučel, poslala sina v delo in — nabrala se je polovica denarjev.
Pahom je zbral denar, odbral si 30 oralov zemlje z gozdičem in šel h gospodi kupovat. Kupil je 30 oralov zemlje, zgovoril se za ceno in dal aro. Sli so v mesto in zvršili kupčijo; polovico je plačal takoj, a za ostalo se je zavezal plačati v dveh letih.
Tako je dobil Pahom zeljo. Izposodil si je še od ženinega brata nekaj denarja in si nakupil semen.
Sedaj poseje Pahom kupljeno zemljo. Obrodi mu lepo. V jednem letu poplača dolg gospndi in ženinemu bratu. Pahom postane veliki posestnik. Svojo zemljo orje in poseva, na svojej zemlji kosi seno, na svojej zemlji seka kole in na svojej zemlji pase živino. Ako gre Pahom sedaj na svojo zemljo orat ali pogledat setev in travnike — oveseli se. Trava mu raste na njih drugačna in cvetje cvete povsem drugačno. In Pahom hodi večkrat po svojej zemlji, — zemlja je zemlja, a zdaj je postala po-popolnoma drugačna.	(Dalje sledi.)
dvomne koncertne sposobnosti in velike muzikališke vrednosti, zajedno pa veje iz nje pristno naroden duh.
(Iz Zagorja ob Savi), dne 4. marca. Huda je ta, kajneda, g. vrednik! Kmalu bodemo pod snegom, če se bodo »berači" tako trgali 1 Bojim se tudi, da dobite ta moj drobiž, ko po snegu ne bode ne duha ue sluha še le čez — 19 dni. Kako to! ? Gospod vrednik, jaz mislim, da je od Zagorja do Ljubljane ravno tako daleč, kakor od Ljubljane do Zagorja. In če je pismo poslano mi (še v jeseni) od katol. del. društva v Ljubljani »rajžalo" do mene 19 dnij, ko snega še ni bilo, bode mogoče tudi par teh črk prišlo do Vas po višnjegorski »viži". Ali pa mogoče na poti »omaga", kakor zavitek nDomoljubov" in se vrne z velikansko klofuto »RHtour", kakoršno je dobil nedolžni »Domoljub" gori pri Vas (tako se mi je naznanilo.) Sreča ga pa tudi lahko huda kraška burja in ga razcapa, kakor pretečeni teden zavitek knjig, katere mi je poslal prijatelj iz Ljubljane. Huda je ta ! Se nedolžni pečati niso varni, tako da izmej štirih samo jeden prinese zdravo kožo iz Ljubljane. Pa „kej čemo", je že tako! saj pri nas sneg »kozolce" podira in orjaška roka krepkega moža ne bi strla treh tankih pečatov od Ljubljane do Zagorja!
—	Danes smo pokopali premogarja Smrekar Janeza, ki se je v saboto proti večeru v jami ponesrečil. Hotel je neki vžgati vrvico, da bi premog razstrelil. A bila je vže vžgana, in v trenotku, ko se vskloni, da bi zažgal, puhne mu v obraz, ter ga strašno razmesari. A Bog je hotel, da je bil še popolno pri zavesti in prejel vse sv. zakramente za umirajoče, 4 ure pozneje pa umrl. Zapustil je ženo in jedno dete. N. v m. p. — Mož iz hribov mi je pravil, da je hotel videti žito pod snegom, a moral je kopati I1/* metra, da je prišel do popolno zmrznenega žita.
—	Naša šola je vkljub velikega snega primeroma prav dobro obiskana. Zdravi!
(S Koroškega) dne 4. marca: Porotno zasedanje v Celovcu traja od 11. do 14. t. m. Pred norotnike pride 6 hudodeluikov radi posilstva, poškodovanja, ponarejanja denarjev itd. — V Beljaku bode 17. t. m. predaval znani potovalec v severne kraje Jul. pl. Payer. — Prestavljen je nadporočnik Frid. Peternel pešpolka štev. 17 k deželnim bram-bovcem. — »Celovčanka" poroča, da so pri Gospi sveti našli in zasledovali sled 3 volkov. (?) — K katoliški cerkvi je prestopila v Dobrijah neka prote-stantovska dekla.
