primorski dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945-Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 72 (13.010) Trst, nedelja, 3. aprila 1988 Predstavniki slovenskih strank in organizacij Čimprejšnja odobritev pravičnega zaščitnega zakona je neodložljiva Pismo poverjenemu predsedniku De Miti Objavljamo besedilo pisma, ki so ga zastopniki slovenskih strank in organizacij naslovili na poverjenega predsednika Ciriaca De Mi to. »Predstavniki vseh političnih in kulturnih komponent slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini se v trenutku, ko se pripravlja program nove vlade, obračamo na Vas z odločno zahtevo, da se v program vključi tudi obveza o rešitvi vprašanja globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Mnenja smo, da gre za obveznosti, ki jih ni mogoče več odlašati in ki jih je Republika Italija dolžna rešiti po dolgih desetletjih stalnih zavlačevanj in odlašanj, ki postavljajo pod vprašaj nadaljnji obstoj številnih dejavnosti slovenske manjšine, ki z vsakod-ne';nll"j prizadevanji na vseh področjih političnega in družbe- spevek^h^3 daje aktiven Pri' vosti ži„V- bla3ostanju in kako-11 Zlvlienja v naši deželi.« ie oK°ral neverjetno se zdi, da „ . D 40- obletnici republiške ave vprašanje Slovencev v vurlaniji-juiijski krajini še ved-° otlprto in brez ustreznega odgovora v nasprotju s tem, kar 1 bilo storjeno za manjšine v ezelah Doline Aoste in Južne Tirolske.« »Sklicujemo se na odgovor-nr j 144 i° imate kot poverjeni Predsednik tudi ob že sprejetih veznostih prejšnjih vlad, kjer jp, ,Ino Posebej na zadnje spre-1 e obveze v iinančnem zakonu, Predvideva posebna sredstva Itan”trebe s*ovenske manjšine v »Radi bi vas tudi spomnili na . ednarodne obveznosti, ki jih n 'talijansk^ država do naše Vp, n,?stne skupnosti. Te ob-nprinosti so bile potrjene tudi na nr 5Vnem srečanju v Rimu med rip!i dnlkon,a italijanske in ju- kuHčemn«ke VladC Gori° in Mi' Vam lahko osebno ob-s,W P* naše zahteve. Vas pro-V da sprejmete našo delega-. e Pred dokončnim obliko- grama?« n°Ve9a vladne9a Pr°- TRST, ČEDAD - Številni primeri odrekanja osnovnih pravic slovenski narodnostni skupnosti v Italiji so ob vrsti dolgo let nerešenih vprašanj jasno^ opozorilo vsej javnosti, predvsem pa odgovornim italijanskim oblastem, da je čimhitrejša odobritev pravičnega zaščitnega zakona neodložljiva. O sedanjem položaju so na skupnem srečanju v Čedadu in Trstu razpravljali predstavniki KPI, SSk, PSI, SKGZ, SSO in kulturnih društev v'Videmski pokrajini. Na seji so obravnavali zavračanje rabe slovenščine na različnih nivojih, na primer v poštnem prometu, v odnosih z deželno upravo, kot tudi probleme v zvezi z doklado za dvojezičnost uslužbencem krajevnih uprav, vztrajanje pristojnih oblasti pri lokaciji sinhrotrona v Bazovici, kar predstavlja nevarnost nepopravljive škode za celotno narodnostno skupnost, težave zasebne dvojezične šole v Špetru in še druga vprašanja, ki so prav zaradi odlašanja s sprejetjem globalnega zaščitnega zakona vedno bolj pereča. Udeleženci srečanja so izrazili nasprotovanje predlogom o takšnem spreminjanju deželnega volilnega zakona, ki ogroža slovensko zastopstvo v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Zaradi številnih nerešenih vprašanj in tudi zaradi hudih finančnih težav slovenskih ustanov in organizacij, je bila poudarjena zahteva, da se v parlamentu čimprej začne razprava o predlogih za globalno zaščito in da se v tem okviru sprejmejo primerni ukrepi tudi prehodnega značaja za uporabo sredstev, ki jih državni finančni zakon namenja potrebam slovenske manjšine, in to ob neposredni udeležbi in odločanju slovenske narodnostne skupnosti. Sprejet je bil sklep, da zastopstvo Slovencev v Italiji enotno nastopi z omenjenimi zahtevami pri pristojnih oblasteh in pri političnih silah, da na primeren način opozori italijansko javnost na resnične potrebe Slovencev. Primorski dnevnik danes na 24 straneh Ob veliki noči izhaja Primorski dnevnik na 24 straneh, ki vsebujejo številne čestitke za praznike in z nekaterimi barvnimi stranmi. Ker zahteva štiri-barvni tisk nekoliko daljšo obdelavo, smo bili prisiljeni zaključiti redakcijo v zgodnjih večernih urah, tako da so naše vesti ponekod pomanjkljive. Bralcem se oproščamo in jih prosimo za razumevanje. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo izšla redno v torek, 5. aprila. Vesele velikonočne pravnike EDVARD KOCBEK Pomlad Čujte žehtenje moje krvi. V plesu divjem bela misel v meni gori. Razpetih rok sem bojji otrok in blodim pijan v ta beli dan. Suhe jeje umiram, o beli b/u^i snivam, o bre^i vitki. Moč, silna moč gre v moje telo. Sonce bi strgal ^ neba in potočil če^ devet gora. Bele cerkvice bi ljubil gorko in jokal naj lepšo himno Žalostno. Obra% bi si umil s cvetočim jelenjem. S čistim znamenjem bi v prodoren večer ivpriskal svoj hrepeneči vsemir, da bi rodilo še nove svetove in bi ob njihove večne bregove Zvonilo svoje zvonke zvonce. Ker še vedno niso jasni pravi vzroki razhajanj med partnerji Vladna kriza postaja vedno bolj zapletena RIM — Po več kot dvajsetih dneh vladne 150 stranke bivše vladne koalicije uspele se Programskega: dogovora. De Mita je partnerjer ! svoie predloge, k 77 tipkanim stranem prc sKega dokumenta pa bodo v prihodnjih dneh verir niCne obrazložitve, v teh »aneksih« bo< Do č Rodrobne rešitve posameznih problemi e Mitov programski osnutek pa ni naletel na o navdušenje v tajništvih zavezniških strani je j 1 e, ^ ne skrivajo svojih pomislekov, ta Rov?6 Y,cerai odgovorni za gospodarska vpr Facche>tti obtožil programski dokument šeJo m Poverjenega predsednika, da skuša 2 sevati razsežnosti težkega položaja, v katerem znašle javne finance, in da je »presplošen« Poldike. Liberalci v bistvu ponavljajo c ie dokument dvoumen in presplošen. nin.^n exTkrati 50 mani kritični, a vseem n De, M1lt0Ye Predloge kot pomanjkljive, skihP S//u/f'- ■ '2 r/zV'. 1. >. t ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA Uprava: Ul. Alviano 56 Urad za promet: Terminal S. Andrea - Standrež Tel. 21131 - Telex 460119 GORICA »KOSIČ BENEDIKT« TRGOVINI Ulica Raštel 7 — Telefon 85162 OBUTVE »KOSIČ K2« Ulica Oberdan 7 — Telefon 85520 VSE ZA ŠPORT Ulica Raštel 21 Telefon 84884 VELIKA IZBIRA ŠPORTNIH ARTIKLOV VSE ZA DOM \W %EAL ^ NOVI RAZSTAVNI PROSTORI V PRVEM NADSTROPJU Ul. Raštel 17 ARTIKLI ZA DOM IN GOSPODINJSTVO VSAKOVRSTNA DARILA — PORCELAN — KRISTAL TRGOVSKO PODJETJE Z MESOM IN ŽIVINO Import - Export SEDEŽ IN KLAVNICA: ŽAVLJE — Ul. Flavia di Stramare 8 Telex Soproz 460462 - Tel. 231041 (5 linij) SKLADIŠČE TRST — Ui. Pečenko 2 Tel. 569273/4 VAKUUMSKO PAKIRANJE MESA I Preiskovalcem še ni uspelo izslediti kamorističnih morilcev Četrta žrtev petkovega pokola v mestecu Torre del Greco NEAPELJ - Policija in karabinjerji še vedno iščejo morilce, ki so v petek vdrli v neko restavracijo kampanjskega mesta Torre del Greco, ubili tri in ranili dve osebi. Ena od teh, 38-letni Antonio La Rocca, je včeraj podlegla poškodbam. Ker so vsi mrtvi, razen priletneg[a natakarja Didonne, Po vsej verjetnosti pripadali kamorističnemu klanu Gallia-no-Mennella, so preiskovalci prepričani, da so morilci pripadali rivalskemu klanu Gargiulovih. V petkovem pokolu so tako izgubili življenje 38-letni Ciro Fedele, 31-letni Sal-vatore Magliulo in že omenjeni La Rocca. Med obema »družinama« (Galliano-Mennella in Gargiu-1°) je v teku prava nasledstvena vojna, ki bi zmagovalcu zagotovila nadvlado v donosni trgovini z mamili. Preiskovalci so že zaslišali številne člane klana Gargiulovih, a zaradi preiskovalne tajnosti ni znano, ali so bila zaslišanja in Preizkusi s parafinskimi rokavicami uspešni. Prav tako ni znano, ali so bile hišne preiskave številnih stanovanj pripadnikov organiziranega kriminala uspešne. Izvedelo se je Je, da so aretirali Giovanna Granata, ki se je naključno rešil krogel napadalcev. Granata je po vsem sodeč dal preiskovalcem lažne izjave, obenem jim ni uspel pojasniti, zakaj se je nahajal v družbi ostalih. Medtem pa so včeraj do potankosti rekonstruirali dinamiko pokola. Ob uri kosila sta dve osebi z motociklistični- mi čeladami pristopili k omizju, kjer je sedelo šest domnevnih članov kamorističnega klana Galliano-Mennella, in začeli streljati s šibrovko in dvema pištoloma kalibra 7,65 in 38. Salvatore Magliulo se je zgrudil mrtev na tla, ista usoda je doletela natakarja, ki je prav tedaj delil sadje, medtem ko sta se Giuseppe Magliulo in Antonio La Rocca skrila pod mizami, a so ju krogle vseeno zadele. Ostalim trem je uspelo zbežati iz jedilnice, enega, Čira Fedeleja, pa sta morilca prestregla pri stranskih vratih in ga ubila. Ostalim dvem je v splošni zmedi in paniki, ki je zavladala med gosti uspelo zbežati. Kot rečeno so preiskovalci aretirali Giovanna Granata. Več sreče je imel Salvatore Pellegrino, svak enega od ubitih. Preiskovalcem je namreč dokazal, da je v restavracijo stopil le kako minuto prej, ker je moral svaku sporočiti, da ga čaka sestra. Sodeč po včerajšnjih vesteh, so preiskovalci v precejšnji zagati. Kot običajno so bili vsi napori zaradi doslednega molka in nesodelovanja svojcev žrtev kamoristične brezuspešni. Tudi cestne zapore in natančno prečesavanje širšega območja mesta in okolice Torre del Greco niso obrodili zaželjenih rezultatov, kamora se bo tudi sedaj začasno potuhnila in ponovno prišla na dan, ko bo nevihta minila. Ko 007 snubi potrte dame BONN M ;'e bolezni, ki bi ■imela tako hudih posledic, kot nepotešena ljubezen. S trditvijo se bodo seveda nekateri strinjali, drugi pa ne, v ožjih krogih za-hodnonemške protivohunske službe pa se omenjene »bolezni« bojijo kot kuge. Največ gmotne škode - kar za vohune pomeni predvsem največ razodetih državnih skrivnosti - povzročajo prav tiste uslužbenke zvezne uprave, ki običajno listajo rubrike “Strta srca« in »Poišči si življenjskega partnerja«. Pri uradu Bundeserfassungs-schutzdienst (Služba za obrambo ustave) se morajo tako poglabljati v iilozolsko-psihološke razsežnosti najstarejše tehnike mednarodnega vohunstva, ki ji pravimo »ljubezen«. Pri tem moramo razlikovati med spolnim izživljanjem, tri se v takih primerih menda ne obrestuje, saj so najbolj priljubljene tarče vzhodnonemških vo-hunovtajnice srednjih let. Te si-■ r zammtijo fizične sposobnosti covm??Iiiv°sti tožnih zaljubljen-r]hi', arzavne tajne pa razodevajo alno le takrat, ko se pred nji-n, Poraja »prava ljubezen«, ki se Icaino bere »poroka«. Izkazalo je, da je v ZRN nič koliko takih ' tri jih je »sovražnik« preli-nn? °^sfa/a Pa tudi nič koliko . o ki si služijo kruh s snubljenjem potrtih dam. N avij aci-r adikalci na tekmi SPLIT — Med nogometno tekmo Jugoslavija - Italija sta se na vzhodni tribuni stadiona pojavila dva transparenta, eden izpisan v srbohrvaščini in drugi v italijanščini, na katerih je pisalo: »Vpiši se v radikalno stranko« in »Jugoslavija v Evropsko skupnost«. Kot piše splitski dnevnik Slobodna Dalmacija, je transparenta, dolga po dvajset metrov, na nogometno tekmo prineslo osem italijanskih navijačev. Na zahtevo miličnikov so pokazali potne liste in predstavniki oblasti so jih prijavili sodniku za prekrške. Italijanski navijači so po tekmi prenočili v splitskem hotelu, predvčerajšnjim zjutraj pa so jih peljali pred sod- v Splitu nika za prekrške. Ta jim je izrekel denarno kazen, nakar so se navijači odpeljali v Italijo, (d. v.) RIM Poslanci zelenih so včeraj sporočili, da so pri rimskem sodstvu sprožili dve tožbi proti ministru za zdravstvo Donat Cattinu. V prvi ga obtožujejo atentata na javno zdravstvo, ker je dovolil pitje s pesticidi onesnaženih vodovodnih voda. V drugi pa ga obtožujejo, da ni opravil svoje uradne dolžnosti, ker na podlagi zakona o preprečevanju vodnega onesnaževanja ni izdal odloka o znižanju fosforja v pralnih praških. Našli največje jajce na svetu LONDON — Velikonočno presenečenje je prineslo slučajno pregledovanje skladišča v naravoslovnem muzeju v Bristolu, kamor v zadnjih osemdesetih letih ni zašla nobena metla. Gre za velikansko jajce, ki pa ni iz čokolade, kot je to običaj ob veliki noči, temveč ga je pred več sto leti znesla velikanska ptica, ki je do sredine 17. stoletja živela na Madagaskarju. Jajce je visoko 36 centimetrov, muzeju pa ga je pred približno osemdesetimi leti podaril neki krajevni plemič. Toda iz neznanih razlogov je gigantsko jajce končalo v kotu muzejskega skladišča. O starosti jajca se za zdaj še niso izrekli. Govori pa se, da bi bilo lahko staro več milijonov let, o čemer naj bi pričala tudi delna okamenelost. Nekateri dokumenti pa potrjujejo, da je velikanska ptica izumrla ne tako davno in da je še tristo let od tega letala nad madagaskarskimi pragozdovi. Jajce naj bi našli v bližini nekega jezera okrog leta 1850. Tam naj bi odkrili tudi sledove velikanske ptice. Velikansko jajce bo seveda takoj našlo mesto v Guinessovi knjigi rekordov, saj ni znano, da bi doslej kak noj ali drug ptič znesel tako veliko jajce, kot je to v bristolskem muzeju. Zajec dolgouhi ti... zakaj strašiš otročičke? Velikonočni zajec, ki v neki ameriški veletrgovini nadomešča že udomačenega »Miklavža« božičnih časov, ni še deležen enakega uspeha. Otročiča, ki sta se z njim slikala, nista videti kdove kako navdušena... (Telefoto AP) Hoji kobilic tudi pri Rimu * K niai0 kobilic prekrili dobršen del severozahodne Afrike, so rimsko skrK° ^orvaial,ic* obiskali prvi roji lakomnih žuželk. KZE iz Pomezie snr mo^nost' da bi se kobilicam pridružili še drugi roji, kar bi se lahko prevrglo v izredno neprijetno invazijo (Telefoto AP) Pojav alkoholizma v Italiji še vedno preveč podcenjen RIM — V zadnjem obdobju v Italiji vsako leto umre približno 17 tisoč ljudi za posledicami bolezni, ki so neposredno ali pa vsaj posredno povezane s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač. Kljub temu pa pojav alkoholizma podcenjujejo in danes je težko začrtati jasno ločnico med količino zaužitega alkohola, ki »koristi« in tisto, ki že uničuje zdravje človeka. Prave informacije o škodljivosti alkohola ni, prodaja alkoholnih pijač pa iz leta v leto narašča. Da bi nekoliko razjasnil položaj na tem področju je Inštitut za politične, gospodarske in socialne vede Ispes pripravil poročilo o alkoholizmu v Italiji. Poročilo temelji na redkih znanih statističnih podatkih in na anketi, ki so jo v osmih italijanskih mestih opravili na vzorcu dva tisoč ljudi. Iz poročila izhaja, da se za boj proti alkoholizmu v Italiji ne stori skoraj ničesar, še manj pa se o tem negativnem pojavu govori. Med anketiranci vseh starosti jih je 87,3 odstotka izjavilo, da se v Italiji uživa preveč alkoholnih pijač. Sami sebe so ocenili kot precej »zmerne« pivce: 30,9 odstotka naj bi dnevno popilo največ četrt litra vina, 66 % spije dnevno enega ali največ dva kozarčka žganih pijač, 53,4 % jih pije pivo le ob izjemnih priložnostih in le 1,9 odstotka (vsi so bili moški in starejši od 45 let) jih je priznalo, da popijejo liter vina dnevno. Iz poročila Ispesa tudi izhaja, da uživanje alkohola narašča povsod po Evropi. V zadnjih tridesetih letih se je količina zaužitega čistega alkohola ponekod celo potrojila (na Nizozemskem), kar pripisujejo tudi vedno večjim izdatkom za reklamiranje alkoholnih pijač. V Italiji so leta 1982 za reklamo porabili 110 milijard lir, pred tremi leti 375 milijard, predlanskim že 410, lani pa se je tem izdatkom privatnih podjetij pridružila še država s svojim reklamiranjem vinogradništva. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din. naročnina za zasebnike mesečno 6.000 - din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študentje mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,- din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796622-7796688. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska zn Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Kadilci in zakon proti kajenju Di Štiriindevetdeset italijanskih senatorjev L.niJ° zc,bonski osnutek za uvedbo novega normali', nil nlU titanski komite Vsedržavnega združenja čil S.e S Pobudo sicer strinja, vendar si je vseeno nor rS 0 Pikrih komentarjev na račun tega, da b me proti kajenju najbrž učinkovale tako kot že c j) sIab°- Predsednik komiteja Guido Tassinari let f.'.Vavj„ jtallianski zakon proti kajenu je star rjn [■ bon 584, 11. novembra 1975), nihče pa se ni pt ua bi preveril, ali ga Italijani spoštujejo ali ne.« DrP °rSlnar‘ ,ma naibrž prav, saj lahko vsi na las nekntJZ]?'