(Petindvajsetletnica dr. J. Gobanea, c. kr. deželnega šol. nadzornika kor.) S Koroškega: Naš slavnoznani c. kr, dež. šol. nadzornik dr. J. Gobane praznuje letos petindvajsetletnico, odkar nadzoruje kor. šole. S kakšnimi čutili bodemo jo obhajali mi kor. Slovenci, pač lahko sodi vsak, komur je količkaj znana naša dolga in trpka šolska borba. Tem bolj hrupno in »navdušeno" jo bodo obhajali liberalci, na čelu jim učitelji, ki bodo morali, hočeš nočeš, pridružiti se slavilcem, če jim je drag — kruh! Pripravljajo se že na to slavnost in za danes omenim le, da v okraju Volšberk kroži okrožnica, v kateri okr. glavar Murmayer in okr. šol. nadzornik Gonitzer pozivljeta z mnogimi visokoletečimi frazami učitelje naj slavijo Čim najčastneje dr. Gobanca zbog njegovih nevenljivih zaslug ! Učiteljstvo okraja naj mu izroči umetno izdelano spomenico. V ta namen naj vsak učitelj dii 1 krono. — Mi bi svetovali naj se sponi'niči vsekako priveže en iztis 14. številke »Sttdst. Post" t. 1. Tam je namreč članek ponatisnjen iz 3. štev. glasila kor. učiteljev (!!) »Schulblatt", kjer kor. učitelji samivsvo-jem listu kar najostreje napadajo dr. Gobanca in njegovo čudno postopanje nasproti učiteljem , ki se mu slepo ne klanjajo! Iz »Schulblatta" so članek višje ali najvišje moči srečno še v zadnjem hipu odmaknile, pa dobila ga je še »SUdst. Post". — Tam bode g. dr. Gobane gledal sebe kakor v dobrem zrcalu, zakaj njegovi varovalci so ga tam naslikali v tako resničnih in živih barvah, da bi kdo drugi to storil težko tako dobro. Dr. Gobancu pa čestitamo nad vspehi, ki jih je dosegel s 25letnim svojim delovanjem. Srečno je prišel do tega, da ga njegovi lastni »sinovi" tako ostro napadajo v svojem učiteljskem glasilu!
(Spominek škofu Frideriku Baragi.) Govori se, piše »Amer. Slovenec", da bodo v Wiscousu v narodnem kapitolu postavili spominek slovenskemu rojaku in veljaku misijonarju in škofu Frideriku Baragi, kot prezaslužnemu možu za državo Wisconsin.
(Iz Metlike) 4. marca. Sobotni »Narod" piše, da je to skoro nemogoče, kar se je pisalo v »Slo-

vencu" o dolenjskih volitvah. Ce bo treba, lahko vstrežemo „Narodo\cemu in drugim nemškutajem in jim podamo še drugih slučajev, ki niso bili omenjeni v dopisu. Morda se jim potem uči odpro. — Metliška metla.
(.Primorski list") prinesel je v svoji zadnji številki bralcem lepo sliko pokojnega nadvojvode Albrehta. — Razven tega se tudi ta številka odlikuje i raznovrstnim, izbranim berilom.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
Seje trgovske in obrtniške zbornice, ki se je vršila dne 22. febr. t. 1. pod predsedstvom zborničnega predsednika Ivana Perdan-a in ob navzočnosti vladnega komisarja c. kr. vladnega svetnika dr. pl. R ii 1 i n g - a , vdeležili so se nastopni zbornični svetniki: Baumgartner Ivan, Dolenec Oroslav, Drasch Robert, Hren Franc, Klein Anton, Kollman, France, Lenček Alojzij, Luckmanu Kari, Omersa Franc, Pavsler Tomaž, Petričič Vaso, Rebek Josip, Skaberne Avgust, Souvan Fr. Ks., Stare Feliks, Supančič Filip, Sušnik Valentin in Žitnik Jernej.
Predsednik otvori sejo in imenuje ove/ovateljema zapisnika zbornična svetnika I. Baumgartner-ja in Feliksa Stare-ta.
Predno se je prešlo na dnevni red, nagovoril je predsednik zbrane naslednje: čestita zbornica! Našo Najviš o cesarsko hišo in skupno domovino zadet je bridek udarec. Zmagonosni vojskovodia Njegova c. in kr. Visokost presvitli gosp. nadvojvoda Albreht ni več med živimi. Po njem, preosnovatelju naše hrabre vojske, pospešitelju industrije in vsega dobrega in plemenitega, žalujejo naša ljubljena cesarska hiša in vsi narodi naše lepe Avstrije. Slavnemu vojskovodju, Njegovi c. in kr. Visokosti, pre-svitlemu gospodu feldmaršalu nadvojvodu Albrehtu so njegovi čini, njegovo blagonosno delovanje in njegove nesmrtne zasluge za vojsko in domovino zagotovile nas in naših potomcev najboljši spomin; mi hočemo pa plemenitega pokojnika še kot pospe-šitelja industrije v najboljšem spominu obraniti.
Zbornično predsedstvo je prosilo gosp. c. kr. deželnega predsednika barona Hein-a, da naj v imenu zborničnem na Najvišjem mestu blagovoli izraziti najglobokeje in najprisrčnejše sočutje. Ker ste s tem, da ste se s sedežev vzdignili, tej žalni izjavi pritrdili, sem prepričan, da moje postopanje v vseh točkah odobravate.
1.	Zapisnik zadnje seje se odobri.
2.	zbornični predsednik prebere § 13. zakona z dne 29. junija 1868, drž. zak. št. 85, ki obsega določila glede volitve zborničnih predstojnikov in odda predsedstvo podpredsedniku Antonu Kleinu.
Predsednik določi skrutinatorjema zbornična svetnika Karola Luckmanna in Filipa Supančiča. Od 24 pravih zborničnih članov jiti je prišlo k volitvi 19. En član je opravičil svojo odsotnost zaradi državnozborskega mandata, štirje pa zaradi neodložljivih opravil. Pri volitvi predsednika glasilo se je 18 glasovnic ua dosedanjega predsednika Ivana Perdana, in ena na dosedanjega podpredsednika Antona Kleina. Izvoljeni zbornični predsednik se zahvali za zopet mu izkazano zaupanje, izjavi, da sprejme izvolitev in da hoče delovati po svojih najboljših močeh v prospeh interesov zastopanih po zbornici. Zbornica vzela je to izjavo z dobro-klici na znanje. Zbornični predsednik prevzame zopet predsedstvo in prične se z volitvijo podpredsednika. ■Od 19 oddanih glasov dobil jih je dosedanji podpredsednik Anton Klein 16. po en glas pa zbornični svetniki Iv. Baumgartnrr, Pr. Ks. Souvan in Filip Supančič. Zopet izvoljeni podpredsednik se zahvali za ta izraz zaupanja in obljubi vse svoje najboljše moči posvetiti zbornici. Provizoričnim predsednikom izvoljen je bil s 15 glasovi dosedanji provizorični predsednik Ivan Baumgartner. Po en glas dobili so zbornični svetniki Kari Luckmann, Tomaž Pavšler, Fr. Ks. Souvan in Filip Supančič. Izvoljeni provizorični predsednik zahvali se za zaupanje iu izjavi, da volitev sprejme.