- da fa,konski predpis o »prepovedi ka, v,p * h,lavnih lokalih in na javnih prevoznih srei strnniZLk0t sP0štovan. Dijaki naj ne bi kadili na ne i?ar:S,° vsa zadimljena. Na sejah in sestal razalnhn badlt!' Pa vendar kaže, da globoke misli ir razglabljanja lahko omogoči le zakajena sejna soba rete so prepovedane tudi v kinodvoranah, komite, ki ga vodi Tassinari, pa je izvedel raziskavo v vseh milanskih kinodvoranah in odkril, da se tu pa tam redno dvigujejo oblački dima, globe pa do danes ni plačal nihče. Globa je seveda stranska zadeva, srčno kulturo nekega naroda pa menda lahko merimo tudi po spoštovanju zakonskih predpisov, mar ne? (Kadilcem rado zbeži tudi najosnovnejše pravilo bontona, saj se za sočloveka, ki ne kadi, ne zmenijo, pa čeprav bi se morali pozanimati ali koga slučajno moti vdihavanje dima, ki se je že vil po njihovem dihalnem aparatu.) Kadilci so namreč prav veseli tega, da se italijanske oblasti še niso zmenile, kdo naj bi jim prisodil globo (v vrednosti od 2.000 do 10.000 lir). Mestni redarji, finančni stražniki, agenti javne varnosti, uslužbenci zdravstvenih ustanov? Nihče nič ne ve, kadilci pa nemoteno kadijo naprej... Trgovina otroških oblačil oblačila od dojenčka do 16. leta VSI PROIZVODI CHICCO Trg republike 12 — TRŽlC — Tel. 0481/790162 vsem klientom želimo vesele velikonočne praznike UDOVIČa , Guštin OPČINE Narodna ulica 28 — Tel. 213-574 (pri openskem tramvaju) Zgonik 3 Tel. 229-123 (ž) šefice Maida KRIŽ 135 — Tel. 220717 Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA Tel. 229168 GOSTILNA IN TOBAKARNA GRILANC Salež 59 - tel.: 229133 Baštjančič Lidija zaprto ob četrtkih mmmmmmmmmmmmmmmmsm GOSTILNA Z RIBJIMI SPECIALITETAMI »Boutigue de! pešce« KONTOVEL 97 Tel. 225390 V115 draguljarno malalan Narodna ulica 28 - OPČINE Tel. 211465 V12 I • V3 TRGOVINA JESTVIN BAR - SLAŠČIČARNA ŠKABAR aM »lukša« Marta & Alenka TdL OPČINE — Narodna 42 PROSEK 140 Tel. 211026 TOTIP • ENALOTTO Tel. 225286 34016 OPČINE Proseška ulica 6 Tel. (040) 213957 malalan milko • optika CVETLIČARNA Nadja PEKARNA IN SLAŠČIČARNA MALALAN PROSEK 160 — Tel. 225220 Drušfvena gostilna Opčine Najemnik DEBENJAK NADA ODLIČNA IZBRANA KUHINJA GRILL OPČINE DOMAČA KUHINJA Proseška ul. 39 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE ČISTILNIH NAPRAV □A IM E V OPČINE — Ul. dei Gardi 3/1 - Tel. 211336 - 213592 V132 Srečko Orel PROSEK Devinščina 6 Tel. 225-149 VELIKA IZBIRA ENOLETNIC V101 TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV Anica - Sonja PROSEK Tel. 225224 ELEKTR0G0SP0DINJSKI STROJI RADIO APARATI AVTORADIO V78 AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI bresciani OPČINE — Narodna ul. 39 - Tel. 211711 KEROSIN - PLINSKO OLJE OGLJE - DRVA - PREMOG Drago Vremec OPČINE Proseška 66 Tel. 211306 TRGOVINA JESTVIN DESPAR ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE — Narodna 63/1 Tel. 212197 Društvena gostilna na Proseku skSL&sK PROSEK 280 — Tel. 225137 se priporoča cenjenim gostom PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA LEPA DVORANA PROSTOREN VRT V SREDIŠČU VASI PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Adelajde Martinuzzi PROSEK 138 — Tel. 225257 SEDMAK Se priporoča! PROSEK 131 Tel. 225394 PODJETJE Alojz Daneu OPČINE - Proseška ulica 13 - Tel. 211044 Prodaja GRADBENEGA MATERIALA - LESA - IZOLACIJSKEGA MATERIALA ŽELEZNINE IN DRUGEGA Physical Club body-building, solarij, telovadba: po neverjetnih cenah z diplomiranimi vaditelji ISEF za otroke in odrasle V Jk1 Informacije in rezervacije OPČINE — Ul. S. Pellegrino - Tel. 214195 IMPORT - ENPORT 34010 ZGONIK (Trst) Devinščina 21 Tel. 040/225477-225035 - Telex 461224 Telegr. ELPRO - SGONICO Sicem import - export MARTINO LOZAR 34010 TRST - Križ 404 Tel. 220142 Izlet prijateljstva, mirnega sožitja in dobrih odnosov Po poteh prekomorskih brigad s partizanskim pevskim zborom Navdušujoč nastop TPPZ P. Tomažič na otoku Visu Skupina izletnikov ob slapovih Krke pri Šibeniku TRST Vsi izleti so lepi, posebno ce je človek v prijetni družbi, če se dobro počuti, če vidi nove kraje, spozna nove navade in običaje - če se skratka vse lepo začne in tudi srečno konča. Izlet Tržaškega partizanskega pevskega zbora po Dalmaciji je bil vse to ln še mnogo več. To je bil izlet mno-gih bivših partizanskih borcev, ki so se borili v prekomorskih brigadah; to Je bil izlet pevcev tržaškega partizan-skega pevskega zbora, ki s pesmijo nadaljujejo boj za uresničitev idealov, za katere je dalo življenje toliko naših ljudi; to je bil izlet prijateljev zbora, družinskih članov pevcev, to je bil izlet mladih, ki hočejo in že tudi stopajo Po poti boja za mir, prijateljstvo, mirno sožitje, za dobre odnose med narodi, za demokracijo. Že drugič sem bila s partizanskim zborom na izletu po poteh prekomorskih brigad. Na prvem smo obiskali ari, Gravino, Altamuro in še druge raje v Italiji, kjer so se začele usta-v •' Prekomorske brigade, nato pa manra]e,V Bosni - Hercegovini in Dal-kier so potekale hude bitke pr°ti, °kuPatorju. odv lzlet od 23- do 2a marca se ie kip 1Ja °d Reke vse do Boke Kotorske, ? fmo si ogledali Kotor, se popeljali nr, vtoPusi do Cetinja, nato pa si, na Povratku, ogledali Ulcinj, Budvo, zna-dn fetovršče Sv. Štefan, v naslednjih Krk P9 *e otok Vis, Šibenik, slapove m na koncu še Zadar, d ■ °žnja z ladjo »Slavija«, ki vozi se-bilana redtn progi Reka - Grčija, je ;e TŽa vse enkratno doživetje. Morje knm 0 v 9lavnem mirno, posadka s “mpdantorn Duževič Rankom, pri-dr P'? *n uslužna, vreme spomladansko, zba prijetna in tovariška. 0 sem bi bila kronika potovanja, ki ostalo še dolgo v spominu vsem, ki -° se ga udeležili. ■ . rganizatorji izleta so res želeli nu-n 3Pevcem, njihovim družinskim čla-m ter prijateljem in somišljenikom, ob^r^110 križarjenje ob dalmatinski škili Je to izlet po poteh prekomor-. n brigad. Zato so bili v glavnem k; Borci prekomorskih brigad tisti, tiid °.nas na izletu vodili, zato so bili ki dlYši borci tisti, ki so nas v vseh n I1.1?’ kjer smo še ustavili pričakali -lsu z godbo na pihala in pionirji uam zaželeli dobrodošlico, nas spremljali, nam pripovedovali svoje spomine, nas povabil, da jih še obiščemo, nam priporočili, da ponesemo iskrene pozdrave vsem Slovencem v Italiji z željo, da bi si končno priborili svoje pravice, nas pospremili z najlepšimi željami in s toplo besedo »še nasvidenje«. Če je bil obisk Kotora, Cetinja in črnogorskega primorja enkratno doživetje za vse, ki teh krajev še niso poznali, ki so se lahko na lastne oči prepričali o njihovi zgodovini, o vsem bogastvu, ki ga hranijo muzeji, dvorci, stare zgradbe, pa še številni spomeniki, postavljeni padlim borcem, narodnim junakom in herojem, potem je bil obisk otoka Visa prav gotovo višek izleta - obisk, ki so ga izletniki nestrpno pričakovali; kraj, kjer se je naš zbor predstavil v lepi in zelo akustični dvorani kulturnega doma s koncertom svojih partizanskih in borbenih pesmi, ki so navdušile številno občinstvo, ki so orosile marsikatero oko. Med temi je z vso svojo lepoto zadonela slavnostna pesem o Titu, ki so jo udeleženci koncerta pozdravili stoje, z burnim aplavzom. Tu sta pevce vodila Oskar Kjuder in Pia Cah, medtem ko je odlomke iz raznih pratizanskih in drugih pesmi doživeto povedal igralec Joško Lukeš. »Povejte pevcem, da so nas navdušili«, so nam ob koncu dejali mnogi domačini, pa tudi predstavniki družbeno političnih in borčevskih organizacij. »Tudi mi smo navdušeni z vašim toplim sprejemom, z lepimi besedami, ki ste nam jih povedali ob prvem pozdravu, z govori v Titovi pečini, kjer ste nam orisali tako pomemben del naše zgodovine, z obiskom Komiže in njenih lepot in znamenitosti, pa še z besedami, ki smo si jih še prav posebno zapomnili, da naj bi prišlo do podobnih stikov in srečanj z mladino z otoka Visa in z mladimi iz zamejstva«, smo jim odgovorili. Vis je prav gotovo naredil na nas velik vtis. Tu človek diha Titove besede »Tujega nočemo, svojega ne damo«, tu sodoživlja iz pripovedovanja ponovno boje domačega prebivalstva proti okupatorju, pa boje prekomorskih brigad, ki so prihajale na otok in od tu nadaljevale boje do končne zmage. »Nobena knjiga nam ne more prikazati tega, kar smo na tem otoku doživljali, kar smo slišali iz ust protagonis- tov slavnih bitk, kar smo slišali v govorih, ki so bili tako prisrčni, spontani, da je imel človek vtis, da gredo besede iz srca do srca« so mi dejali mladi udeleženci izleta. »Naš človek je bil velik in če ne bi imeli takih ljudi, bi danes svet izgledal drugače. Srečni smo, da smo videli in obiskali te kraje in želeli bi si, da bi naše tokratne stike okrepili in si tu pridobili nove prijatelje, tovariše.« Ko se je koncert v Visu končal in smo si poslušalci in pevci še stiskali roke, so mi pripeljali že starejšega možakarja. »Ta pa je prišel danes iz Tolmina, da bi prisostvoval koncertu Tržaškega partizanskega zbora in srečanju bivših prekomorcev«. V prvem trenutku nisem niti pomislila, kakšno dolgo pot je opravil iz Tolmina do Visa in kaj mu je to srečanje pomenilo. »Lesjak Rudolf mi je ime. Pa ne pišite tega, saj ni to nič važno. Bil sem v prekomorskih brigadah in ker ni bilo več prostora na vaši ladji, sem se kar sam odpravil na pot in ni mi žal. Tudi v Gravini sem že bil, prav tako na srečanju z bivšimi borci.« Ko smo ga povabili k nam na ladjo, se je skromno umaknil, češ da mora že zgodaj zjutraj do Splita in nato naprej do doma. Tako zvestega poslušalca, bi si verjetno vsak zbor želel... In takšnih srečanj, sprejemov, dobrodošlic, je bilo na tokratnem izletu vsepovsod, kjer smo se ustavili. Pričakali so nas predstavniki Zveze združenj borcev, Socialistične zveze delovnega ljudstva, komunistične partije, na Visu in v Šibeniku pa sta nam prinesla pozdrave tudi predsednika občinskih skupščin - po naše župana. Pomemben trenutek, oziroma popoldan je bil že prvi dan tudi na sami ladji. Člani sekcije VZPI-ANPI, ki nosi ime po slavnih bazovskih junakih, so udeležencem spregovorili o pomenu včlanjevanja v borčevsko organizacijo in o pomenu, da bi se sekcije v naših krajih poimenovale po padlih slovenskih borcih, po borcih proti fašizmu. Sledil je kratek kulturni program, nato pa so se mladi lotili zbiranja imen jn podatkov tistih, ki so se želeli vključiti v omenjeno sekcijo. S te kratke svečanosti so navzoči poslali dva pozdrava: vsedržavnemu predsedniku VZPI-ANPI Arrigu Bol-driniju in Republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije, v katerih je bil poudarjen pomen potovanja, želja po čim tesnejših stikih med bivšimi borci obeh sosednih držav in pa potreba po skupnem boju, da dosežemo mi Slovenci svoje pravice. Rekla sem že, da je izlet lepo uspel. Za to imajo zaslugo člani TPPZ, sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Miloš, Marušič, Valenčič in seveda tov. Albert Klun in Stojan Troha, prvi sekretar osrednjega odbora prekomorcev - borcev NOB, drugi bivši komandir čete in bataljona v prekomorskih brigadah, ki sta zastopala še Koper, ki je pobraten z Zadrom in Piran, ki je pobraten z Visom. Tudi zabavni in družabni del je veliko pripomogel k uspehu izleta. Tu je treba omeniti neutrudnega Oskarja Kjudraj ki je igral na violino in na harmoniko, Mirana Pečenika s harmoniko, Marina Evo solista, recitatorja Joška Lukeša in ne nazadnje simpatični duo Neva in Mara (prva s harmoniko, druga pevka in izvrstna pripovedovalka šal). Če so se udeleženci izleta veseli in zadovoljni poslovili na Reki, je to tudi njihova zasluga, kot je zasluga tudi discipliniranih izletnikov, ki niso povzročili organizatorjem nobenih skrbi ali nevšečnosti. Kdaj gremo zopet na izlet, so vsi še na koncu rekli... NEVA LUKEŠ Dvorjani bodo Kortežani Viničani pa Cetorani IZOLA — Po enaintridesetih letih poimenovanja naselij Korte v Dvore in Cetore v Vinico bosta ti dve naselji nad Izolo znova dobili svoje krstno ime. S tem bodo tudi Dvorjani uradno spet postali Kortežani, Viničani pa Cetorani. Predlog za poimenovanje teh dveh vasi v izvirno obliko bo v kratkem obravnavala in sprejemala izolska občinska skupščina. Sprememba imen obeh vasi je bila Uradno objavljena leta 1957 v Uradnem listu LR Slovenije, samo poimenovanje pa je bilo formalno opravljeno dve leti kasneje. Dolga leta so vaščani obeh naselij tiho prenašali »nasilno« preimenovanje, ko pa so se med krajevno skupnostjo Dvori in občino Izolo začela številna »trenja« in »nesoglasja«, so leta 1983 vaščani sprožili postopek, da se jim prizna vsaj njihovo izvirno ime. Postopek so sprožili najprej na zborih krajanov, lanskega novembra pa ga je obravnavala skupščina krajevne skupnosti Dvori. Odtlej je stekel ves potreben postopek za preimenovanje, v katerem so vsa pristojna telesa ugotovila, da ni nobenih zadržkov za sprejem imen naselij, ki so jih krajani predlagali. Ker ni pričakovati, da bo skupščina predlog o preimenovanju zavrnila, bo s tem odpravljena prva izmed »krivic«, ki so jih Izolani prizadejali Kortežanom in Cetoranom. Upati je tudi, da bo temu zgledu sledila sprava še številnih drugih spornih zadev med izolskim centrom in zaledjem. IZTOK UMER Na Obali zmanjkuje prostora za odpadke KOPER Čeprav letošnje poročilo Sekretariata za inšpekcijske službe pri Skupnosti obalnih občin ni tako obsežno in bogato s podrobnostmi kot minula leta, nekaterih značilnosti, ki že leta spremljajo delo obalnih inšpektorjev, iz poročila za preteklo obdobje ni bilo moč črtati. Gre za to, da jim še vedno primanjkuje delavcev, da delujejo v slabih prostorskih razmerah, da se iz dneva v dan soočajo z več administriranja, pa ob tem zahteve po delu na terenu niso nič manjše... Tako so lani inšpektorji opravili vsega 7409 pregledov ter ob številnih izdanih soglasjih, odločbah in sklepih izrekli tudi 319 mandatnih kazni, oblikovali oziroma poslali 136 predlogov sodniku za prekrške in 41 ovadb javnemu tožilstvu. Kazni, izrečene za vse prekrške pa lani niso dosegle niti 9 milijonov dinarjev, kar nedvomno kaže na preblago kaznovalno politiko. Ob zanimivostih, ki jih je moč razbrati v poročilih inšpektorjev ne gre prezreti podvojenega števila izdanih soglasij za različna dela in posege v prostor (vsega 1161 soglasij, leto poprej pa 662), kar zahteva od inšpektorjev veliko administriranja, drugo, kar dobesedno bode v oči pa je zmanjšanje vzorcev, ki so jih poslali na analizo o higienski (ne)oporečnosti. V letu 1986 je bilo opravljenih 774 takih analiz, lani pa 352 analiz. To gre predvsem na račun zmanjšanja sredstev za tovrstne analize, saj inšpektorji dajejo v analizo predvsem vzorce, za katere je praktič- no že na oko jasno, da so oporečni. Te analize plača namreč tisti, ki mu je bil vzorec odvzet, sicer pa inšekcije same. To seveda zmanjšuje ostrino nadzora, pa tudi učinkovitost inšpekcij. Da o posledicah takega pomanjkanja denarja ne govorimo. Tudi inšpektorji še vedno ugotavljajo, da na Obali ni ustreznega distribucijskega skladišča za mlečne in suhomesnate izdelke, da se peki - tako kot drugod po Sloveniji - ne drže predpisa ZIS o 30-odstotni izpeki standardnega kruha, vendar pa je vztrajanje na tolikšni izpeki (upoštevajoč izkušnje pekov, trgovcev, inšpektorjev in potrošnikov) nekoliko vprašljivo. Eden od posebnih problemov, na katere opozarjajo inšpektorji, so komunalne odplake in odpadki. Pereči šo zlasti problemi v Fiesi in Seči, seveda pa glede odpadkov poseben problem predstavljajo mestna odlagališča komunalnih odpadkov, ki so razen koprskega (pa še tega pogojno) tik pred zasičenjem, kar kliče po novem skupnem odlagališču odpadkov. Sanitarni inšpektorji so pozorno spremljali tudi stanje morske vode, ki je zlasti ob ankaranski obali močno onesnažena, pa tudi na nekaterih drugih območjih je stanje voda tako, da zna letos priti do omejitev kopanja v določenih časovnih obdobjih. Zanimivo je tudi to, da urbanistični inšpektor še vedno ugotavlja, da se red v prostoru ne izboljšuje. DUŠAN GRČA GenerComit Distribuzione S. p.A. GENERCOMIT DISTRIBUZIONE S.p.A. pobuda zavarovalnice »Assicu-razioni Generali« in banke »Banca Commerciale Italiana« išče FINANČNE KONZULENTE za svoje sedeže v Furlaniji-Julijski krajini TRST - TRŽIČ (Monfalcone) - GORICA - ČEDAD Starost: 25-45 let; izobrazba: višješolska ali univerzitetna diploma; karakteristike: stalna profesionalna ambicija, socialna zrelost in uravnovešenost, komunikativnost in zaupljivost v medosebnih odnosih, sposobnost zaznavanja zanimivih objektivov. Prednost imajo osebe z izkušnjami na bančnem, finančnem ali zavarovalnem področju. Osebne podatke z zgoraj navedenimi pogoji poslati pismeno v italijanščini: GENERCOMIT - Trg Unita 7 - 34100 TRST »Preprosto ne vem, kako naj to povem očetu, Li... če 6 Vključijo iz moštva...« Ni mogel dokončati stavka in je rujeno zaprl oči. Lionelov obraz se je pomračil. Oče bo rahotno razočaran, to je še predobro vedel, toda vse Predobro je vedel, kaj lahko takšna izključitev prinese. sak dan je videval mrtve fante, kot je bil Greg, z raztrese-brnel ^reV^ ^n. P°lne ran od krogel in njegova kamera je o >>ke zakaj, vraga, si naredil nekaj tako bedastega?« -pomladi so ga ujeli, ko je kadil marihuano, in ga »poslali a lop«. Ward ni nič vedel o tem, mislil je, da si je poško-oh^3 • I|090' Toda Gregove ocene so bile tako slabe, da je rnošt1^3 Ce^° Inoznos!;, da 9a ne bodo več sprejeli nazaj v »Kristus, če se jim zazdi, me lahko celo vržejo iz šole.