3.	Podpredsednik Anton Klein poroča, da so poslali c. kr. glavarstvo v Črnomlju po eoo prošnjo za zidarski in tesarski obrt, c. kr. okr. glavarstvo v Kamniku eno prošnjo za dopustilo za tesarski obrt
in c. kr. okr. glavarstvo v Radovljici po eno prošnjo za dopustilo za tesarski, zidarski iu kamnoseški obrt, da se zbornica o njih izreče v smislu § 6. zakona z dne 29. dec. 1893, drž. zak. št. 193 in razglasa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 28. dec 1894, št. 16569, dež. zak. št. 3 iz 1. 1895. T teh je obseženo določilo, da se in v katerih krajih voj-vodine Kranjske se smejo podeljevati pod olajšanimi pogoji dopustila za zidarski, tesarski iu kamnoseški obrt ter za narejenje vodnjakov. Odsek priporoča prošnjo zidarja J. M. v Starem trgu in je zato, da se mu dodeli dopustilo za sodni okraj črnomaljski, prošnja tesarja M. B. se bo še le po doposlanem poročilu zadruge konečno rešila. Tesarju J. R. v Kamniku naj se dodeli dopustilo za sodni okraj kamniški. Prošnja tesarja J. K. iz Rečice se ne more priporočati, ker ni dokazal 4letne vporabe pri obrtu, kakor jo zahteva zakon. Odsek je za dodelitev dopustila zidariu J. m. za občino Jesenice in predlaga, da naj se prošnja F. F. iz Zagorice za dopustilo za kamnoseški obrt priporoča za politični okraj radovljiški. Zbornica pritrdi vsem odsekovim predlogom.
4.	Zbornični svetnik Avgust Skaberne poroča o prošnji mestne občine novomeške za dovolitev konjskih semnjev, ki naj bi se spojili s sedanjimi letnimi in živinskimi semnji oziroma mesečnimi živinskimi snmnji in imenom odseka predlaga: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreče za dovolitev konjskih semnjev v Novem Mestu. — Zbornica pritrdi temu predlogu.
5.	Zbornični svetnik Fr. Omersa poroča o prošnji nekaterih vaščanov Velike Slivice za dovolitev 3letnih in živinskih semnjev v Vel. Slivici. Odsek se ni mogel izreči za dovolitev semnjev, ker prošnja v narodno gospodarskem oziru ni utemeljena in bi noti semnji obstoiečim semnjem škodovali, vrhu tega je pa nedaleč od Velike Slivice že tako 25 semnjev. Z ozirom na to odsek predlaga: Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreče proti dovolitvi semnjev. — Predlogu se pritrdi.
6.	Zbornični svetnik Iv. Baumgartner poroča imenom odseka o ustanovitvi s pošto zvezaue telegrafske postaje v Podnartu in predlaga z ozirom na koristi, katere bi imeli trgovci in obrtniki in pro-met sploh, posebno pa z ozirom na to, da bi tujci katerih je po leti v Podnartu in okolici mnogo, prav toplo pozdravili napravo telegrafske postaje — : Zbornica naj se izreče za ustanovitev imenovane telegrafske postaje. — Predlog se sprejme.
Društva.
(„D a n i c i") so darovali čast. gosp.: Fran Ks. Goli, trgovec v Idriji 5 gld., J. Hutter, profesor na realki v Celovcu 2 gld., M. Ražun, stolni kaplan v Celovcu 2 gld., dr. Josip Debevec, prelekt v Alojzi-jevišču v Ljubljani 1*20 gld., Janez Kalan, kaplan v Kamniku 1 gld., in Anton Lavrenčič, kaplan v Cirknici 0 40 gld. (kot prebitek naročnine za „Zoro". Bog plati 1 Za odbor: Ivan Končan, tč. tajnik.
(Hranilno in posojilno društvo v N ab r e ž i n i) je dovršilo lani sedmo upravno leto. Posojil se je dalo 3022 gld., vrnilo 2197 gld. 31 kr., ostalo 4777 gld. 50 kr. V tem letu 1893 pristopilo je k zadrugi 12 novih društvenikov, izstopilo pa jih je 8, vsled tega je naraslo število zadružnikov na 69. kateri imajo v opravilnih deželih po 10 gld. 3279 65 gld. Hrauilne uloge so se pomnožile v minolem letu na 1284-39 gld. tako da znašajo koncem 1894. leta 1885 46 gld. Prometa je imela posojilnica v minolem letu 11 306 44 gold. Rezervni fond šteje 153 gld. 16 kr., čisti dobiček leta 1894 30 gld. 14 kr. Hrauilne uloge se preiemaio od vsacega in se obrestujejo po 41/, odstotkov, posojila pa se dajejo le zadružnikom in sicer proti 6 odstotkov obrestij, poleg obresti se plača enkrat */» odstotkov za prihranjeno zalogo brez vsakih drugih stroškov, razun kolekov. Vsem dolžnikom se strogo naroča, da pri vsakem polletnem vplačevanju obrestij tudi na dolžno glavnico odrajtujejo najmanje 10 odstotkoA (deset goldinarjev na dolžnih sto goldinarje.) Uraduje se vsako nedeljo od 10. do 12 ure predpoldnem.
(Bekštanjska posojilnica v Ločah) na Koroškem je imela lani (9. upr. leto) 163.120 nld. 89 kr. den. prometa. Zadružnikov šteje 349, ki imajo v deležih 5698 gld. 36 kr. — Hranilnih ulog se je vložilo 24778 gld. 32 kr., izplačalo 16607 gld. 74 kr.. ostalo koncem leta 65042 gld.. vloženih na 337 knjižicah. — Posojil se je dalo 54762 gld. 44 kr., »rnilo 50559 gld.. ostalo 66815 gld., danih 286
zadružnikom. Dobička je bilo 553 gld. 49 kr. Tega se ie dovolilo vkup 401 gold. za remuoeracije in dobrodelne namene, med tem za Ciril-Metodovo družbo 50 gld. — Rezervni fond iznaša 2744 gld. 50 kr. Občni zbor dne 2. febr. t. 1. je sklenil, da se imajo obresti ua menjice znižati za V«°/o-
Telegrami.
Dunaj, 4. marca. Zbornica je nadaljevala razpravo o kazenskem zakoniku in sicer o šestem oddelku glede motenja miru in drugih kaznivih dejanj proti javnemu redu. Poslanec Slama govori posebno proti § 150. češ, da je ovaduški paragraf, ker se dolžnost ovadbe razteza na mnogo novih slučajev. Govornik želi, naj se dolžnost ovadbe omejuje le na slučaje veleizdaje. Dr. Schorn utemeljuje svoj predlog k § 134., po katerem naj je kaznivo zasramovanje le po zakonu priznane cerkve ali verske družbe, ker je velik razloček med priznano in pripuščeno versko družbo.
Dunaj, 4. marca. Pri glasovanju je bilo VI. poglavje kazenskega zakonika vsprejeto. Odklonjeni so bili vsi preminjevalni predlogi. Prihodnja seja jutri.
Dunaj, 5. marca. V državnem zboru se je pričela splošna razprava o osebnem davku. — Po naročilu cesarjevem je bila danes črna sveta maša za pokojnega nadvojvodo Albrehta. Navzoči so bili cesar, nadvojvode in zastopniki vojaštva. Jednako se je vršila služba božja v isti namen pri Šotih. Pričujoči so bili: predsednika državnega zbora in gospodske zbornice, poslanci, člani go-spodske zbornice. V votivni cerkvi se je opravilo mrtvaško opravilo po naročilu plemenitih gospej dunajskih. Navzoča je bila nadvojvodinja Marija Terezija in nadvojvo-dinja hčerka Elizabeta.
Trst, 4. marca. Danes se je pričela sod-nijska obravnava proti zatožencem iz znane afere z napisi v Piranu.
Zagreb, 4. marca. Cesar je pisal banu lastnoročno pismo, v katerem mu naroča, naj hrvatskemu in slavonskemu prebivalstvu naznani njegovo zahvalo za izraz sožalja ob smrti nadvojvode Albrehta.