« tp °deh so se pokazale solze, toda obenem je začu- o aj sanj e, ker je lahko končno spregovoril o tem. Skrite misli so ga preganjale že več tednov. Ne da bi kaj pomislil, ga je Lionel pograbil za roko in mu globoko pogledal v oči. »Ne smeš dopustiti, da se to zgodi. Moraš nazaj in si magari obrusiti rit, samo da boš izboljšal ocene. Najemi si inštruktorja, če že moraš, stori vse, kar je v tvoji moči, karkoli...« Vedel je, kaj govori, Gregu pa se še sanjalo ni, kako je tam v divjini. Čeprav ga je bilo strah. Greg ga je obupano pogledal. »Morda bom moral goljufati.« Lionel je zastokal in zmajal z glavo. »Ne, ti osel neumni.« Spet sta bila kot otroka in vsaj medsebojno zaupanje jima je dobro delo. Že leta, odkar sta začela odraščati in odkar je Lionel začutil, da je drugačen, nista bila več prava prijatelja. Prav gotovo pa ne od trenutka, ko je Greg izvedel resnico o bratu. In čudno, ravno k Lionelu se je zdaj zatekel. Že več dni se je želel pogovoriti z njim. Jasona ni poznal dovolj dobro, očetu ni hotel povedati, nekomu pa se je moral izpovedati, kaj se dogaja z njim. Toda Lionel je besno strmel vanj. »Če boš goljufal, ti cepec, te bodo gotovo vrgli iz šole. Vse moraš storiti po predpisih. Kajti če ne boš in če te bodo vrgli ven, te bodo tako hitro pobasali za Vietnam, da se ti bo kar zvrtelo v glavi. Ti si natanko tisto kar hočejo. Mlad, zdrav, močan in neumen.« »Hvala.« »Resno mislim. In kadar rečem neumen, mislim na veliko stvari. Mislim, da nisi dovolj star, da bi te v Vietnamski džungli skrbelo za ženo in otroke. Ti boš lepo gledal, kako umirajo tvoji tovariši in potem te bo prijelo, da bi stekel na plan in ubil Charlieja Konga. Poleg tega si zdrav in mlad...« Lionelu so se oči napolnile s solzami. »Vsak dan vidim otroke, kot si ti, ki umirajo tam zunaj.« Zoprno mu je bilo oditi nazaj, toda čez nekaj tednov ga je čakalo tudi to. Greg ga je pogledal z novim spoštovanjem. Lionelu je uspelo, da je nekako preživel in pri tem postal mož, če si temu lahko rekel tako. Gregu še vedno ni bilo povsem jasno, zakaj je Lionel takšen, kakršen je, toda zdaj mu je prisluhnil. Vedel je, da ima prav, sam pa je bil na smrt preplašen. »Moram se vrniti v moštvo.« »Samo pazi, da boš imel dovolj visoke ocene, pa te ne bodo vrgli iz šole.« »Potgrudil se bom, Li. Prisegam.« »Dobro.« Razkuštral mu je lase, kot je to počel, ko sta bila še otroka, in brata sta se nasmehnila drug drugemu, medtem ko je sonce zašlo. Greg je objel Lionela čez ramena in ta gib ga je spomnil na stare dni na taborjenju. »Toda takrat sem te sovražil,« je priznal Greg, nakar sta se oba zasmejala starim spominom. »Še bolj pa sem sovražil Val in Van.« Začel se je smejati. »Mislim, da sem sovražil prav vse. Na vse sem bil ljubosumen. Hotel sem biti edinec.« »Na neki način si bil. Vedno si bil najbolj povezan z očetom.« Greg je pokimal, ne da bi zanikal. »Le da se tega takrat nisem zavedal.« Na Grega je naredilo velik vtis, da Lionel jemlje vse tako filozofsko. V zadnjih letih ga je blizkost z Wardom spravljala včasih v zadrego, zato je hitro obrnil pogovor drugam. »Vsaj Anne nisem nikoli sovražil.« Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Hotel POSTA TRST — Trg Oberdan 1 (v centru mesta) Tel. 68397, 64184, 65922 Giovanni Manzin PRODAJA NA DEBELO šunka, suho meso, sir in jestvine Ul. S. Cilino 52 - Tel. 567845 Glauco Decorti s.a.s. INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TRST — Ul. Capodistria 35 Tel. 820089 34137 TRST TRGOVINA Ideale G. Foraus Ul. Settefontane 3/c Telef. 731377 - Trst sanitarije vse za ogrevanje in hidravliko inštalacije in popravila gradbeno podjetje PANGERC Ul. Molino a Vento 10 - Tel. 773978 C.I.S.A.A. commercio intermediazione sviluppo alto adriatico mednarodna trgovina in razvoj v severnem jadranu Viale Miramare 129 Tel. 040/410411-411010 — Telex 460505 I jUltkolj Hrarna Zatarna TRST — Trg sv. Jakoba Telefon: 040/724218 V80 j KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU .. . Zadruga z o. z. TRGOVINE: TRST • Ul. U. Foscolo 1 • Tel. 767244 TRST - Ul. Flavia 62 - Tel. 812397 MILJE - Ul. Tonello 6 • Tel. 272494 -Uprava in skladišče: . TRST - Ind. cona - Ul. Travnik - Tel. 817325 agroforestKl: IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA DELIKATESA da Pepi 1 BIFE TOMAŽIČ TRST ■ Ul. Cassa di Risparmio 3 - Tel. 68073 TRST Tel. (040) 631002. 61242, 61060 Ulica Geppa 9 Telex: 460134 AGROF GORICA Ulica Trieste 160 Tel. (0481) 20982 V99 OBUTVE m PRINCIPE s. n. c. TRST Korzo Italia 19 — Tel. 68586 Largo Barriera Vecchia 8 — Tel. 727027 GRADBENO PODJETJE Geom. IDLE TUL & C. S.n.c. TRST — Ulica Flavia 22/3 — Tel. (040) 818141 A. Pertot podloge — drobnarije — velika izbira blaga — oblačila — oprema TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 761029 «4lri«iiii|M;x s.p.a. UVOZ — IZVOZ — PREDSTAVNIŠTVA Pooblaščeni izvoznik: IVECO - FIAT - PIRELLI - COMETTO Industrijska vozila, originalni rezervni deli in gume za Jugoslavijo SADJE - ZELENJAVA DANO HUSU TRST — Ul. dellTstria 3 POHIŠTVO TRST — Ulica Geppa 9 Tel. (040) 68802 - 64489 - 62254 Filiala: GORICA — Korzo Verdi 59 Tel. (0481) 33576 Telex: 460231 ADEX I Jio-tlbtc TRST ■ Ul. S. Cilino 38 ■ Tel. 54390 •FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r.l. Tel. (040) 65134/5 Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 69490 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 --mm S. R. L. IMPORT - EXPORT TRST — Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535-64449 Telex: 460517 TECHNA I ALPEXPCI3T IMPORT - EXPORT ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan Rojan — Ul. Moreri 7 Tel. 414277 TRST Sedež administracije Ul. Pindemonte 4 Tel. (040) 577363 - 575170 Legalni sedež: Ul. Rossetti 111 Telex 460371 ALPTS I Telefax 577707 Filiala: GORICA - Ul. del Faiti 15 V22 D R I O L I TRG SV. ANTONA TRST - VIDEM UVOZ - IZVOZ Sedež 33100 Videm — Ul. Roma 42 - Tel. (0432) 502424 Podružnica 34135 Trst — Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713/411826 — Telex 460319 - FRIEX - Telefax: 040 43073 Razvojni izgledi tržaške luke V naši tedenski prilogi Gospodarstva smo poročali, da je bil 14. marca objavljen zakonski odlok, ki dopolnjuje med ostalim tudi nekatera določila o pristaniških dejavnostih, Z objavo odloka je stopila v veljavo za 50 odstotkov povišana taksa za vse blago, ki bo v pristaniščih pretovorjeno, za šestkrat pa bo povečana taksa na priveze. Edina izjema je tržaško pristanišče, kjer ostane taksa na pretovor blaga nespremenjena. Z ministrskim odlokom je določeno, da se za Trst prizna tarifna izjema zaradi specifične mednarodne vloge mesta. Določeno je tudi, da ostane v veljavi ta premostitveni predpis, dokler ne bodo sklenjeni sporazumi s sosednjimi državami, ki naj bi bile prve koristnice pristaniških uslug. Menimo, da je prav to dopolnilo bistvene važnosti. Znano je namreč, kolikokrat je bil govor prav o mednarodni vlogi Trsta, a da po drugi strani obstojajo določene omejitve pri uresničitvi teh teženj. Takoj po drugi svetovni vojni sta namreč Avstrija in še posebno Jugoslavija zahtevali, da se jima prizna v pristanišču prosta cona, kjer bi lahko opravljali neposredno vse manipulacije. Ta predlog je bil vedno odbit in tako si je Jugoslavija uredila prosto carinsko cono v Solunu. Morda je danes že pozno, da bi te potencialne olajšave prav zaživele in imele značajen gospodarski učinek, a vendar je prišlo do premikov, ki vsekakor valorizirajo speci- fično obmejno vlogo dežele Furla-nije-Julijske krajine. V odloku ni določeno, kateri je organ, ki lahko začne pogovore, in kdo je pristojen za podpis sporazuma. Po vsej verjetnosti bi moralo pri celotni zadevi odigrati vidno vlogo ministrstvo za zunanjo trgovino in po vsej verjetnosti ministrstvo za zunanje zadeve. Na vsak način bi morala deželna uprava FJK pripraviti v okviru že obstoječih obmejnih manifestacij določene posege, ki bi pripomogli pri razčiščevanju pojmov in odnosov. Tu mislimo predvsem na vsakoletno prireditev Transadria, ki je v zadnjih letih zašla na mrtvi tir. Srečanje med pristanišči je dejansko postala arena, kjer sogovorniki ponavljajo vedno iste parole, a ne pride do konkretnega dogovarjanja. Manifestacija se tudi spreminja v neki obrobni sejem navtične opreme. Predstavniki naše dežele bi lahko sedaj predložili načrt o razvoju tega obmejnega sodelovanja in ponudili konkretne olajšave, ki bi jih potem skupaj predložili pristojnim vladam. Ta poteza bi se vklopila tudi v razpravo o deželnem načrtu integriranega prevoza, ki so ga dali prav te dni v odobritev vsem prizadetim organom. Pokrajine, občine in tudi stanovske organizacije imajo mesec dni časa, da iznesejo svoje pripombe, kar naj bi omogočilo izboljšanje načrta, katerega bo moral še pred poletjem odobriti deželni svet. ODO KALAN V okviru splošne valutne liberalizacije Na tuje kmalu tudi s čekovno knjižico j Pgstopek za valutno liberalizacijo napreduje. Gorieva vlada je na pred-ustrerz1IUStra za zunani° trgovino Ruggiera odobrila listino, ki združuje vse Tako im za^onottajne predpise in tako poenostavila njihovo tolmačenje. la. ki enotno besedilo bo začelo veljati 1. januarja 1989, a določi- ra' če^1” minister februarja letos, naj bi stopila v veljavo oktob- tom dCe^° ne P0!®**' kot s’ zel* Ruggiero. To bi namreč omogočilo turis-■ J*a se odpravijo na letovanje v tujino z večjo vsoto denarja kot doslej, obve 62 meI0 *}° namreč mogoče tudi s čekovno knjižico, ki jo je treba zdaj zen Pustiti doma. Znesek, ki ga bomo v inozemstvu napisali na posame-odh h6 • ne k° smel sicer presegati 5 milijonov lir. Poleg tega bomo ob šniim cn’Z ^tal*je lahko imeli v denarnici milijon lir v bankovcih proti zdaj-sehiu 0^'0?0 Hram, pa še za največ dva milijona lir in pol tuje valute. Pri vsak j010 imeli seveda lahko tudi kreditne kartice in jih uporabljali brez 07i e denarne omejitve, da jih bomo le izkoristili v turistične ozirn v/mcjiivc, kiu jm uuiiiu ic iz.fvuiiMiii v lurisuciie namene — na t I^la Za zdravljenje, študij in delo. Če bomo po končanem počitnikovanju drurp^j11 prinesli v Italijo dolarje, zahodnonemške marke ali katero koli bank ?ev*zo' nam je ne bo več treba najpozneje po enem tednu položiti v nosr sedaj, ampak bomo denarce lahko obdržali doma, vendar do vred-2oo 0‘ooT** C^Ve*1 m*l*ionov Ur in pol proti današnji vrhnji meji komaj zadn^i1-0^3 Pa k°do začeli veljati še drugi važni predpisi, s katerimi bodo v°lini predvsem podjetniki. Med drugim bo mogoče odtlej investirati l,0 v tuIe vrednostne papirje, čeprav z zapadlostjo prek 180 dni, prav tako štnim°C V devizab sklepati zavarovalne, nezgodne in druge pogodbe. S po-sedar>*-nakazni.can“ bo dovoljeno pošiljati na tuje do 5 milijonov lir proti imel 1Ima 2 milijon°ma, podjetja, ki delujejo pretežno v inozemstvu, bodo odnj® .1}a razpolago več tuje valute, v naslednjih dveh letih bomo smeli ostaia tekoče račune tako rekoč povsod na svetu in tako naprej. Nerešeno čez m ra 1897’ Celoten dovoz rude je Pospei po rnorju . 58 867 stotov .z Gr_ «le m 17.093 stotov iz Španije - apne-c Pa so nabavili v Istri. Za kurjavo »Pobijali izključno angleški koks, Stili Ji11 pa 80 ga 41118 stotov in je škQA5'789 goldinarjev. Leta 1898 je st„t njski plavž proizvedel 467.940 9rodlia (186.430 stotov belega omrin19, ■ 249'470 stotov polovnega 3 Ija m 32.040 stotov zrcalovine). d proizvodnje so izvozili 53.167 sto- nav,9r°dla ln 8 tem krili stroške za nakup angleškega koksa in uvoženih 383flinetf 1899 16 Plavz proizvedel sive,T,0 St°^V belega in 142.830 stotov ivega grocUja ter 41.790 stotov zrcalo- drimim - Proizvedenega grodlja so tnv9x?\,Z eezarnam oddali 233.620 sto-siio / nnoallJ° S° izvozili 102.000, v Ru-(A7'090, na Ogrsko pa 53.360 stotov. Škeri ek f0 Predelali v lastnih obratih, kedenjska železarna je s tem dosegla Pove - °tne avstrijske proizvodnje. Povprečna cena grodlja v škedenj- skem obratu je znašala 7,74 krone, na Kranjskem pa kar 15,40 krone. Po prvem polletnem računskem zaključku dne 30. junija 1898 je izkazoval saldo 76.450 gld. dobička, po prvem celoletnem obratovanju pa 153.506 gld. dobička. To je bilo veliko manj kot v jeseniški železarni, ki je imela v tistem letu 270.598 gld. presežka. Stvari pa so se v naslednjih letih preobrnile. Tako je škedenjska železarna leta 1900 s 729.000 kronami dobička daleč prekosila jeseniško, ki je izkazala 587.297 kron dobička. Ške-denjski obrat je zato postal osrednja točka interesov in investicij Kranjske industrijske družbe. Družba je y tem času sklepala velike dobavne pogodbe za rudo in premog z uveljavljenimi mednarodnimi podjetji in je ustanovila več zastopstev v važnejših pristaniščih, od koder so prihajale surovine. Kranjska industrijska družba se je s Skedenj skim obratom, katerega naloga je bila v prvi vrsti, da omogoči pocenitev grodlja, povzpela na raven železarne mednarodnega obsega, ki je s svojo proizvodnjo lahko zalagala veliko število železarn v Avstriji. Leta 1901 so v Škednju zgradili koksarno po sistemu dr. Bauer, ki je omogočila preskrbo železarne z lastnim koksom, poleg tega pa je omogočila KID, da vnovči odvečne količine plina pri tržaških potrošnikih. Ugodnim proizvodnim in poslovnim rezultatom so sledili novi načrti in perspektive, ki so ustvarile optimistično razpoloženje v finančnih krogih. V naslednjih dveh letih je zajela železarski sektor kriza in tudi Skedenjski plavž je izdelal v obdobju 1901/1902 le 37.547 ton surovega železa. Dne 20. maja 1905 so delničarji sprejeli sklep o postavitvi drugega plavža, da bi proizvajal izključno feromangan, ki je bil takrat najbolj donosen. Železarna je po letu 1906 dosegla izreden vzpon. Dobiček je znašal v tistem letu kar 1.045.863 kron, medtem ko so imele gorenjske železarne »le« 489.822 kron dobička. Dovozni krog manganovih rud za Skedenj se je razširil do Indije, Rusije, Makedonije, Bosne in Turčije. Navadno železovo Talilnica za kokile, ki je začela obratovati leta 1964 rudo pa je škedenjski obrat dobival iz Grčije. V obdobju 1904/1914 je dosegla KID vrhunec svojega razmaha z naglim porastom proizvodnje, prodaje in izvoza. V škedenjskem obratu je bilo leta 1906 350 zaposlenih, do leta 1911 pa je število naraslo kar na 728. Upravitelji KID so sklenili postaviti še tretji plavž in dve veliki martinski peči, Jesenicam pa naj bi ostala vloga valjarne polizdelkov in predelave v končne izdelke. Prvo martinsko peč v Skednju so dokončali in tudi zakurili septembra leta 1912, drugo pa novembra istega leta. Z zaključeno tretjo fazo izgradnje je bilo v škedenjskem obratu zaposlenih 1130 delavcev, osnovni strokovni kader pa so tvorili delavci iz gorenjskih železarn. Škedenjska železarna se je z dograditvijo martinskih peči in valjarn ter s prižigom tretjega plavža 17. 12. 1913 močno izpopolnila in postala popolnoma samostojna ekonomska enota, ki je lahko prevzemala vse dobave težke pločevine in drugih valjanih izdelkov za ladjedelnice v Trstu, Tržiču in Pulju ter za Tržaški arzenal in delavnice vojne mornarice. (Se nadaljuje) Nastopilo bo že na bližnjih volitvah Predstavili novoustanovljeno gibanje »Giustizia e liberta« Ob polemikah v zvezi z likvidacijo družbe Finsider Sindikati in delavci železarne AIT pripravljajo nove protestne akcije Tovarniški svet škedenjske železarne AIT in sindikalne organizacije se ponovno pripravljajo na protestne manifestacije v obrambo delovnih mest in v podporo zahtev, o katerih je bil govor na sestanku z ministrom Gra-nellijem zadnje dni marca. O sedanjem položaju železarne in o polemikah med ministrom Granellijem in predsednikom družbe IRI Prodijem, bo tovarniški svet s predstavništvom sindikalnih organizacij FIM, FIOM, UILM razpravljal na tiskovni konferenci v četrtek, 7. aprila. V soboto pa bo v Trstu velika protestna manifestacija vseh delavcev železarne AIT, ki se bodo zbrali na Trgu Unita ob 9. uri. Ničkaj ugodne vesti pa ne prihajajo iz krogov sodnih oblasti. Javni tožilec bo namreč odredil preiskavo v zvezi s cestnimi in železniškimi zaporami, ki so jih stavkajoči delavci železarne priredili sredi marca. Kot znano, so tedaj samovoljno (sindikat o namenu ni bil seznanjen) zasedli železniško progo in preprečili odhod oziroma prihod sedmih vlakov. Podobno zaporo so priredili tudi pred cestninsko postajo pri Moščenicah, kar je seveda povzročilo veliko preglavic prometnikom in voznikom. Člen 432 kazenskega zakonika, ki se nanaša na »ogrožanje varnosti javnega prometanevnik - kratke vesti jz.OS Variete: Pronto... e la Rai? 13 30 Dnevnik 14.00 Pronto... e la Rai? (2. del) :4-l5 Dokumentarec: Oudrkov s\ is on Ptroška oddaja: Zvočna ku ic n? Športne vesti 16 00 Otroška oddaja: Big! T35 Izobraževalna oddaja: Besi mnn življenje - Korenine , S, n9 Pnevnik - kratke vesti iq on Variete: Parola mia Ibzo ?ubrika: Knjiga - prijatelji. ?rvon A.lmanahr vreme in dnevni ■30 Film: A me mi piace (ko 1985, r. Enrico Montesano, rico Montesano, Rochelle o0 1r gH Lara Wendel) Pnevnik 70 On filmske novosti 9znn Aktualno: Speciale TG1 •00 Dnevnik in vreme ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi [ ^ RAI 2_________________________j 8.00 Risanke 8.30 Jutranja telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.00 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Mezzogiorno e... (2. del) 13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Šport: mednarodni turnir ženske odbojke (iz Sanrema) 16.30 Kviz: Farfade 17.00 Dok.: II piacere di conoscere 18.05 Aktualno: Come noi 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Faber, Tinvestigatore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.30 Inf. oddaja: Mixer cultura 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Glasbena oddaja: D.O.C. 23.35 Film: Ouarantesimi ruggenti (pust, Fr. 1982, r. Christian De Chalonge, i. Juhe Christie, Jac-gues Perrin, Michel Serrault) l rai 3 n 10.40 Variete: Nad oceani - Furlani v svetu 12.00 Dokum. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio) 15.30 Športna rubrika: Fuoricampo, vmes SP v motokrosu 125 ccm in jadranje 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Gigi Grillo, vodi Folco Ouilici) 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Izobraževalna oddaja: Nove meje znanosti 20.30 Nanizanka: Bronk 21.20 Aktualno: Dan na preturi 22.05 Dnevnik - zadnje vesti 22.15 Aktualno: 4. aprila 1968 - pred dvajsetimi leti je umrl Martin Luther King 23.35 Dnevnik - zadnje vesti RTV Ljubljana 10.00 Mozaik. Naš utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Film: Bratovščina (krim., ZDA 1968, r. Martin Ritt, i. Kirk Douglas, Alex Cord, Luther Adler) 16.50 Mozaik. Naš utrip 17.20 Zrcalo tedna 17.35 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Luna (V novem nizu in že v prvi oddaji je Taček spet nesrečen, ker se je zaljubil. In to ne v kako lepo psičko, ampak kar v luno. Da bi ga potolažil, mu jo Marko pokaže od blizu. Pogovorita se o tem, kdaj vidimo ščip in mlaj, pa tudi o tem, da nekoga trka luna...) 17.50 Legende sveta: Makedonske narodne pravljice 18.20 Dokumentarec: Boj za obstanek - Vrnite kanjo 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Intimni stik (3. del) 21.05 Aktualno: Omizje Ul CANALE 5 7-00 Rubrika: Dobro , „ Italija ^■20 Risanke Q ™ NTanizanka: Arci y o0 Nadaljevanka: ( m On [al Hospital !0.30 Kvizi: Cantando tando, 11.15 Tul miglia, 12.00 Bis, 10 ' H pranzo e servit< Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: La taverna allegria (kom., 1942, r. Mark San L Bing Crosby, 11 n Astaire) iv of Nanizanka: Aliče AorP KV1Z: Doppio slal 18.05 Nan.: VVebster, 1 cingue del guint m no, 19.101 Jeffersi 19.40 Kviz: Tra moglie rito 20.30 Film: Un bambi nome Gesu (r. F Rossi, i. Matteo na, Maria Del Ca Bekim Fehmiu, zadnji del) 22.30 Aktualno: Gran per Mamma Luci 23.15 Variete: Maurizk tanzo Show . 0 30 Filmska rubrika: miere 0.40 Nanizanki: Gli : cabili, 1.40 Bonan ^ RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: Juke box, urli d'-amore (kom., It. 1960, r. Mauro Morassi, i. Ma-risa Merilni, Karin Baal) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicmi troppo vi-cini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Isidoro 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Il diavolo alle guattro (dram., ZDA 1961, r. Mervin Le Roy, i. Špencer Tracy, Frank Sinatra) 23.00 Aktualno: Pomlad Gorbačova 23.45 Nan.: Petrocelli, 0.45 Switch, 1.40 II Santo ITALIA 1 8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family 18.00 Nanizanke: Hazzard, 19.00 Simon & Simon, 20.00 Balliamo e can-tiamo con Licia 20.30 Film: Ragtime (dram., ZDA 1981, r. Miloš For-man, i. James Olson, Mary Steenburgen, James Cagney) 23.30 Film: Fragole e sangue (dram., ZDA 1970, r. Stuart Hagmann, i. Bruce Davison, Kirn Darby) 1.30 Nanizanka: La strana coppia ramaM TELEPADOVA ~ 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days 16.30 Nan.: Mary Hartman 17.30 Risanke: Giatrus, Bra-vestar, Gli eroi dello spazio, Rambo 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: lo tigro, tu tigri, egli tigra (kom., It. 1978, r. R. Pozzetto, i. P. Villaggio, R. Pozzetto, E. Montesano) 22.35 Kviz: Colpo grosso 23.30. Šport: Speedy 0.45 Film Lt TELEFRIULI 13.30 Nadaljevanki: Il diario di Sara, 14.30 Gengis Khan 15.30 Glasbena oddaja: Musič box 18.00 Rubrika: A carte sco-perte 18.15 Nadaljevanka: Ben-detto da Norcia 19.00 Risanke 20.00 Nanizanka: Corpo speciale Sandbaggers 21.00 Šport: košarka A2, Fantoni - Maltinti 23.00 Nanizanka: Raffles, ladro e gentiluomo 23.30 Dražba 24.00 Variete: Accipicchia 0.30Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 8.20 Velikonočne pesmi; 9.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 10.00 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Pirhi brez presenečenja; 10.45 Koncert v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici; 11.35 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 11.30 Pregled mladinske književnosti; 12.00 Moskva - zapisi in vtisi petmesečnega bivanja v Rusiji;13.20 Gospodarski tednik; 13.50 Skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Povejmo glasbo: Okoli po svetu; 15.00 Roman: Vojna in mir (24. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Mladi pred mikrofonom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Tržaški mestni zbor in Madžarski simfonični orkester; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Top lestvica. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Vlada Sredenška; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Slovenski skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami. (WP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Nogomet: Boca Jr.-Gremio 15.30 Športna oddaja: Juke box 16.00 TVD Novice 16.10 Reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Telegram delegacije Slovencev Ciriacu De Miti TRST — Resolucija SKGZ o volitvah TRST — S posveta krožka Che Guevara o kulturi sožitja TRST — Karst Brothers pometajo zamejske škovace 19.30 TVD Stičišče 20.00 Politični tednik 20.30 Nogomet: prijateljska tekma Mi-lan-Dinamo Zagreb 22.15 TVD Vsedanes 22.25 Športne vesti: Sportime 22.45 Športna oddaja: Juke box 23.30 Rubrika: Dgnna Kopertina 24.00 Reportaže: Šport spektakel RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti in reportaže; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.05 Top-ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasba; 9.45 Orkester Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba skozi čas; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Nočni glasbeni spored. Svečanost bo v soboto v šoli na Dragah Pobratenje med Števerjanom in Kojskim potrdilo dejanskega prijateljstva Vina Goriške v Londonu Občina Števerjan in sosedna Krajevna skupnost Kojsko se pobratita. Svečanost bo v soboto, 9. aprila, popoldne v Števerjanu. Povratna in zaključna svečanost pa bo čez kak mesec, v nedeljo, 3. julija, v Kojskem. Za izbiro datumov sta se odločili prizadeti krajevni upravi, upoštevaje lastne specifičnosti in potrebe. Zmenjeno je bilo, da bo prva svečanost pri nas, v Stever-janu, spomladi, povratna pa v Kojskem na dan ko imajo tam uveljavljen krajevni praznik. V soboto bo svečanost v poslopju števerjanske osnovne šole. Predvideni so govori župana v Števerjanu Ivana Humarja ter predsednika Krajevne skupnosti Kojsko Kazimira Pahorja, ter še predsednika Goriške pokrajine Silvia Cumpete in predsednika Občine Nova Gorica Danila Bašina. V programu, ki se bo pričel ob 18. uri, bodo sodelovali kulturna društva Briški grič in Frančišek Borgia Sedej, domači dekliški zbor, učenci Osnovne šole Aloj- Jutri v Školji Loki 10-letnica pobratenja s Sovodnjami V Škofji Loki bo jutri, v ponedeljek, 4. aprila, slovesnost ob 10. obletnici sklenitve pobratenja med občinama Škofja Loka in Sovodnje ob Soči. Ob tej priložnosti bosta v Škofjo Loko odpeljala iz Sovodenj dva avtobusa, ki bosta peljala kotalkarje športno-kul-turnega društva Vipava s Peči in mešani pevski zbor Rupa-Peč, ki bodo nastopili na prireditvi. Z njimi bodo seveda odpotovali tudi predstavniki občinske uprave iz Sovodenj ter številni občani. Jutrišnja slovesnost bo s pričetkom ob 17. uri v prostorih osnovne šole Blaža Ostrovrharja v Škofji Loki. Podobna, povratna slovesnost bo 18. junija na Vrhu. Voščila učencev Pred časom so v našem goriškem uredništvu bili na ogledu učenci osnovnih šol iz Števerjana in s Pleši-vega. Še prej smo v našem dnevniku objavili spise in risbe učencev teh dveh šol. Sedaj, pred velikonočnimi prazniki, smo v naše uredništvo dobili voščila in zahvalo učencev teh dveh šol. Zahvaljujemo se otrokom iz Števerjana ter s Plešivega ter njihovim vzgojiteljem in jim seveda želimo, da bi se v teh nekajdnevnih počitnicah počutili prav dobro. za Gradnika v Števerjanu ter učenci osnovne šole v Kojskem in Briška godba na pihala. O pobratenju med Števerjanom in Kojskim je govora že več let. S pripravami je pričel prejšnji župan Stanislav Klanjšček, pravi zagon za izvedbo pobratenja pa je dala sedanja uprava pod vodstvom župana Ivana Humarja. Lani je Občinski svet v Števerjanu soglasno sprejel sklep o pobratenju. Gre za logično pobratenje med kraji in ljudmi, ki skupno živijo, pa čeprav jih danes ločuje državna meja. Števerjan, Kojsko, Hum, Cerovo, Podsabotin, so kraji, ki so svojčas, tako ali drugače, v preteklosti bili celo v istih občinskih mejah (izvzet je Podsabotin, ki je spadal pod podgorsko ter goriško občino). Veliko je sorodstvenih vezi med ljudmi na obeh krajih meje, ne le iz preteklega časa. Take vezi se ustvarjajo tudi dandanes. Ljudje na obeh straneh se vsi poznajo, veliko je prijate- Huligani so včeraj ponoči ponovno »obiskali« občinsko poslopje na Pal-kišču. V prejšnjih letih so namreč običajni neznanci že večkrat razbijali šipe in mazali po zgradbi, kjer ima svoj sedež domače kulturno društvo Dol-Poljane, kjer je kapela in ima prostor domača osnovna šola (učenci iz Dola se sicer sedaj na pouk vozijo v doberdosko in jameljsko osnovno šolo). Ob koncu prejšnjega leta pa so do-berdobski občinski upravitelji sklenili, da bodo v to zgradbo preselili tudi del občinskega arhiva, saj se bodo kmalu začela razširitvena dela na občinski zgradbi v Doberdobu. Že na začetku del pa bodo porušili malo stavbo za sedežem občine, kjer so med drugim doslej hranili občinski arhiv. Pri tem so seveda upoštevali vse varnostne predpise in so vgradili železne ograje na vsa okna, ki vodijo v prostore, kjer sedaj hranijo arhiv, zamenjali pa so tudi notranja vrata, ki so po novem železna. Kot rečeno so torej neznanci vdrli v zgradbo in to skozi okence, od katerega so odstranili šipo, ki vodi v stranišče in od tam na hodnik v pritličju. Od tu so v razbijalski vnemi nočni obi- Ijev, veliko je kmečke lastnine na drugi strani meje. Vse to je bilo razlog, da imajo ljudje v teh krajih tudi veliko drugačnih stikov. Kulturnih ter drugih gostovanj je precej. Na ljudskih praznikih na tej ali drugi strani meje pridejo tudi ljudje z drugega kraja. V zadnjem času izstopajo množični pohodi od Števerjana do Gonjač, od enega do drugega partizanskega spomenika, ki jih prirejajo v sklopu prvomajskih praznikov. Skratka, razlogov za pobratenje je bilo veliko, še so, sorodstvene in prija-telejske vezi se bodo še bolj utrdile. Tudi Števerjanska občina se bo tako pridružila vrsti tistih, ki so pobratene z občinami v Jugoslaviji. Sovodnje so pobratene z Občino Škofjo Loko, Doberdob pa s Krajevno skupnostjo Pr-vačina. Z Dobrovim v jugoslovanskih Brdih pa je pobratena Občina Krmin. Sobotna svečanost bo torej le uradno potrdilo obstoječega stanja in dejanskih želja briškega prebivalstva. skovalci stopili v prvo nadstropje, kjer je po novem shranjen del občinskega arhiva in kjer je tudi občinsko skladišče. Njihov podvig pa je res neobičajen, saj se v notranjosti zgradbe niso dotikali ničesar in so se omejili le na razbijanje javne imovine. Po prvem pregledu namreč kaže, da so papirji dela Nad 200 angleških novinarjev in trgovcev je prejšnji dan v Londonu poskušalo vina naših Brd in nižinskih predelov Posočja. Za tako promocijo naših vin je poskrbela Goriška trgovinska zbornica v sodelovanju s Konzorcijema za zaščito tipičnih vin Brd in Posočja. Vina je tam ponujalo dvanajst vinogradnikov oziroma podjetnikov. O naši vinih so se angleški listi pohvalno izrazili, trgovci pa so brez dvoma sklenili kupčije, ki bodo ugodne tako zanje kot za tukajšnje vinogradnike. Londonska prireditev je bila v Itali-an Trade Center v Piccadilly Street v Londonu, kjer je stalna razstava italijanskih vin. Italija je za Nemčijo in Francijo tretji izvoznik vin v Veliko Britanijo. Angleže najbolj zanimajo bela vina. Še zlasti naša briška vina bodo lahko tam zelo cenjena. Goriška trgovinska zbornica je podobne prireditve imela v prejšnjih letih v Amsterdamu, Bruslju in na Dunaju. Kredit Goriške hranilnice izvozu na Hrvaško Goriška hranilnica (Cassa di Rispar-mio di Gorica) je Udruženi Banki Hr- občinskega arhiva ostali nedotaknjeni, kot je na svojem mestu ostala tudi imovina kulturnega društva Dol-Poljane. Nepridipravi so v nočnem divjanju vdrli tudi v kapelo in pri tem razbili notranja dostopna vrata, njihova akcija pa se je pri tem zaključila, saj niso odnesli ničesar. Gmotne škode je torej precej, čeprav se nezaželjeni gostje k sreči niso dotaknili občinskega arhiva. vatske iz Zagreba odobrila kredit 3 milijonov nemških mark, kar odgovarja vrednosti 2.250.000.000 lir. Sklep je sprejel upravni svet Hranilnice pod vodstvom dr. Antonia Tripanija, na predlog generalnega direktorja dr. Franca Podde. Udružena banka Hrvatske, kot izhaja iz tiskovnega poročila Hranilnice, je koordinaotr devetih hrvatskih bank za poslovanje s tujino. Za kredit so zaprosili Hrvati, ki s tem želijo kreditirati izvoz italijanskih strojev in naprav v Jugoslavijo. Iz tiskovnega poročila Hranilnice je še razvidno, da ni prvič, da so v tem zavodu naredili tako operacijo. Istočasno menijo, da za izhod iz sedanjih težav jugoslovansko gospodarstvo potrebuje dejansko in konkretno podporo trgovskih partnerjev, še zlasti tistih iz Furlanije-Julijske krajine. izleti Sekcija VZPI-ANPI Peč, Rupa, Gabrje, priredi 21.in 22. maja avtobusni izlet na Plitvička jezera, v Kumrovec in Ptuj. Vpisujejo Mirko Kovic (tel. 391119), Ludvik Pregelj (20012), Srečko Pavletič (882339), Stanko Malič - brivec. Vpis do 15. aprila. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško javlja, da bodo avtobusi, jutri, v ponedeljek, 4. aprila, odpeljali po sledečem razporedu: 1. avtobus ob 10. uri iz Gabrij skozi Sovodnje na Travnik, kjer bo ob 10.30: 2. avtobus ob 10. uri iz Bod-gore preko Števerjana, Oslavja, Pevme, mimo gostilne Primožič; 3. avtobus ob 10.30 iz Štandreža. Sekcija VZPI-ANPI v Gorici priredi 17. aprila avtobusni izlet po Soški dolini, v Tersko dolino in v Rezijo. Spotoma bodo obiskali partizanski spomenik v Osojanih v Reziji in spomenik Marku Redelonghiju v Starem selu pri Kobaridu. Prijave od 5. do 7. aprila med 16.30 in 18. uro na sedežu VZPI-ANPI (v prostorih delavske zbornice CGIL v Gorici) in na sedežu Društva slov. upokojencev v četrtek, 7. aprila od 10. do 12. ure. _______________kino__________________ Gorica CORSO 16.30-22.00 »Dentro la notizia«. VERDI 16.00-22.00 »LJmpero del sole«. VITTORIA 15.30-22.00 »Ouattro cuccioli da salvare«. rjn v« v Trzic EKCELSIOR 16.00-22.00 »Lilly e il vaga-bondo«. COMUNALE 16.00-22.00 »Cobra verde«. Nova Gorica SOČA 16.00 »Navigator«, 18.00-20.00 »Nevarna misija«. DESKLE 17.00-19.30 »Link«. Neznanci vdrli v poslopje v Dolu kjer sta občinski arhiv in kapela Velika noč v znamenju tradicije in muhastega vremena Na mizah janjčki, pirhi in potice nad izleti pa vremenska neznanka Napovedi vremenoslovcev niso za letošnjo veliko noč nič kaj spodbudne. Kdor je izkoristil večdnevni praznični most za potovanje v kak oddaljen kraj se bo verjetno izognil slabemu vremenu, ki ga meteorologi napovedujejo pri nas zlasti jutri v velikonočni ponedeljek, prav na dan, ki je tradicionalno namenjen piknikom in sprehodom v naravo. Napovedi bodo morali upoštevati tudi vsi, ki se te dni odpravljajo na sneg. V zadnjih dneh so izdatne snežne padavine v vseh višjih legah precej povečale belo odejo in obetajo kar ugodno smuko v številnih zimskošportnih središčih. Povsem v skladu z ustaljenimi navadami se obeta praznovanje velike noči za vse, ki bodo praznik preživeli doma, v družinskem krogu, ali pa se bodo v bolj ali manj številni družbi napotili v kakega od gostilnskih lokalov v mestu, okolici ter čez mejo. Za domače pojedine so seveda obvezne tradicionalne velikonočne jedi, predvsem janjčevina, za katero je bilo v zadnjih dneh veliko povpraševanja po mesnicah. K velikonočnemu obilnejšemu kosilu sodijo še druge specialitete in slaščice, kjer izbira niha med domačo potico in 'uvoženo" golobico. Posebno veselje predstavljajo za otroke pirhi. V zadnjih letih se morda SKD HRAST v Doberdobu vabi jutri, v ponedeljek, 4. aprila, in v nedeljo, 10. aprila 1988, na tradicionalni PRAZNIK POMLADI Ponedeljek, 4. aprila: ob 13. uri: otvoritev praznika; ob 15. uri: ex tempore za vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo; ob 17. uri: nastop folklorne skupine Sava iz Kranja; sledi ples ob zvokih ansambla Henček iz Novega mesta; ob 22. uri: tombola v vrednosti 1.000.000 lir. V primeru slabega vremena bo tombola v nedeljo, 10. aprila. Nedelja, 10. aprila: ob 13. uri: otvoritev praznika; ob 17. uri: nastop godbe na pihala Tita Michelas iz Fiumi-cella; Sledi ples ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika. Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi jedmi na žaru in z domačo kapljico. nekoliko izgublja stara navada barvanja pirhov, čeprav je marsikje ta običaj še vedno živ. Kjer ne bo doma okrašenih pirhov pa bodo vsaj čokoladni in lahko si mislimo, kako bodo otroci nestrpno čakali na trenutek, ko bodo lahko razbili tanko čokoladno lupino in pokukali na presenečenje. S polno paro bodo danes in jutri delali v vseh gostilnah in restavracijah razen redkih, ki so v teh prazničnih dneh zaprte. Če se kdo zadnji hip odloča, da bi danes kosil zunaj, naj se kar potolaži in odpove takemu načrtu. Prostor pri mizi v javnem lokalu si je zagotovil le, kdor je pravočasno poskrbel za rezervacijo. Pravočasno pa v tem primeru pomeni vsaj mesec prej, ponekod celo več, saj so nam v nekaterih gostilnah povedali, da so vsa mesta za današnje kosilo razprodali že januarja. Večinoma so mesta že razprodana tudi za jutrišnji dan. Če bo vreme preprečilo piknik v naravi, lahko pričakujemo "oster boj" za poslednje proste pribore. Primerno bogatejša in pestrejša kot sicer bo, ob spoštovanju praznične tradicije, ponudba na velikonočnih jedilnih listih. Predvideno je "žrtvovanje" (ne v obredne pač pa v zgolj gastronomske namene) velikega števila janjčkov in kozličev. Ob tej obvezni jedi pripravljajo gostinski kuharji in kuharice še marsikaj drugega: bogatejša bo izbira prvih krožnikov, ki bo ponudila marsikje priložnost za .pokušnjo neobičajnih zahtevnejših jedi, kot glavna jed pa bodo ob jagnjetini kraljevale vsakovrstne pečenke in druge mesne specialitete. Kosila dopolnjuje seveda še pestra izbira predjedi, prikuh in slaščic. Cene kompletnega kosila so tudi "praznične" (za gostince): od 30-35 tisoč lir navzgor. Manj denarja bodo porabili tisti, ki so kosilo naročili v gostilnah na drugi strani meje. Lažji nesreči Spolzko cestišče in, verjetno, prehitra vožnja sta botrovala nesreči, ki se je včeraj kmalu po 2. uri zjutraj pripetila pri _Angorisu. 39-letni Lucio Siro-nich iz Špetra ob Soči je namreč izgubil nadzorstvo nad avtomobilom alfa romeo giulietta in se zaletel v obcestno drevo. Z rešilcem Zelenega križa so ga pripeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili močan udarec in odrgnine po glavi ter lažji pretres možganov. Zdravil se bo 15 dni. Zaradi nespoštovanja prednostnih norm je prišlo včeraj ponoči v Maria-nu do trčenja med avtomobilom alfa romeo alfasud in fiatom 128. Krajši konec je potegnil 37-letni Lino Stanič, ki je bil sopotnik v alfasudu. Zaradi možganskega pretresa bo namreč okreval v 10 dneh. včeroj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 27. marca do 2. aprila 1988. RODILI SO SE: Valentina Devinar, Chiara Corriga, Maja Pahor, Fabiana Pisano, Andrea Rotundo, Jessica Dean, Ele-na Moreale, Valentina Badin. UMRLI SO: 84-letna upokojenka Anna Maria Zanuttini, 69-letna gospodinja Ni-dia Zacconi por. Miatello, 88-letni upokojenec Luigi Feresin, 82-letna gospodinja Elisa Lacitignola vd. Del Basso, 77-letna upokojenka Norma Zorzenon, 75-letna trgovka Bruna Crasseviz, 75-letni upokojenec Fernando Trevisan, 74-letni upokojenec Germano Crassini, 65-letna upokojenka Ines Miniussi, 70-letna gospodinja Olga Vellini por. Bergognini, 85-letna upokojenka Mafalda Ciani, 84-letna upokojenka Maria Trevisan, 89-letna Ivanka Klanjšček, 94-letna gospodinja Jožica Lukane vd. Rupp, 93-letna upokojenka Caterina Brumnich. POROČILI SO SE: brezposeln Romeo Del Cuore in brezposelna Paola Lena, avtoličar Carlo Troncar in gospodinja Patrizia D'Osualdo, delavec Daniele Silič in delavka Claudia Simčič. OKLICI: trgovec Elvio Cenni in blagajničarka Cristina Kraghel, delavec Alessandro Brigante in delavka Orietta Stabon, finančni stražnik Marco Nitti in uradnica Daniela Monica Degenhardt, profesor Michele Bressan in učiteljica Kira Tulissio. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 84124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, brata, očeta in nonota Jožefa Valentinčiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala naj gre g. župniku Makucu in g. Jožku Kraglju, prof. Gabrijelu Devetaku in moškemu pevskemu zboru iz Štmavra, ki je v slovo zapel ganljivo njegovo pesem. Hvala vsem sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Žalujoča žena, sestra, sinova in hčere z družinami Štmaver, Pevma, 3. aprila 1988 ZAHVALA Vsem, ki so nam v tem težkem trenutku darovali denar v spomin na Rozano Boscolo se prisrčno zahvaljuje mož Robert Cej z družino Oslavje, 3. aprila 1988 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage žene, mame in sestre Mafalde se iskreno zahvaljuje družina Klanjšček, sestra Rozina in drugi sorodniki Pevma, 3. aprila 1988 V petek v goriškem Kulturnem domu Prvič Pajk’s show - kabaret na nekdanje čase v Zlatem pajku Dvorana Zlatega pajka na goriškem Korzu je za marsikaterega Slovenca pomenila kulturno središče, kakor tudi prostor za družabnost in zabavo. Od razmejitve dalje je Zlati pajek odigral pomembno vlogo pri zbiranju goriških Slovencev, ki so v tamkajšnjih prostorih organizirali vrsto prireditev. Leta 1951 je začel delovati tudi Klub Simon Gregorčič, kasneje, ob izteku uporabnosti, pa so se v Zlatem pajku prirejale družabnost v obliki plesnih čajank. Na teh pretežno nedeljskih popoldnevih se je zbiralo izredno veliko mladih, ki so prihajali iz raznih krajev Goriške. Ustvarilo se je jedro, kjer je vsakdo vedel, da bo v njem dobil prijatelja ali znanca, s katerim bo preživel nekaj ur v prijetnem vzdušju. Zob časa je načel tudi Zlatega pajka. Zgrajen je bil Kulturni dom, ki je odločilno vplival na razvoj predvsem kulturne in športne dejavnosti v mestu. Izostala pa je družabnost, vsaj tak- šna, kot so jo pojmovale tiste generacije, ki so se zbirale pri Zlatem pajku. Z željo, da bi nekoliko obnovili tovrstno družabnost, so se nekateri posamezniki, ki so se zbrali pod nazivom Zlati pajek, odločili, da poizkusijo na novo ustvariti vzdušje družabnosti in zabave, značilno za marsikatere pobude v stari goriški dvorani. Nastal je Pajk's show, kabaretno-zabavni večer, na katerem naj bi ob sporedu prav družabnost odigrala glavno vlogo. To je sicer želja prirediteljev, za pravo vzdušje pa bodo vsekakor poskrbeli prisotni. Kaj ponuja prva številka Pajkš sho-wa, ki bo na sporedu 8. aprila ob 21. uri? To je večer zabave, smeha, plesa in glasbe ob prisotnosti znanih in manj znanih gostov. To je večer, na katerem bomo ob kozarcu vina obujali spomine, istočasno pa se menili tudi o prihodnjem srečanju. Za vse so prireditelji že poskrbeli, vsakdo pa naj s seboj prinese kanček dobre volje, drobec zabave in nekoliko avtoi-ronije. Kulturni izlet na Tirolsko Goriški inštitut za družbeno in versko zgodovino prireja od 13. do 15. maja kulturni izlet na Tirolsko z obiskom krajev, ki so vezani na zgodovino goriško-tirolskih grofov. Predviden je voden obisk gradu Tirol pri Mera-nu, od koder izvira grofovska dinastija, Lienza, kjer je družina izumrla leta 1500, zgodovinskih središč in umetnin v Brixnu in Bocnu, muzeja kmečke kulture na odprtem pri Brunecku. Povratek v Gorico bo skozi dolino Drave. Zainteresirani dobijo vse potrebne informacije na sedežu Inštituta v Ul. Seminario 7, tel. 85055. Srečanja z znanimi domačini v društvu Jadran v Ronkah Kulturno in rekreacijsko društvo Jadro v Laškem je od svoje ustano-yitve (17. novembra 1987) razgrnilo že nekaj več ali manj vidnih pobud. Po formalnem postopku za društveno uradno priznanje so člani odbora izdelali splošen načrt dejavnosti za leto 1988. Nekaj pobud so že uresničili. Sodelovali so s Posvetovalno ko-misijo za slovensko manjšino pri Javnem večnamenskem kulturnem središču iz Ronk pri oblikovanju letošnje Prešernove proslave v Selcah. Društvo je pripravilo recital pesmi domačinke Nivee Samar por. Gon v slovenščini, italijanščini in bizjaškem narečju. Do poletja pa naj bi se zvrstil ciklus srečanj-razgovorov z nekaterimi osebnostmi (in skupinami), ki so delovale v Laškem po vojni. Njihova Psovanja naj bi priklicala v zavest edanjega rodu nepoznana imena, iz-ki dogodke iz polpreteklosti, n_ . danes še posebno dragoceni za vi razcvet tukajšnjih Slovencev. 1a spomladanski ciklus večerov je tvoril (18. t. m. v rajonski dvorani v slcah) znani kulturni delavec Fili-oert Benedetič, ki se je sicer uvelja-'1 na Tržaškem kot dolgoletni ravnatelj SSG in sedanji direktor Radia ,.rst A. a se je rodil v tržiškem nase-lu Panzano, ob ladjedelnici, kamor n J6 nie90v oče z družino priselil iz “rd zaradi dela. Benedetič je z živo oesedo obnovil svojo življenjsko pot: šolanje v italijanščini in leta 1945 tudi nekaj časa v slovenščini v Tržiču, nato v Trstu, Gorici, na Beneški akulteti za jezike; nadalje bogato Kulturno-politično delo pri sloven-s tržaškem teatru, radiu in drugih inštitucijah, publicistična in av-orska dejavnost. Posebno prizadeto je bilo njegovo pričevanje o prvih Povojnih letih v Tržiču, o obdobju elikega navdušenja in številnih kul-urnih, športih in rekreacijskih prire- ditev do travmatične diaspore leta 1948, ki je razbila tedanjo številno prisotnost in zamrznila za nadaljnjih 30 let vsako javno življenje Slovencev na Tržiškem. V prostem dialogu so prisotni predstavili Benedetiču, tudi kot odgovornemu za kulturo pri SKGZ, sedanji položaj tržiških Slovencev, ki je danes zanimivo razpet med močnimi perspektivami razvoja in še obstoječimi pogojenostimi preteklosti. Prav te dni je ronška Občina dala na razpolago slovenskemu društvu Jadro (predvsem po zaslugi dolgoletnega prizadevanja slovenskih občinskih svetovalcev in občinske komisije za slovensko manjšino) prostor za društveni sedež v javnem poslopju na Trgu sv. Štefana v Romjanu. V to stavbo bodo v kratkem preselili dvojezično knjižnico, sem bodo prenesli tečaj kleklanja, ki ga je organizirala slovenska občinska komisija in ki je še v teku. Tu torej, v tem "ognjišču" za vse Slovence z Laškega, bodo dobile mesto še vse druge možne dejavnosti. Na istem večeru so še predstavili prvo številko biltena Jadro, ki je v glavnem posvečena delu in ustvarjalnosti učencev slovenske osnovne šole iz Romjana. DAVORIN DEVETAK Objava rokov za nameščanje šolskega osebja Šolsko skrbništvo obvešča, da je dne 28. 3. 88 minister za šolstvo izdal okrožnico št. 87, v kateri določa termine za objavo organikov, prošnje za premestitve in začasne namestitve učnega, vodilnega in neučnega osebja v šolah vseh stopenj. Roki za posamezne obveznosti in prošnje so na različnih šolah različni: podroben pregled dobijo zainteresirani na oglasni deski skrbništva v Ul. Leopardi. Urniki maloobmejnih prehodov Mejni prehodi v aprilu Po uvedbi poletne ure prihaja v mesecu aprilu do precejšnjih sprememb v urnikih delovanja mejnih prehodov, ki so namenjeni posestnikom prepustnic oz. dvolastnikom. Za mnoge prehode se je urnik podaljšal že marca, večina pa se novim razmeram prilagaja aprila, ko se podaljša delovanje prehodov predvsem v večernih urah. Mejni prehodi druge kategorije, med katere so vključeni prehodi za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniški prehodi, so na Goriškem v aprilu odprti po sledečem razporedu. Prehodi za promet s prepustnicami: MIRNIK-GOLOBRDO: od 7. do 19. ure. JENKOVO-NEBLO: od 7. do 19. ure. PLEŠIVO: od 8. do 19. ure. ČAST. VERSA-VIPOLŽE: od 6. do 19. ure. ŠTEVERJAN-HUM: od 7. do 19. ure. SOLKAN 1: od 7. do 19.30. UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA 1: od 7. do 19. ure. RAFUT-PRISTAVA: od 8. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠEMPETER: od 7. do 20. ure. MIREN: od 7. do 19. ure. DEVETAKI-LOKVICA: od 8. do 19. ure (ob sobotah odpirajo prehod ob 7. uri). JAMLJE-KLARIČI: odprt vsak dan od 7. do 20. ure. Prehodi za dvolastnike so odprti po sledečem razporedu: ŠKRLJEVO: kdor namerava čez mejo, mora. obvestiti mejne organe 48 ur prej, sicer je prehod zaprt. CEGLO-MEDANA: od 8. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. UKLANCI-VALERIŠČE: od 7. do 19. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. PODSABOTIN: od 7. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠTMAVER: obvestiti je treba mejne organe 48 ur prej. SOLKAN 2-POLJE (dvolastniški): od 8. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO: obvestiti je treba 48 ur prej. POMLADNE NOVOSTI velikosti od 42 do 54 športni artikli in elegantni Korzo del Popolo 58 - TRŽIČ - Telefon 0481/45065 MARKET S. ANDREA VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in vam obenem nudi številne artikle široke potrošnje po ugodnih cenah MARKET S. ANDREA — ŠTANDREŽ A Korzo G. Verdi 133 - Gorica Tel.: 0481/31884 - 30976 Telex: 460895 KIMEX I Telefax: 0481/85187 s. r. 1. M V »M ■ m G. M. B. H. Viktringer Ring 26 - Tel.: 0463/56216 Celovec - Avstrija - Tel.: 422801 Telex: 422801 KIMEX A Telefax: 0463/51657 IZVOZ - UVOZ PO MALOOBMEJNIH, SEJEMSKIH IN REDNIH RAČUNIH - ZASTOPSTVA Sposabella poročne obleke visoke mode obleke za razne svečanosti in obhajila modni dodatki in oprema GORICA - KORZO ITALIA 74 TEL. 83128 J Banca Agricola Kmečka banka Gorica C.R.AG.L. R.Z.ZO.J. BILANCA 1987 Upravni svet KMEČKE BANKE je odobril bilanco za poslovno dobo, ki se je zaključila dne 31. 12. 1987. Uspešno poslovanje banke v preteklem letu je razvid- no iz sledečih podatkov: VLOGE (hranilne knjižice in t/rn) L. (v milijonih lir) 85.623 (+ 8,86%) NALOŽBE L. 33.802 ( + 30,67%) LASTNA SREDSTVA IN SKLADI L. 9.871 ( + 15,16%) POSLOVNI DOBIČEK L. 1.693 ( + 47,94%) Po akantonacijah in amortizacijah znaša čisti dobiček 736.078.903 lir (+17,79%) 34170 GORICA- Tel. (0481) 31811 KORZO VERDI 55 — Telex 460412 AGRBAN TISKARNA FOTOSTAVEK OFFSET Grafica goriziana GORICA Ul. della Croce 1 Tel. 85766 OBRTNA KAMNOSEŠKA DELAVNICA VIŽINTIN OBDELAVA GRANITA IN MARMORJA RONKE — Trg sv. Tomaža 1 — Tel. 777670 (pri vstopu na avtocesto v Redipuglii) Turistični urad GORICA - KORZO ITALIA 205 Tel.: 0481/520585 TRGOVINA JESTVIN Dušan Pelicon SOVODNJE - Prvomajska 52 Tel. 882060 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Scorianz Sergio PODGORA (Gorica) — Ul. IV Novembre 24 — Tel. 0481/390611 ZLATARNA IN I RARNA ŠULIGOJ 1897 - 1987 90 LET NEPREKINJENEGA DELOVANJA ŠPORTNI POKALI GORICA RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE Ul. Carducci 49 - Tel. 85657 MERI KOSIČ TORBICE. DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI GORICA - Raštel 27 Tel. (0481) 33790 ALPEK s. r. 1. IMPORT - EXPORT 34170 GORICA Ulica Alviano 56 Tel. (0481) 30116 - 31041 1 Telex 460201 1 TOMAUTO S.A.S. TOMAŽIČ STANKO Ul. Nizza 15 - Tel. (0431) 83923 - GORICA ZASTOPSTVO ZA GORIŠKO - PRODAJA NADOMESTNIH DELOV AUSTIN ROVER motel nanut Tržaška 118 - Tel. 20595 GORICA GOSTILNA DVOR briška vina - domač pršut - pristna domača kuhinja DVOR — ŠTEVERJAN — Tel. 884035 RANGMnOVm AUSTIN MINI □ AUSTIN MAESTRO □ AUSTIN MONTEGO ROVER 1000 □ ROVER 1600 □ ROVER 600 □ ROVER 825 TRGOVINA JESTVIN Briško GORICA Trg Medaglie d’Oro 12 Tel. 83550 Restavracija SllldidO Doberdob - Ul. Gorica 32 Tel. 0481 / 78276 Ob ponedeljkih in torkih zaprto AVTOKAROSERIJA Gaiotto & Podgornich BARVANJE V PEČI — PREIZKUSNI SERVIS ŠTANDREŽ — Ul. Trivigiano 15 — Tel. (0481) 21366 OPREMA ZA LIVARNE ŽELEZNINA SU.NA - ANIME HOBBY K. NANUT in T. ŠULIGOJ S.D.F. 34170 GORICA Ul. A. Gregorčič 20/5 Tel. (0481)21069 V NOVIH PROSTORIH 34170 GORICA UL Carducci 30-Tel. (0481)34730 IMPORT - EXPORT Sedež GORICA Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. 0481/22211 Telex: 460655 TEKNO I Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1 Zaščitna sredstva za poljedelstvo — Kemikalije in bazna kemija — Industrijski inženiring — Tehnična svetovalska služba tekno s.r.l GOSTILNA »PRI TILDI« Rupnik Marija OSLAVJE 5 Tel. 85447 Gostilno pri Mirotu Domača kuhinja, pristna vina goriškega okoliša SOVODNJE - Prvomajska ul. 92 Tel. 882017 UNIVERZE Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za pomožnega tehnika na Fakulteti za fiziko, matematiko in naravoslovne vede Inštituta za minera-logijo in petrografijo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je diplomiral na nižji srednji šoli, je že polnoleten in še ni dopolnil 36. leta starosti. Rok za predložitev prošenj zapade 5. aprila 1988. Za Podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 4. 3. 1988. Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za Pomožnega tehnika na Fakulteti za farmacijo Inštituta farmacevtske kemije in toksikologije. Natečaja se lahko udeleži, kdor je diplomiral na nižji srednji šoli, je že polnoleten in nima še'36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju ali posebnem formularju. Rok za predložitev prošenj za vpis na natečaj zapade 7. aprila 1988. Prošnje za vpis na natečaj morajo kandidati poslati na naslov: Al Mag-nifico Rettore delFUniversita di Trieste, piazzale Europa 1. Izpit bo 5. maja 1988 na sedežu Inštituta farmacevtske, kemije in toksikologije tržaške Univerze. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 8. 3. 1988. Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za pomožnega tehnika na višji šoli za moderne jezike, tolmače in prevajalce. Natečaja se lahko udeleži, kdor je diplomiral na nižji srednji šoli, je že polnoleten in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju ali posebnem formularju. Rok za predložitev prošenj za vpis na natečaj zapade 7. aprila 1988. Izpit bo 11. aprila 1988 ob 9. uri na sedežu višje šole za tolmače in prevajalce v Ulici D Alviano 15/1 v Trstu. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 8. 3. 1988. Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za olektrikarja-monterja električnih inštalacij in omrežij. Natečaja se lahko udeleži tisti, ki je iz-P° nil_osnovnošolsko obveznost, ima 18 let in jih >ma še 36 (razen izjem, ki jih predvideva zakon). redvsem pa mora biti kandidat pripravljen opravljati svoje delo na vseh sedežih videmske niverze. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandi-at napisati na kolkovanem papirju in poslati na naslov: Universita di Udine, via Antonini 8, 33100 Udi ne. Rok za predstavitev prošenj zapade 7. ap-ri~a 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - ž dne 8. 3. 1988. Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za dva univerzitetna raziskovalca na Fakulteti za hziko, matematiko in naravoslovne vede. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti katerekoli fakultete, tudi iz tujine. Rok za predložitev prošenj zapade 9. aprila 1988. Ostale informacije so objavljene v posebnem Uradnem listu - natečaji in lzPiti - z dne 9. 2. 1988. ministrstva Notranje ministrstvo razpisuje javni natečaj za 172 občinskih tajnikov. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti pravne, ekonomske, politič-ue ali podobne fakultete (npr. bančne in ekonomske fakultete, fakultete za diplomacijo). Kandidati morajo napisati prošnjo na obrazcih, ki jih dobijo na vseh prefekturah. Kandidatova točno izpolnjena prošnja mora dospeti na prefekturo, Jer ima kandidat svoje stalno bivališče, do 11. aPjUa 1988. Ostali pogoji so našteti v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne Ministrstvo za prevoze razpisuje javni natečaj za poskusno zaposlitev dveh administrativnih inšpektorjev Generalnega ravnateljstva civilne motorizacije in pooblaščenih prevozov Furlanije-uhjske krajine. Natečaja se lahko udeležijo dip-omanti Pravne fakultete, Fakultete političnih in socialnih ved ter Ekonomske fakultete, ki nimajo se 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). rošnje bodo kandidati morali poslati na naslov: Mmistero dei trasporti, Direzione generale della motorizzazione civile e trasporti in concessione, I Uirezione centrale personale, Divisione 12, 00100 Roma. Rok za vpis na natečaj zapade 21. aprila 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 22.3.1988. OSTALI JAVNI NATEČAJI Goriška trgovinska, industrijska in obrtniška zbornica razpisuje javni natečaj za udeležbo tečaja za poskusno zaposlitev administrativnega sodelavca. Rok za vpis na natečaj zapade aprila 1988. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu goriške zbornice: Ufficio personale della Camera di commercio di Gorizia, Ulica Crispi 10. Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za pomočnika zdravnika pri zdravstvenem ravnateljstvu. V poštev bodo prišli usti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 4 z dne 15. januarja 1988. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki nimajo še 36 let (z izjemami, ki jih predvideva zakon) in morajo biti vpisani v poklicni seznam. Rok za vpis na nate- Da pošast zaživi na platnu Večji ali manjši uspeh znanstvenofantastičnih filmov je v znatni meri odvisen od sposobnosti tehnika za specialne efekte. V današnji filmski produkciji je ta skoraj nenadomestljiv, kar pomeni, da je povpraševanje po njih močno naraslo. Vedno bolj ga potrebujejo tudi televizijski režiserji. Vsi ga iščejo. Kdor ga ima ga ne spusti. Tehnik za specialne efekte vnese s svojimi posegi v film stvaritve (kot npr. pošasti, morske potrese, nečloveške zvoke, fantastično pokrajino, vesoljske ladje), ki so sad njegove ali režiserjeve domišljije. Pri načrtovanju raznih pošasti spfx producer, tak je namreč angleški naziv tega tehnika, lahko daje duška svoji domišljiji. Njegova ustvarjalnost ne pozna meja. Boljši je tehnik, bolje bo znal realno prikazati svoje izmišljene pošasti in pokrajine, ki bodo obogatile režiserjevo zgodbo. Dober tehnik za specialne efekte bi moral biti filmsko zelo podkovan in razgledan. Ker pa je filmski planet tako velik, (in nič ne kaže, da se bo v bodoče kaj zmanjšal) je to privedlo, da danes poznamo tri vrste tehnikov za specialne efekte. V Italiji, kjer so se tovrstni tehniki komaj pojavili poznamo: tehnika za specialne zvoke, optične efekte in za elektronske efekte. Tehnik za specialne zvočne efekte ustvarja zvoke, ki ne spadajo ne v dialog, še manj pa v filmsko glasbo. Ustvarja šumenje dežja, škripanje vrat, grozovite in iznakažene glasove strašnih bitij raznih grozljivk. Iz tega lahko sklepamo, da mora zvočni tehnik poznati nekaj elementarnih zakonov elektroakustike. Urediti si mora tudi arhiv v kompjuterju, iz katerega bo lahko črpal podatke in zvoke, da se bodo v filmu ujemali s primerno izbrano glasbo. Največji razmah pa je v zadnjih letih doživela zvrst specialnih optičnih efektov, saj so njeni tehniki znali najbolje izkoristiti tehnološke novotarije zadnjih let. Pomislimo samo, na znanstvenofantastične filme Stevena Spielberga in filme s katastrofalno vsebino. Tehnik za specialne optične efekte mora imeti splošno izobrazbo in tudi nekoliko umetniške žilice. Razne zvrsti umetnosti mu pravtako ne smejo biti tuje. Poznati mora tudi nekaj znanstvenih teorij in se predvsem spoznati na zoologijo in anatomi- jo, kar mu bo pomagalo pri delu. Arhitektura in gradbenišvo pa zanj sploh ne bosta smeli biti španska vas. Pomislimo samo na nebotičnike, ki se v ničkoliko filmih podrejo do tal. Vsekakor se mora tehnik za specialne optične efekte spoznati tudi na elektroniko, ki je v tem poklicu nenadomestljiva. Nadvse zanimiv pa je poklic tehnika za specialne elektronske efekte, ki iz niča s pomočjo kompjuterja gradi razne modele, animira statične figure, doda ali zbriše razne predmete in na koncu še pobarva črno-beli film. Prav ta zadnja dejavnost pa je pred kratkim izzvala precej polemik, saj so prav ti tehniki pobarvali tudi sloviti film Casablanca. Za to delo mora tehnik imeti zelo kreativne možgane. Grafiko in animacijo pa mora imeti v mezincu. Predvsem pa mora dobro poznati vse možnosti, ki mu jih pri ustvarjanju nudi moderna tehnologija. Tehnik za specialne elektronske efekte se poslužuje tudi kompjuterja Digital paint box, ki ga sestavljata elektronski svinčnik in kamera, ki mu dajeta neskončno možnosti pri spreminjanju filmskih situacij in barv. Tako lahko ustvarja nove elektronske efekte v filmu ali pa se poigrava z njimi, ko je film že posnet in ga drugače ne bi mogli spreminjati. Tehnik je samostojni delavec, in čeprav ga naše pravo še ne pozna, je njegov zaslužek bajen. Njegovo delo je ustvarjalno in mu omogoča, da skupaj z režiserjem, igralci, filmskim snemalcem in scenografom, pripomore k uspehu filma. Zaenkrat se tistim, ki si želijo postati tehniki za specialne efekte, ni potrebno udeleževati posebnih tečajev ali polagati državnih izpitov. Toda kljub temu se bo mlad človek težko sam izšolal. Zato naj navedemo nekaj naslovov, kjer boste lahko dobili zanimive in potrebne informacije: Eidos, specialisti in eidomatica, Ulica Fontana 16, Milan. Giangi film, Ulica Maiocchi 8, Milan. Laboratorio di cinematografia, c/o Albe-do cinematografica, Ulica Magolfa 13, Milan Centro sperimentale di cinematografia, Ulica Tuscolana 24, Rim. čaj zapade 22. aprila 1988. Ostale informacije lahko kandidati dobijo na sedežu TKE v Ulici Farneto 3. Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dva sodelavca-zdravstvena nadzornika. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 23. Poleg tega se lahko natečaja udeleži vsak, ki nima še 36 let in je diplomiral na višji šoli za geometre ali kmetijske in industrijske izvedence. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje bodo morali kandidati nasloviti na: Ufficio concorsi - Settore personale del-1'U.S.L. n. 1 Triestina, via Farneto 3, 34100 Trst. V tem uradu lahko kandidati dobijo tudi ostale informacije. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za zdravstvenega tehnika v anatomiji in patološki istologiji. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem uradnem vestniku z dne 22. februarja 1988. Natečaja se lahko udeleži vsak, ki nima še 36 let in ima diplomo tehnika v anatomiji in patološki istologiji. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje za vpis na natečaj morajo kandidati poslati na naslov: Unita sanitaria loca-le n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorizia. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dva zdravstvena pomočnika v oddelku za prvo pomoč KZE št. 2 Goriziana. Goriška ustanova zaposli dva zdravnika, ki sta že vpisana v poklicni seznam in nista dopolnila še 45. leta starosti. Predvsem pa je potrebno, da so kandidati že opravili triletno strokovno usposabljanje in dveletno specializacijo ali pa morajo imeti petletno prakso v tem sektorju. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 12 z dne 4. februarja 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 26. aprila. Prošnje za vpis na natečaj morajo kandidati poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorizia. Ostale informacije lahko kandidati dobijo prav tako v uradu za osebje iste ustanove. Goriška krajevna zdravstvena enota št. 2 razpisuje javni natečaj za 11 profesionalnih bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani bolničarji/ke, ki so že polnoletni in niso še dopolnili 36. leta starosti in so že tri mesece pred zadnjim rokom za vpis na natečaj vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 32 z dne 10. 3. 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje za vpis na natečaj morajo kandidati poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorizia. Ostale informacije lahko kandidati dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici: tel. 0481/87451. Videmska krajevna zdravstvena enota št. 7 razpisuje javni natečaj za farmacista. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 8 z dne 25. januarja 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 18. aprila 1988. Ostale informacije lahko interesenti dobijo v uradu za osebje KZE št. 7 v Vidmu. Videmsko občinsko podjetje za plin in vodo (AMGA) razpisuje javni natečaj za direktorja konzorcija. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani inženirji, ki imajo 30 let in jih nimajo 46. Rok za predložitev prošenj zapade 10. aprila 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 11. 3. 1988 ali pa telefoniraj v urade podjetja v Ulici Trento 67 na številko 0432/504151. Videmska krajevna zdravstvena enota št. 7 razpisuje javni natečaj za 11 bolničarjev. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 8 z dne 25. januarja 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 18. aprila 1988. Ostale informacije lahko interesenti dobijo v uradu za osebje KZE št. 7 v Vidmu. Pokrajina Trst razpisuje javni natečaj za svetovalca-raziskovalca. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti pravne ali enakovredne fakultete. Rok za predložitev prošenj zapade 23. aprila 1988. Prošnje morajo interesenti vložiti na naslov: Provincia di Trieste, Segreteria della Presi-denza, via della Geppa 21, Trieste. Lahko pa jo tudi pošljejo na isti naslov in sicer kot priporočeno pismo s povratnico. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu tržaške Pokrajine. Pokrajina Trst razpisuje javni natečaj za svetovalca-raziskovalca. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti ekonomske ali politične fakultete. Rok za predložitev prošenj zapade 23. aprila 1988. Prošnje morajo interesenti vložiti na naslov: Provincia di Trieste, Segreteria della Presi-denza, via della Geppa 21, Trieste. Lahko pa jo tudi pošljejo na isti naslov in sicer kot priporočeno pismo s povratnico. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu tržaške Pokrajine. A.C.I. Italijanski avtomobilski klub razpisuje javni natečaj za asistenta administracije na videmskem pokrajinskem sedežu. Natečaja se lahko udeleži kdor je izpolnil šolanje na višji srednji šoli, nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in bo do 3. maja bival v videmski pokrajini. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju na naslov: Automobile club dltalia, Servizio personale e af-fari generali, Ulica Maršala 8, Rim. Rok za predložitev prošenj zapade 3. maja 1988. Podrobnejše informacije lahko kandidati dobijo v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 25. 3. 1988 ali na sedežih A.C.I. Deželno ravnateljstvo za trgovino in turizem obvešča, da bo sprejemni izpit za vpis na tečaj za strokovno usposabljanje smučarskih učiteljev v alpskem smučanju in v smučarskem teku 18. in 19. aprila na Nevejskem Sedlu. Izpita se bo lahko udeležili italijanski državljani ali državljani držav EGS, ki so do 31. decembra 1987 dopolnili 18. leto starosti. Prošnje za vpis na izpit morajo interesenti oddati do 8. aprila 1988 na naslov: Direzione regionale del Commercio e del turismo, Ulica sv. Frančiška 37, Trst. Kemijski inženir. Nadomestno začasno zaposlitev na oddelku za medicino in higieno na delu, mu ponuja Krajevna zdravstvena enota št. 2 v Gorici. V poštev bodo prišle samo prošnje diplomantov Fakultete za kemijsko inženirstvo, ki niso še dopolnili 35. leta starosti (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. Prošnje morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jih poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24. Rok za predložitev prošenj zapade 8. aprila 1988. Ostale informacije lahko kandidati dobijo na oddelku za osebje goriške KZE: tel. 0481/87451. Mladi, ki imajo radi samostojno delo. Zaposli jih glavna agencija zavarovalniške družbe RAS. Interesenti morajo imeti višješolsko izobrazbo. Zaslužek glede na sposobnost. Kogar ponudba zanima mora poslati svoj kratek življenjepis na naslov: RAS, Agenzia generale di Trieste, Ufficio organizzazione, piazza della Repubblica 1, 34100 Trst. Mladi z višješolsko izobrazbo. Zaposlitev v sprejemnih uradih in tajništvih v Trstu jim ponuja družba Jolly Hotelov. Interesenti morajo obvladati angleščino in francoščino ter/ali nemščino. Prednost bodo imeli kandidati, ki so diplomirali na univerzi. Kogar ponudba zanima mora poslati svoj kratek življenjepis na naslov: Direzione Jolly Hotel, Corso Cavour 7, 34132 Trieste. Dekle, ki dobro pozna uradniško delo. Pogoji: resnost in dobro znanje italijanščine. Intere-sentke naj telefonirajo na številko: 040/727383 Uradnik ali uradnica. Zaposli ga/jo družba finančnih svetovalcev FPA Andro Italia. Kogar ponudba zanima, mora dobro poznati uradniško delo, računovodstvo, lepega videza, poznati video tipkanje. Ista družba zaposli tudi trgovske potnike, saj hoče okrepiti svoje delovanje v tržaški in goriški pokrajini. Interesenti morajo telefonirati na številko: 040/68838. Sodelavci in sodelavke, ki jih privlači finančno, zavarovalno poslovanje in kupoprodaja nepremičnin. Zaposli jih podjetje, ki hoče razširiti svoje delovanje na tem področju. Vsem je omogočena hitra kariera. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/64646. Dva kuharja z dobrimi delovnimi ocenami in dva sposobna pomočnika kuharja. Interesenti naj telefonirajo po 15. uri na številko: 040/304927. Trgovski potnik, ki je dobro vpeljan v prehrambeni in okrepčevalni sektor ter v prodajo na debelo. Dodelili bi mu eksluzivne artikle in ekskluzivno področje poslovanja. Interesenti naj telefonirajo od 13. do 15. ure na številko: 040/214438. Vestna otroška varuška. Zaposlitev ji ponuja družina z dvema otrokoma. Interesentke naj telefonirajo na številko: 040/764101. Učitelj ali učiteljica telovadbe. Interesenti naj pišejo na poštni predal št. 6/M 34100 Trst. Vestna in sposobna hišna pomočnica z vozniškim dovoljenjem. Zaposlitev ji nudi družina iz Tržiča z dvema otrokoma. Interesentke naj telefonirajo po 20. uri na številko: 0481/45618. Strežno in kuharsko osebje. Zaposlitev na Krasu jim nudi priznana restavracija. Interesenti naj pošljejo prošnjo na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "C2". Knjigovodja letnik 1966 išče prvo zaposlitev, tudi začasno. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zl". 26-letni knjigovodja išče zaposlitev kot uradnik. Prost vojaških obveznosti in z uspešno opravljenim tečajem za programerje elektronskih računalnikov. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z2". Elektrikar-obrtnik, ki je usposobljen za vzdrževanje električnih omrežij, namestitev novih in hišnih ter izvenhišnih napeljav. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Cl". 22-letna knjigovodkinja z dveletno prakso v zunanjetrgovinskem podjetju. Obvlada srbohrvaški in angleški jezik. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z3". Na gostovanju v Beogradu in Svetozarevu Z Nušicevo »Sumljivo osebo« SSG osvojilo srbsko občinstvo Slovensko stalno gledališče je konec preteklega tedna z velikim uspehom gostovalo v Beogradu in Svetozarevu, kamor je bilo povabljeno za zaključek iestivala Dnevi komedije. Uspeh je bil resnično izjemen in, odkrito rečeno, tudi nenadejan. SSG je nastopilo namreč s Sumljivo osebo, igrati Nušiča v njegovi domovini, kjer je še vedno izjemno priljubljen in so njegova dela poznana v vseh nadrobnostih in celo značilnostih posameznih uprizoritev, pred številnimi umetniki, ki so odigrali po več vlog v istem delu, pa seveda ni zavidljiva naloga. To so čutili tudi člani našega ansambla, posebno v začetku prvega nastopa v Beogradu. Očitno pa je režija Dušana Jovanoviča tako silovita in nevsakdanja, a tudi utemeljena in prepričljiva, da je po razumljivem začetnem šoku, h kateremu je, poleg jezika, nekoliko pripomogla tudi zamenjava originalnih imen, publiko kmalu osvojila, nazadnje pa povsem očarala. To je po drugi strani pripomoglo tudi k vse bolj zbrani in intenzivni igri, tako da je bil drugi večer v Svetozarevu resnično briljanten, občinstvo pa vzhičeno. Tega po celem tednu parade najboljših srbskih komedij in komedijantov ter ob prisotnosti nagrajencev resnično ni bilo lahko doseči. Beograjsko predstavo si je ogledal tudi Miroslav Belovič, ki je pred desetimi leti pri nas režiral Nušičevo Oblast in nedavno preživel zelo dolgo in hudo bolezen. Njegova prisotnost in pohvala, ob nekaterih kritičnih pripombah na račun prvega dela in ugotavljanju izjemne režiserjeve pronicljivosti ter silovitosti interpretacije v drugem, sta bili za tržaške goste med najlepšimi priznanji. K tem je gotovo treba pripisati tudi oceno Dušana Kovačeviča, avtorja pri nas videnih Radovana III. in Balkanskega špijona, pravega in edinega Nušičevega naslednika, ki je na festivalu prejel nagrado za Klavstrofobično komedijo kot najboljši tekst. Kovačevič ni zdržal, da ne bi ravnatelju Košuti prišel čestitat že med samo predstavo, ko je dvorana spet enkrat odmevala od smeha in aplavza, po koncu pa je izjavil, da se tako od srca in toliko ni nasmejal že od svojega otroštva in da je do tega večera štel Nušiča vsaj že dve desetletji za . popolnoma mrtvega avtorja. Jovanoviču in ansamblu SSG pa je uspelo dokazati nasprotno. Enako poročajo tudi časopisi, ki ob inventivnosti in suverenem pristopu dajejo izjemen poudarek odlični kolektivni igri. Politika Ex-press je svojemu dolgemu poročilu dala naslov: Nušič naš sodobnik. Kaj več? Trio »lepe umetnosti« v gledališču Rossetti Trio Beaux Arts, ki deluje že od leta 1957, nosi upravičeno ime Trio lepe umetnosti. Njegov koncert v gledališču Rossetti v okviru abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega društva, ni bil le glasbeni večer, bil je resnično in globoko doživljanje absolutne glasbene lepote, v kateri se je vsak element glasbenega dogodka vlil v enovitost srečanja z glasbo. Interpretacije so izhajale iz glasbene vsebine, filozofije časa, v katerem so nastale in iz osebnosti skladatelja in njegovega odnosa do sveta in življenja. Trio Beaux Arts nam je predstavil glasbo Mozarta (Trio kv-548 v C-duru), Beethovna (Trio op. 70 št. 1 v D-duru) in Schuberta (Trio op. 100). Skladbe, ki smo jih poslušali, niso izzvenele kot glasba za klavir (Menahem Pressler), violino (Isidore Cohen) in violončelo (Peter Wiiey) ampak kot monodrama, ki jo izvaja ena sama oseba v različnih glasovno barvnih odtenkih. Čeprav se izvajalcu tu in tam nekoliko zatakne, igra ne izgubi na kvaliteti in izraznosti. Tako sozvočje, skladje in ubranost podajanja le redko slišimo v komornih zasedbah. Ne le vsaka tema ali motiv, ampak tudi vsak ton je imel svojo funkcijo v okviru celote in harmonskega skladja. Čeprav smo skladbe že večkrat slišali, smo jih v izvedbi Tria Beaux Arts nanovo odkrivali in podoživljali. MIRKO SLOSAR Japonska sopranistka v Krožku za kulturo V Krožku za kulturo in umetnost v mali dvorani gledališča Verdi, je za ciklus mladih glasbenikov v sodelovanju s Tržaškim združenjem prijateljev operne glasbe G, Viozzi nastopila japonska sopranistka Takako Kozakai s Carlom Mario Arosiom pri klavirju. Pevka, ki se po študijih na Japonskem zdaj izpopolnjuje na konzervatoriju G. Verdi v Milanu, je že nastopala v opernih sezonah v Italiji, Franciji in na Japonskem in je na nedavnem natečaju Voci Nuove per la Lirica v Pavii zasedla 1. mesto v sopranski kategoriji. Njen spremljevalec Carlo Maria Arosio se udejstvuje kot solistični pianist in spremljevalec, pa tudi kot skladatelj in dirigent. Spored mladih koncertantov je obsegal arije iz Bellinije-vih, Donizzettijevih, Verdijevih in Puccinijevih oper 1 Ča-puleti e i Montecchi, Anna Bolena, II Corsaro in Otello ter La Boheme in dve Arosiovi klavirski skladbi Due ariette da camera in Suite breve per pianoforte. Sopranistka Takako Kozakai se je predstavila kot pevka ne obsežnega a prijetnega in kultiviranega glasu, ki se z lahkoto sprošča v intonančno zanesljive višine, v nižjih legah pa se ji glas obarva manj jasno in manj spevno. Lepše harmonične učinke je vsekakor dosegla v Verdijevih spevih In solitaria stanza in v Canzone del salice s slovito Ave Mario iz Otella. (j. k.) Škovace Karst Brothers tudi na dolinskem koncu Po uspelih »generalkah« konec preteklega tedna v tržaškem Kulturnem domu bo kabaretna skupina Karst Brothers predstavila svoje Škovace tudi na dolinskem koncu. V petek, 8. aprila, bo namreč nastopila v boljunškem gledališču Prešeren. Tudi na tej predstavi si bo lahko občinstvo ogledalo izredno izviren baletni nastop »plesalke« Heather Malalan (na sliki), v katerem se klasična baletna izraznost prepleta z inovatorskimi skakalnimi elementi »a la Primož Ulaga«... Pariška večera Aleksija Pregarca V članek Zamejska kultura na bregovih Sene (objavljen 25. 3.) se je vrinila neljuba napaka, na katero nas je pismeno opozoril ricmanjski pesnik Aleksij Pregare. V članku je bilo zabeleženo, da je Pregare imel v Parizu prisrčno srečanje s člani slovenskega pariškega društva Lipa. Pesnik je v resnici, poleg nastopa v pariškem Italijanskem kulturnem centru, opravil, seveda na povabilo vodstva Društva Slovencev v Parizu, tudi nastop v Slovenskem domu, kjer ima to društvo svoj sedež. Predstavil je tako svoja Jedra, spregovoril o slovenskem kulturnem trenutku in priložnostno izrecitiral nekaj Prešernovih in Gregorčičevih pesmi. Ob lepi udeležbi pariških rojakov se je večer zaključil s prisrčno družabnostjo. Nekaj udeležencev tega večera (zlasti goriški znanci) so se naslednjega dne udeležili predstavitve njegove in Kravos-Vecchietove knjige v Italijanskem centru. Saksofonist Wayne Shorter v Ljubljani V ljubljanski hali Tivoli se je v torek predstavil domačim ljubiteljem jazza eden od najbolj znanih jazz saksofonistov, Wayne Shorter. Temnopolti Newyorkčan je že tri desetletja v samem vrhu jazz ustvarjalcev. Leta 1958 se je uveljavil kot član skupine Jazz Messengers Arta Blakeja, v šestdesetih letih je zaslovel s skupinami Milesa Davisa, leta 1971 pa je s klaviaturistom Joejem Zawinulom ustanovil skupino Weather Report, ki je bila celih deset let vodilni predstavnik tako imenovane fusion glasbe. Wayne Shorter je v Ljubljani igral z novim kvintetom (Renee Rosnes in Bernard Wright - klaviature, Keith Jones - bas, Terri Lyne Carrington - bobni). Že v uvodni pesmi je s svojim sax sopranom pričaral v nezadovoljivo obiskani dvorani tipično weatherreportersko atmosfero. V nadaljevanju se je glasba kvinteta prevesila v funky ritme. V tem delu je Shorter, ki se je med koncertom posvetil skoraj izključno sax sopranu (tenor saksofon je le parkrat povlekel na dan), pustil mnogo prostora ostalim članom kvinteta, predvsem klaviaturistoma. Saksofonist se je kot solist še najbolje izkazal v duetu s pianistko Renee Rosnes, v katerem je prišla do izraza vsa njegova izpovednost, kot komponist pa v zaključni skladbi, ki je v začetku mnogo spominjala na žalno koračnico, a se je nato postopoma razvila v pravo plesno jazzovsko glasbo. Skupinska razstava nosi naslov Enajst navzočnosti sodobne tržaške umetnosti Cej, Zuljan in devet drugih mojstrov na Gradu sv. Justa Na Gradu sv. Justa in sicer v njegovem severovzhodnem predelu, imenovanem Bastione Fiorito (čeprav tu že dolgo ni niti enega cveta), so v sicer nekoliko mračnih, toda razmeroma velikih prostorih pripravili večjo skupinsko likovno razstavo, pri kateri sodeluje s svojimi stvaritvami enajst tržaških mojstrov. Čeprav gre za skupinsko razstavo tolikerih likovnikov, se prav vsi lepo in tudi dokaj pregledno predstavljajo, saj je vsak mojster dal na ogled od osem do deset ali celo še več del in je s tem, rekli bi, prikazal vse svoje zmogljivosti. Razstava nosi naslov Enajst navzočnosti sodobne tržaške umetnosti. Poudarek je torej na sodobnosti tržaške likovne izraznosti. In čeprav bi mogli ob tem dodati, da na Gradu sv. Justa tokrat zares ni vsega, kar na tem področju današnji Trst premore, drži, da prav vsi razstavljale! spadajo v sodobne likovne tokove. Še več, čeprav se mojstri, o katerih je govor, slogovno med seboj močno razlikujejo, jih veže neka skupna težnja po vedno novem in novem. Kdor sledi njihovemu razvoju opaža malone pri vseh, da se od razstave do razstave nekako izpopolnjujejo. Na razstavi sodeluje enajst mojstrov. V tej zahtevni druščini tržaških sodobnih slikarjev tudi dva slovenska mojstra in sicer Demetrij Cej ter Boris Zuljan. Demetrij Cej, ki je dolga leta ustvarjal svoja dela v mešani tehniki in po večini mračnejše vsebine, včasih tudi v duhu boja proti ekološki katastrofi, se sedaj predstavlja kot prerojen, še bolj živ in močan, kot se je predstavil na zadnji deželni razstavi v palači Costanzi. Na razstavi na Gradu ima Demetrij Cej dobrega pol ducata svojih del v mešani tehniki, pravzaprav svojih lepljenk, med katerimi sta dve dimenzijsko zelo veliki in rekli bi eksplozivno privlačni. V mislih imamo bleščeče belo platno z nekakšnimi kovinskimi »otoki« ter močno sinjo kompozicijo, prav tako lepljenko, ki se zdi kot nekak svetovni ocean in na njem kovinske, vendar različno obarvane celine. Prav tako eksplozivno prenovljen in močan se predstavlja Boris Zuljan, ki je sedaj povsem abstrakten, vendar je tudi v tej njegovi govorici očitno, da izhaja iz nekoč, pa čeprav komaj zaznavne, figurativnosti. Sicer pa je Zuljan ohranil svoje močne, bleščeče barve ter svoje močne poteze, rekli bi raje velike zamahe. Njegova tri zelo velika in štiri normalno velika platna pričajo, da se nam Zuljan kaže povsem oživel, močnejši kot smo ga bili vajeni srečavati na njegovih samostojnih razstavah ali ko je sodeloval na večjih skupinskih likovnih prireditvah. Med razstavljavci je en sam izrazit, rekli bi še klasični kipar, in sicer Lo-well Ellis, ki je po rodu z Jamajke, a že dolgo let živi v Trstu, kjer se je lepo vključil v likovni svet. Doslej je bolj malo razstavljal, v glavnem na večjih skupinskih likovnih manifestacijah. Tokrat pa je na Gradu pokazal večje število svojih del. Lowell Ellis, ki najraje obdeluje les, je dal tokrat na razstavo tudi tri svoje skulpture v kamnu. Svojevrstna pa so njegova dela v lesu. Mojster najraje sledi prirodi, to se pravi, da izbere les, često kako skrotovičeno deblo ali celo koreniko drevesa in iz nje, sledeč prirodnim žilam, vejam in krivinam nasploh, upodobi človekoliko figuro ali kako drugo figuro, odnosno kompozicijo. Med mojstri, ki se izražajo tridimenzionalno, je Giorgio Cisco. Spada med mlajše mojstre in mu služita kot surovina poliuretična pena ter steklena volna. Iz teh snovi ustvari posebno zelo lahko zmes, ki jo nato nanaša v razne oblike. Obiskovalcu se v prvem trenutku zazdi, kot bi imel pred seboj ogromne odprte možgane. Takšna je namreč površina Ciscovih del, ki jih mojster obarva z zelo močnimi, tudi živimi barvami. Adriano Stok se prav tako izraža tridimenzionalno. Njegova posebnost je v tem, da najrazličnejše figure in strukture sestavlja iz majhnih koščkov nekoliko debelejšega belega papirja in to tako, da lepi košček na košček in košček za koščkom ter sproti ustvarja najrazličnejša telesa, najrazličnejše kompozicije. Pri tem je zanimivo, da ustvarja tudi razmeroma velike figure, ne da bi prej ustvaril kako leseno ali kovinsko nosilno strukturo, in nanjo lepi papir. Med enajstimi mojstri, ki razstavljajo na Gradu, je le ena ženska. Je to Annamaria Ducaton, ki se je doslej uspešno uveljavljala doma in tudi v širšem svetu. Na razstavi ima kar enajst svojih olj, med katerimi je tudi eno izredno velikih mer. Ducatonova tudi tokrat ostaja pri svoji fantastični ali bolje fantazijski motiviki, pač v duhu surrealizma in seveda pri svojih močnih, zelo močnih barvah. Franco Chersicola, najmlajši med razstavljale! na Gradu, je svojim delom, ki jih je pred časom razstavljal v tržaški občinski galeriji, sedaj dodal še nekaj novega. Njegova značilnost je posnemanje ali povzemanje posa- Boris Zuljan meznih figur ali delov figur, pa tudi skulptur velikih klasičnih mojstrov. In tem figuram nato doda še kaj svojega, vse to pa upodablja na lesenih osnovah. Glauco Dimini je že zdavnaj prišel na rob abstraktnosti in pri vseh desetih sedaj razstavljenih oljih stežka odkrijemo kak kolikortoliko čitljiv motiv, na primer mačko in psa. Sicer sta njegovi likovni vrlini zelo pastozna in skladna barvnost ter odločna odnosno močna poteza. Mario Bessarione ima na razstavi številčno najmanj del, le štiri ogromna platna abstraktne vsebine. Bessarione pravzaprav barvno razdeli veliko površino na dvoje, na gornji in na spodnji del, nato pa na osnovo nalepi natrgane kose papirja, ki jih z notranje strani obarva z močno barvo, ki ob močni osvetlitvi odseva na osnovno platno. Enzo Mari je po poklicu profesor risanja in likovne vzgoje na srednjih šolah. Na Gradu se predstavlja s svojimi svojevrstnimi deli. Njegov glavni motiv je del obraza ali cel obraz, vendar ga mojster naslika tako, kot bi bil ta prekrit ali tesno prevlečen s tenkim papirjem ali plastično folijo. Piero Conestabo je pred meseci razstavljal v tržaški občinski galeriji, kjer je imel večje število del, toda sedaj se predstavlja močno prenovljen, saj je dal na ogled devet svojih v splošnem zelo velikih del. Conestabo-va tehnika je zanimiva: na dobro pripravljeno povsem mokro platno nanaša svoje abstraktne motive v temperi, vendar uporablja v glavnem zelo nežne barve. Tako dokončano delo nato še dopolni z nanašanjem tenkih niti posebnega lepila. (Ere) V sredo v Trstu na zaključnem koncertu GM s pianistko Dubravko Tomšič-Srebotnjak Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije Letošnje gostovanje simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije sovpada s 35-letnico prvega nastopa tega odličnega slovenskega ansambla v Trstu po vojni. Glasbena matica, ki je že od 1. 