Praga, 4. marca. „Prager Abendblatt" javlja, da se je več podružnic „Mat. školske" v praškem mestu prostovoljno razdružilo, in sicer akademična podružnica in šest raznih farnih podružnic.
Praga, 4. marca. Krumlovski mestni zastop je soglasno imenoval finančnega ministra pl. Plenerja za častnega meščana.
Rim, 4. marca. Vseučilišči v Rimu in Neapolju sta bili otvorjeni, ne da bi se bilo kaj posebnega dogodilo.
Rim, 4. marca. Giolitti je prišel danes zjutraj po povabilu pred preiskovalnega sodnika prizivnega sodišča.
Berolin, 4. marca. Cesar Viljem danes ob 11. uri ponoči odpotuje v Wilhelmshaven.
Berolin, 4. marca. Zveza nemških čas-niških založnikov je sklenila, da bo pravde glede zatožbe v posamnih slučajih spravila do državnega sodišča, bodi obtoženec ud v zvezi ali ne. Nadaljni sklep govori o vredbi nedeljskega počitka od šestih zjutraj 24 ur in o tem, naj bi se ob nedeljah in praznikih smeli prodajati časopisi po kolodvorih celi dan.
Pariz, 4. inarea. Zbornica nadaljuje dopoldne pri jako — pičlem številu poslancev kolonijski proračun. Poslanec Leherisse graja sudanskega poveljnika, kateremu očita, da je vzrok porazu Bonnierove čete. Kolonijski minister odgovarja, da hoče izpremeniti upravo franc. Sudana, da bo narnestu vojaškega postopanja nastopilo mirno napredovanje. Goblet se pritožuje, da se prekruto ravna z jetniki. Nekaterim anarhistom se je ponudila možnost, da so ušli, samo da so jih potem ložje brez razsodbe še dalje in strožje zaprli. Kolonijski minister temu ugovarja. Kolon, ministerstva
Najbolje priporočena	Menjalnica bančnega zavoda	TVieii,
za preskrbljenje vseh	__»»	ct
Schelhammer & Schattera -aSr
proračun se vsprejme. Pri vojnega ministerstva proračunu se pritožuje Periex, da se pri zidanju trdnjav rabijo le laški delavci in celo laški častniki, in opozarja, da je južna-vzhodna meja premalo zavarovana.
Bern, 4. marca. Železničarski predstojnik v zveznem svetu, Lemp, so je izjavil, da po njegovih mislih zvezni svet ni upravičen podržaviti železnice ; zato se mora preje vprašati ljudstvo, je-li to želi ali ne.
Beligrad, 4. marca. Turška vlada je tukaj izhajajočemu listu „Makedonia" prepovedala pot v Turčijo, ker ima pomisleke proti naslovu.
Petrograd, 4. marca. Car se popolnoma povoljno počuti.
Antwerpen, 4. marca. „Opinione" poroča, da hoče ministerstvo umakniti predlogo glede odstopa kongiške države ter zbornici predložiti nov nasvet, da se kongiški državi dovolijo potrebna sredstva do 1. 1900.
Madrid, 4. marca. Kraljici se je obrnilo na bolje, mrzlica je ponehala.
Madrid, 4. marca. Ministerski svet je sklenil, da bode zahteval kredit za vojsko na Kubi; 20.000 mož je pripravljenih, da se vkrcajo.
London, 4. marca. Kirurg sir William Samory je umrl.
Washington. 4. marca. Zbornica poslancev je pritrdila nasvetu senata, da se zdravniško preišče živa živina, katere meso je namenjeno za izvoz.
New York. 4. marca. Kakor se poroča iz Paname, bile so kolumbijske vladne čete pri Gucuti pobite. Ustajniki so osvojili mesto. Na obeh straneh skupaj jih je bilo 800 ubitih. Ker se je razletela shramba smodnika, razrušenih je bilo več hiš.
Kairo, 4. marca. Truplo Izmajla paše bode v sredo sem prepeljano ter pokopano na državne troške.
Ponarejena črna svila.
Sežgi vzorček svile, katero nameravaš kopiti, in spoznal bodeš takoj ali je svila pristna ali ponarejena: Piistna, čista barvena svila kmalu ugasne, se skodriči ter ostane le malo svetlorujavega pepela. — Ponarejena svila (katera se rada lomi in dobi mastne lise) gori počasi dalje (osobito tli tako-zvana „strelna nit", ako je v njej prav mnogo barvene snovi) ter ostane pepel temnorujave barve. Pepel se ne skodriči, marveč upogne. Pepel pristne svile se sp cmeni v prah, ako se stisne, isti ponarejene svile pa ne. — Tovarne za svilo O. HENNEBERG-a (e. in kr. dvornega založnika) v Curihu razpošiljajo rade vzorce svojega pristno svilnatega blaga vsakomur ter pošiljajo kolikor treba za posamne obleke ali cele kose poštnine in carine prosto na dom. 47 6-1 5
Kdor
si namerava omisliti
naj nikar ne opusti ogledati si bogate zaloge
solidne, trpežne iti po dunajskem modnem krojil izdelane obleke
pri znani tvrdki
Gričar & Mejac
Ljubljana, Slonove ulice št. 9.
Ilustrovani cenik za vsa oblačila izšel bode v kratkem. 155 1—1
Umrli no:
2.	marca. Janez Anžiček, krojač, 81 let. Kravja dolina 11 ostarelost.
V bolnišnici:
3.	marca. Ana Okorn, gostija 70 let, ostarelost.
Tujci.
2. marca.
Pri Slonu : Bilov3ky, Pollak z Dunaja. — Teppan iz Trbiža. — Starič, Pekle iz Kranja. — Klath iz Bregenca. — Globoenik iz Vel. Laiič. — Oberlander iz Brna — dr. Burger iz Kočevja. — dr. Schmidinger iz Kamnika. — Lainenčič iz Trssa. — Thurn iz Logatca. — Brunetti iz Gorice.
Pri Maliiu: Khrenfeld, Preclitl, Uritz, Herzog, \Veisz, Muresan z Dunaja. — VVitzmunn iz Domžal. — Winterhalter iz Maribora. — Polovšek iz Išla. — Koišek s Kranjske Gore. — Lenček iz Škofje Loke. — Globočnik iz Kranja. — Rahne iz Ilir Bistrice. — Šumeč iz Metlike.
Pri Južnem, kolodvoru: Ivanetič iz Dobovca. — Zalokar iz Strug. — Černogar iz Brežic. — Disler iz Gradca.
Pri avstrijskem čaru: Gredbach iz Maribora.
Vremeusk« sporočilo.
Cas
opazovanja
i
Stanje
4
u. zjut. S n pop. 9. u aveč.
irakoraera t mm
"719-9 720 3 726-1
toplomera po Ceizija
' -h; —1-0 —27
Veter
Vreme
si. .svzh.
sneg oblačno
•g 5 S*
13 7 sneg
Srednja temperatura —1-8 za 4'1° pod normalom.
Zahvala.
Za obile dokaze prijateljskega sočutja o priliki smrti naše drage matere, oziroma tašče in stare matere, gospe
Frančiške Treo
za darovane vence in za mnogobrojno spremstvo na /adrijej poti ranjke izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo.
V Ribnici, dne 4. marca 1895.
153 1-1
Žalujoči ostali.
želi službo spremeniti.
Njegov naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca*.	107 4—3
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj. V.
S
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
«: ■*■ *»J*- olje.>
C
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld
Dobiva se pri	563 18
Ubaldn pl. Trnkoczv-ju
lekarnarju v Ljubljani.
PoKiljn so as ol>»-atiio pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
y
-fgššg I> it o a j ** 1& a t> o
Zahvala.
152 1
Za premnoge dokaze sočutja, kateri so nam došli ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma soproga, gospoda
Janeza Gabrijeičič-a
za obilno udeležbo pri pogrebu izrekamo prisrčno zahvalo domačemu č. g. župniku in drugi čast. duhovščini, g. nadučitelju in gdč. učiteljici s šolsko mladino, prijateljem in znancem od blizu in daleč, kakor tudi onim, kateri se vsled slabega vremena niso mogli udeležiti sprevoda.
Prerano umrlega priporočamo v daljni spomin in pobožno molitev.
Na Brezjah, dne 5. marca 1895.
Žalujoči ostali.
„CremeVenus
1'roslFedck k zušlechteni plefi.
Tekutypudr„Eugenie"
Červono tekute ličidlojugenie" Pudr„Eugenie"
vbile,ružovč akremove barve.
Barva na vlasy
Kavkazka
essenze na kmry.


„Crenie Venus"
sredstvo za konservlranje polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. „Creme Venus ' nima inaščobnih tvarin, ne postane žaltav in se more uporabljati o vsa';em poljubnem dnevnem in letnem času. V interesu občinstva je, da natankc pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld.
Tekoči puder „Eugeiiie"
šavo obrazne bar.e, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mramorju slično čistost, odstranjuje Tsako rnskavost kož« in pege. Cena 2 gld.
IMeče tekoče ličilo „Eugenie"Pp„i:
noniii neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi roZasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr.
Pmlm' EiioVkiiia" bel' rosa' crfme- Pri"
)!» imel Fjl^euie jemlje se kože ne da bi se kuj opnzilo in dnje polti naravno mehkost in mladostno svežost. Cena 1-20, s čopom l'»0.
Tfivntritit" izborno sredstvo zarast lasij, jači la-,išče in ubranjuje, da se ne napravi pihaj. Cena 1 gld. 60 kr.
,Nigritiue Ve»etale4 barva za lase
črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr.
Tekoče kavkaško mazilo za brke
pospešuje njih rast in je konservira. Žigalo pri tem nepotrebno. Duje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr.
Edino zalogo za Kranjsko
ima 622 26-10
FRAN STAMPFEL
v Ljubljani,
Kongresni trg Tonhalle Kongresni trg.
Dn6 5. marca.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4 <%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ....
London vista ..........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.
20 mark ............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci . . . '.....
C. kr. cekini...........
101 gld.		35	kr.
101		30	
125		15	
101		16	
124		20	
99		36	
1065	w	—	
398	n	10	
123		50	
60		35	n
12		07	n
9		87l,	1 n
46		40	
5		80	n
Dne 4. maroa.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžriice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	n južne železnice 3% .
n	n južne železnice 5 % .
n	., dolenjskih železnic 4%
151 gld. 25		kr
n	50	
197 „	—	
99 n	40	
152 n	75	
133 n	25	
108 „	35	
111 «	25	»1
n 99 „	80	rt
227 „	26	
174 „	50	
131 „	—	
98 „	50	ff
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld. —	kr.
4'1o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	160	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............23	75	„
Salmove srečke, 40 gld................71	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld. ......	73	„	50	„
Waldstemove srečke, 20 gld......51	„	50	„
Ljubljanske srečke..................25	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	178	-	„
Akcije Ferdinandove sev. železn.,1000gl.st.v.	3430	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	547	„	—	„
Akcije južue železnice. 200 gld. sr. . . .	110	„	25	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	8 >	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....8-1	„	80	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	166	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ..............132	„	50	„
Nakup ln prodaja ">JEfc vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjov itd. j/ Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju {i	najmanjšega dobitka
K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M EIIC1I 18"
WollzsilB it. 10 Dunaj, Mariahilfsrstrasse 74 B.
JkS~ Pojasnila >JX vvsen gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni »viti za dosego koliKor je mogoče visocega obrestovanja pn popolni varnosti naloženih K I H ' 111«.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik : Andrej Kalan.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.