1949 pričela intenzivno skrbeti za koncertno dejavnost, je 4. maja 1953 organizirala v dvorani Avditorija koncert orkestra Slovenske filharmonije, ki je odjeknil kot prvovrstni kulturni dogodek. Tudi pri kasnejših gostovanjih je to elitni slovenski ansambel posredoval tržaški publiki bogato izbiro glasbenih del domače in tuje simfonične literature in predstavil na koncertnem odru prvovrstne dirigente in soliste, med njimi tudi vrhunske slovenske glasbene umetnike. V sredo bo orkester Slovenske filharmonije na zaključnem koncertu letošnje sezone nastopil pod taktirko hrvatskega dirigenta Milana Horvata, ki sodi med najboljše jugoslovanske dirigente ter je često gost Slovenske filharmonije. Horvat, ki je bil v teku svoje umetniške kariere vodja nekaterih prvih evropskih orkestralnih ansamblov, se udejstvuje tudi kot docent oddelka za dirigiranje na Visoki glasbeni šoli v Gradcu. Solist tega koncerta bo slovenska Pianistka Dubravka Tomšič-Srebot- Dubravka Tomšič-Srebotnjak njakova, ljubi koncertni gost Glasbene matice, ki je že tolikokrat posredovala slovenskemu in italijanskemu glasbenemu občinstvu prvovrstne koncertne izvedbe tako s samostojnimi recitali ali kot solistka z orkestrom. O vrhunskih kvalitetah njene klavirske igre smo se že večkrat prepričali. Njene interpretacije so vedno predstavljale izredne glasbene pous-tvaritve. Koncert Slovenske filharmonije bo uvedla Uvertura Amfitrion hrvatskega skladatelja Papandopula. Boris Papandopula (1906), eden najpomembnejših hrvatskih skladateljev, je prišel v stik z glasbo ob svoji materi, koncertni in operni pevki Maji Strozzijevi. Kompozicijo je študiral na Akademiji za glasbo v Zagrebu, dirigiranje pa na dunajskem konservatoriju. Bil je operni dirigent v Zagrebu, na Reki, v Sarajevu in Splitu. Ukvarjal se je tudi z glasbeno publicistiko. Kot umetnik, čigar ustvarjalni proces poteka sproščeno in neprisiljeno, je zlahka našel tudi srednjo pot in združil vplive sodobne evropske glasbe z značilnimi ritmično-melodičnimi prvinami ljudskega melosa. Z mojstrskim obvladovanjem instrumentacije in kompozicijske tehnike sploh in z originalnostjo svoje invencije je Papan-dopulo ustvaril dela, ki spadajo med najbolj reprezentativna v jugoslovanski glasbeni tvornosti. Opero Amfitrion, katere Uvertura je na sporedu koncerta, je skladatelj napisal med obema vojnama, v času, ko so nastala nekatera njegova vrhunska dela kot npr. Concerto da camera, Sinfonietta, Fantazija za klavir in orkester, Oratorij »Trpljenje gospoda našega Jezusa Kristusa« itn. Igor Stravinski (1882-1971) je ena od vodilnih osebnosti novejše glasbe. Nekateri ga imenujejo »očeta moder- ne glasbe« glede na njegove novator-ske posege v prvih desetletjih našega stoletja. Ustvarjalna pot ga je vodila od Rimski-Korsakova do sedemdesetih let, kjer stoji slogovno osameljen, a samonikel. Utegnili bi reči, da je bržkone najizrazitejši predstavnik dobe, ki se je v umetnosti odražala v intenzivnem iskanju novih izraznih možnosti. Simfonijo v treh stavkih je Stravinski napisal 1. 1946. Delo je vzbudilo že ob svojem nastanku izredno pozornost s svojo oblikovno, harmonsko, ritmično in zvočno značilnostjo. O njej pravi skladatelj naslednje: »Ta simfonija nima programa, niti ni izraz katerekoli posebne priložnosti; bilo bi odveč v njej iskati sledove kakšnih opusov. Toda možno je, da v njej odsevajo dogodki, ki so se odigravali v tem tesnobnem času, polnem težkih in usodnih korakov, obupa in pričakovanj, napetosti in končnega pomirjanja in počitka.« V prvem stavku je poverjena važna vloga klavirju, ki mestoma učinkuje solistično. Drugi stavek bi mogli imenovati tudi koncert za harfo in flavto. V tretjem stavku razvije skladatelj zanimivo fugo, ki kaže njegovo nenavadno zmožnost oživljanja v stare forme. Sergej Rahmaninov (1877-1943) je v polpretekli dobi nekaj desetletij veljal za najmočnejšo osebnost v ruski glasbi po Čajkovskem. Danes je njegova slava nekoliko zbledela, bržčas tudi zato, ker je ostal novejšim slogovnim prizadevanjem tuj. Kot Chopin je Rahmaninov ustvarjal pretežno za klavir, kar je razumljivo, saj je bil virtuoz svetovnega slovesa. Poleg skladb za sam instrument je napisal štiri koncerte za klavir in orkester ter za isto sestavo Rapsodijo na Pagani-nijevo temo. Njegov Drugi klavirski koncert v c-molu je še vedno priljubljena skladba velikemu številu ljubiteljev glasbene umetnosti in često izvajano delo svetovne klavirske literature sploh. Premiera tega koncerta s skladateljem kot solistom je bila 14. oktobra 1901 na koncertu moskovske Filharmonične družbe. Koncert je napisan po klasičnem vzgledu v treh stavkih. Višek koncerta je v drugem stavku Adagio Soste-nuto, ki je pravi zgled skladateljevega pojočega, skoraj nenasitno v bla-gozvočje utopljenega klavirskega sloga. Klavirski part je mestoma virtuozen, vselej pa hvaležen in igriv ter pristno zraščen z instrumentom. GOJMIR DEMŠAR Sl hobles S.p.a. ŠPETER Tel. (0432) 727286 - Telex: 450504 HOBLES I Telefax: 0432/72321 PROIZVODNJA LESENIH LAMELARNIH OKEN INŽENIRING ZA OBNOVO LESENIH DELOV ZGRADB — UVOZ - IZVOZ — ZASTOPNIŠTVA Ob velikonočnih praznikih želimo vsem SLOVENCEM doma, v zamejstvu in na tujem mnogo sreče. Obenem se zahvalujemo vsem somišljenikom za zvestobo in podporo naši stranki v deželni zbornici. SVETOVALSKA SKUPINA SSk V DEŽELI FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI SAVINA TRST - Ul. delTIstria 10 Tel. 755590 HOTEL - RESTAVRACIJA ^furlcm Lastnik KARLO GUŠTIN REPENTADOR Tel. 227125 HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS pri BOŽOTU REPENTABOR 1 — Tel. 227113 KAVARNA SLAŠČIČARNA Nabrežina Martini & Sossi NABREŽINA 143 - Tel. 200278 PRENOVLJENA GOSTILNA RESTAVRACIJA HOTEL KRIŽMAN Repen 76 Tel. 227115 MANUFAKTURNA TRGOVINA Pertot Ivana NABREŽINA 106/4 Tel. (040) 200339 TRGOVINA ‘ OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE Aleksandra NABREŽINA 143 V20 ŽELEZNINA Rožica Terčon-Pertot NABREŽINA 124 Tel. 200122 VELEBLAGOVNICA GUŠTIN BRANKO REPEN 85 — TEL. 227263 RESTAVRACIJA »Pod Tabrom« COL (Repentabor) št. 8 Tel. 227120 Lara darila naravni proizvodi parfumerija NABREŽINA 149 Tel. 200082 1 RESTAVRACIJA - HOTEL DANEU OPČINE — Narodna ul. 194 Tel. 211241 V33 AVTOKAROSERIJA RADKO GUŠTIN V32 I Zadružna kraška mlekarna zadruga z o. z. COL - REPENTABOR — Tel. (040) 227427 vošči vsem svojim elanom in odjemalcem vesele velikonočne praznike Nogomet: včeraj v 27. kolu italijanske B lige Triestini predragoceni točki Triestina - Messina 1:0 (1:0) STRELEC: Bivi v 33. min. TRIESTINA: Coriula, Costantini, Orlando, Dal Pra (od 83. min. Polonia), Cerone, Biagini, Bivi, Strappa, Cinello (od 70. min. Di Giovanni), Causio, Pa-pais. MESSINA: Nieri, Di Chiara, Doni, Gobbo (od 60. min. Manari), Petitti, Damonio, Schillaci, Di Fabio, Lerda, Catalano, Mossini. SODNIK: Longhi iz Rima; KOTI: 8:6 za Triestino; GLEDALCEV: 6.000. TRST — Tržačani so včeraj doma proti Messini osvojili zlata vredni točki v boju proti izpadu v nižjo ligo, in to proti solidnemu moštvu, ki zaseda mesto na sredini lestvice. Zmagoviti zadetek je v 33. minuti dosegel Bivi, ki se je spretno odkril v kazenskem prostoru in premagal gostujočega vratarja Nierija. Drugi zadetek bi Tržačani lahko dosegli v začetku drugega polčasa, ko se je Cinello sam predstavil pred Nierijem, zamudil pa je veliko priložnost. Messina si je v tem drugem delu tekme opomogla in je bila nekajkrat nevarna pred tržaškimi vrati. Izid pa je ostal nespremenjen. Barletta - Udinese 1:1 (1:1) STRELCA: Butti v 26. min. in Dosse-na v 40. min. BARLETTA: Savorani, Ferrazzoli (od 46. min. Lancini), Giorgi, Magno-cavallo, Guerrini, Solfrini, Butti (od 80. min. Fioretti), Fusini, Cipriani, Pileggi, Scarnecchia. IZIDI 27. KOLA Barletta - Udinese 1:1 Brescia - Bari 2:0 Genoa - Cremonese 1:1 Lazio - Lecce 0:0 Modena - Atalanta 1:1 Padova - Arezzo 1:0 Piacenza - Parma 0:0 Sambenedet. - Catanzaro 1:2 Taranto - Bologna 0:3 Triestina - Messina 1:0 PRIHODNJE KOLO (10.4.) Arezzo - Sambenedettese, Atalanta -Lazio, Bari - Triestina, Bologna - Catanzaro, Cremonese - Brescia, Lecce - Modena, Messina - Barletta, Padova - Piacenza, Parma - Taranto, Udinese - Genoa. UDINESE: Brini, Galparoli, Rossi, Righetti, Bruno, Tagliaferri, Manzo, Firicano, Russo (od 80. min. Chierico), Dossena, Caffarelli (od 33. Vagheggi). BARLETTA — Proti »presenečenju povratnega dela prvenstva«, proti moštvu Barlette, je Udinese osvojil pomembno točko. Po vodstvu domačinov z Buttijem je nato izenačil Dossena z lepim zadetkom. Odbojka: poraz Teodore MODENA — V nadaljevanju končnice za žensko DP je v Modeni domača Civ Civ s 3:1 (15:11, 15:8, 2:15, 15:9) presenetljivo premagala Teodoro iz Ravenne. Slednja brani državni na- Bologna LESTVICA 27 13 11 3 38:21 37 Atalanta 27 11 13 3 37:20 35 Lazio 27 9 13 5 26:18 31 Cremonese 27 7 17 3 19:12 31 Lecce 27 10 11 6 26:20 31 Catanzaro 27 9 13 5 21:16 31 Bari 27 9 12 6 21:19 30 Brescia 27 7 13 7 21:20 27 Padova 27 9 9 9 26:26 27 Piacenza 27 8 11 8 19:29 27 Messina 27 9 8 10 23:23 26 Udinese 27 8 9 10 24:24 25 Parma 27 5 15 7 19:22 25 Genoa 27 6 11 10 16:21 23 Sambened. 27 4 15 8 20:28 23 Taranto 27 6 11 10 24:34 23 Barletta 27 5 12 10 18:25 22 Triestina 27 9 8 10 17:17 21 Modena 27 3 15 9 18:27 21 Arezzo 27 4 11 12 16:27 19 slov in je tudi osvojila evropski pokal. Tretjo od petih tekem bodo odigrali v torek ali sredo v Ceseni. Rugby: tekma na San Siru! MILAN — V prijateljski tekmi v rugbyju je Romunija z 12:3 premagala Italijo. Tekmo so odigrali na nogometnem »svetišču«, stadionu San Siro, v okviru proslav prve rugbyjske tekme v Milanu leta 1911. Ob tej priliki naj bi tudi odkrili, da so nekaj podobnega rugbyju prvi igrali stari Rimljani. Prvi »posebni dopisnik« igre, katero so imenovali »harpas-tum«, je bil v petem stoletju Sidonius Apollinaris. Nogomet: danes v 1. jugoslovanski ligi Derbi kola v Beogradu Barletta - Udinese X Brescia - Bari 1 Genoa - Cremonese X Lazio - Lecce X Modena - Atalanta X Padova - Arezzo 1 Piacenza - Parma X Sambenedett. - Catanzaro 2 Taranto - Bologna 2 Triestina - Messina 1 Prato - Spal X Carbonia - Olbia 1 Bisceglie - F. Andria X KVOTE 13 (242 dobitnikov) 31.632.000 lir 12 (8.093 dobitnikov) 943.000 lir Po prijateljski tekmi v Splitu med Jugoslavijo in Italijo se bo'že danes nadaljevalo jugoslovansko nogometno prvenstvo prve lige s pari 22. kola. Derbi kola bo vsekakor v Beogradu, kjer se bosta spoprijela velika mestna tekmeca Crvena zvezda in Partizan. Včeraj so v Beogradu igrali anticipira-no srečanje tega kola med Radom in zagrebškim Dinamom. Zmagali so Zagrebčani s 3:0 (2:0) z zadetki Deveri-ča, Škora in Matiča. Današnji spored: Crvena zvezda -Partizan; Zeljezničar - Hajduk; Vardar - Rijeka; Osijek - Radnički; Vojvodina - Budučnost; Sutjeska - Priština; Velež - Sarajevo; Čelik - Sloboda. V 22. kolu druge jugoslovanske nogometne lige - zahod bo Integral Olimpija gostovala v Brčkem, kjer se bo spoprijela z verjetno najbolj grobim moštvom lige, z Jedinstvom. Ljubljanski nogometaši, ki so trenutno z 18 točkami na 14. mestu lestvice, pa so izjavili, da bodo skušali osvojiti vsaj točko na tem gostovanju po nesrečnem domačem srečanju z zadnjeu-vrščenim Borcem, ko so le izenačili. Smučarski skoki: v komaj končani sezoni Izredna bilanca Jugoslavije Trdni temelji za bodočnost Matjaž Debelak S finalom svetovnega pokala v smučarskih skokih se je minulo nedeljo v Planici tekmovalno obdobje skakalcev na najvišji mednarodni ravni izteklo. Za jugoslovanske skakalce je bilanca olimpijske sezone 1987/88 zares zgodovinska: bronasta (prva) kolajna Matjaža Debelaka in srebrna jugoslovanske ekipe na 15. ZOI v Calgaryju, zatem srebro Primoža Ulage na 10. SP v smučarskih poletih v Oberstdorfu in po neverjetnem finišu v Planici še bronasto odličje najboljšega jugoslovanskega skakalca vseh časov v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Razumljivo je, da zlasti Slovence - v domovini in zamejstvu - te dni preveva prekipevajoč ponos po tako sijajni sezoni, v kateri so na vseh slovitih toriščih - ZOI, SP v poletih in svetovnem pokalu - prebili tisto magično mejo, ki jih je doslej tolikokrat zaustavila na poti do kolajn. Te pa so le vrhunec in smetana med številnimi velikimi uspehi v skoraj štirimesečnem boju s slovitimi tekmeci - od ka-nadsko-ameriške turneje v začetku lanskega decembra, preko turneje In-tersport in drugih tekmovanj za svetovni pokal, zimskih olimpijskih iger in SP v poletih do zadnje postaje v prelepi Planici minuli konec tedna. Nehote se zato vsiljuje vprašanje, ali bo tako imenitne rezultate sploh mogoče še kdaj vsaj približno ponoviti? Treba je reči, da je vrsta znamenj, ki zbujajo optimizem, čeprav bi bilo neskromno pričakovati, da ne bi bilo tudi kriz in nepredvidljivih spodrsljajev. Optimizem zbuja zlasti vse širše zaledje slovenskega skakalnega špor- ta, ki je v zadnjih letih potrojilo število mladih v pionirskih in mladinskih vrstah, tako da Slovenija s kakimi 800 redno vadečimi skakalci vseh starostnih kategorij sodi po gostoti med najbolj skakalne dežele in se po tej plati lahko primerja tudi z Norveško in Finsko. Prevzetnemu in prilagojenemu tujemu znanju tudi FTK v Ljubljani dodaja vse več lastnih raziskovalnih dosežkov in pronicljivih zamisli; znanje se postopoma prenaša tudi v okolja osnovnih smučarskih organizacij. Skakalni šport nima več trdne opore le v Planici in njenem organizacijskem komiteju, temveč tudi v smučarskem skladu in akciji »Podarim-do-bim«, pravem slovenskem športnem referendumu. Odločilno bo potemtakem, ali se bo zadržal ustvarjalen in iščoč kritičen duh, ki preveva stroko in se seli tudi v organizacijske vrste športnih delavcev. Le tako bo mogoče odpraviti tudi nekatere deficite, zlasti kar zadeva večje skakalne naprave, nedokončan zimski center v Planici in šele idejno začrtan poletni skakalni center s skakalnicami z umetno snovjo na Podutiku v Ljubljani. Več kot odlična bera kolajn in drugih dosežkov jugoslovanskih skakalcev v tej zimi so najboljše spodbude tudi uresničitvi teh načrtov. V mednarodnih razsežnostih je prav jugoslovanska skakalna reprezentanca v minuli zimi najbolj spremenila razmerja moči med velesilami, med katerimi prva ostaja še naprej Finska s su-peršampionom Nykaenenom, potem pa skupina Norveška, ČSSR, Avstrija in Jugoslavija, ki daje pomemben ton svetovnemu skakalnemu utripu. Za italijanske skakalce minula sezona ni bila kdovekako uspešna, kar je mogoče pripisati tudi objektivnim razlogom - zlasti osamljenosti središč kot sta Asiago-Gallio in Trbiž, ki ne moreta »dobavljati« zadostnega števila talentov in tako zagotavljati tudi večje notranje konkurence. Nesporno pa je mladi Ceccon s Trbiža prav v Planici minuli teden dokazal, da bi tudi Italija v tej športni zvrsti, tako kot je že nekoč v petdesetih in šestdesetih letih, lahko igrala pomembno vlogo; če bi seveda delo zastavili bolj smotrno, še zlasti v malih smučarskih krajih, kakršen je, denimo Ravascletto v Karnijskih Alpah in še mnogi drugi. OTO GIACOMELLI Afera Evangelisti se še ni polegla In če bo kazen samo simbolična? Giovanni Evangelisti Zanimivo je, da se je vsem zdel skok Evangelistija na lanskem SP v Rimu neverjetno dolg, nihče pa ni prišel z domnevo na dan in se je raje pridružil slavju ob bronu skakalca v daljino ter s tem prispeval, da je vodstvo atletske zveze (FIDAL) žarelo od zadoščenja. Potrebni so bili zapisi tujih virov (žal Primorski dnevnik ne dosega visokih mednarodnih krogov), da je zadeva prišla na dan. Po seriji škandaloznih potrditev rezultata je CONI pod težo dokazov izrekel nedvoumno sodbo o namernosti pri potvarjanju dolžine skoka. Ni treba posebej poudarjati, da je ves italijanski tisk, od prvih dokazov dalje, odločno na strani moralistov. Po sklepu CONI so krivci selektor moške atletske reprezentance Enzo Rossi, glavni tajnik FIDAL Luciano Barra, tajnik sodniške organizacije Mannisi, dejanski izvršitelj lažne meritve Aiello in nekaj pomožnih sodnikov. Kdo so glavni junaki te žaloigre? ENZO ROSSI - selektor reprezentance. Znan po skrajno diktatorskih načinih delovanja, terja popolno pod-ložništvo vsakogar, ki pride v njegov krog. Znani so njegovi posegi med volitvami za glavni odbor FIDAL, ko je marsikateremu šibkejšemu delegatu vzel iz rok volilnice, da bi pogledal, če so volitve »v redu«. Rossi je tudi eden tistih, ki zahtevajo tekmovalne uspehe za vsako ceno. LUCIANO BARRA - glavni tajnik FIDAL, človek z izrednimi organizatorskimi sposobnostmi. Skupaj s predsednikom Nebiolom je privedel FIDAL do rožnatega finančnega blagostanja. SODNIKI - zavračajo vsako krivdo, kljub temu da dejstva in dokazi pravijo povsem drugače. Praktično so izvršili načrte vodstva. Kako se bo izteklo? Baza atletske zveze že od samega začetka afere zahteva glavo vseh krivcev, generalno čistko itd. Tajnik Barra je pred dnevi podal ostavko predsedstvu Zveze. Za sedaj je to edina konkretna posledica sklepov CONI. Zanimivo je, da je Barra podal odpoved predsedstvu FIDAL, ki je doslej težilo po polnem zamolčanju celotne zadeve. Plaz odpovedi drugih vpletenih v zadevo bi pomenil popolno izolacijo Ne-biola, ki uradno ni prizadet. Upoštevati je treba, da je bila moč dosedanjega vodstva taka, da je popolnoma izničila vsako opozicijo in trenutno ni garniture, ki bi jo lahko nadomestila. O drugačnem vodenju FIDAL govori danes samo baza. Srednjim in višjim slojem je po godu današnje vodenje, ki nudi določene materialne ugodnosti. Edini konkreten nasprotnik Nebiolu bi utegnil biti predsednik zveze v Laciju Gianni Gola, ki je že večkrat javno nastopil proti dosedanji politiki. Gola je poklicni oficir in bi imel zato tudi praktično možnost, da brez tveganja čisto osebnih interesov naskoči trdnjavo. Vprašanje je, kolikšne so njegove ambicije. Drzna prognoza Je res drzna: sedanje vodstvo bo svoj »hudodelni« načrt izpeljalo do konca. Ker je Barra odstopil samo pred vodstvom FIDAL, slednje odpovedi ne bo sprejelo tudi z motivacijo, da je neposredno pred olimpijskimi igrami nevarno ustvariti tako praznino v zvezi. Vsi krivci bodo dobili slovesen opomin, obžalovanja itd., ostali pa bodo na svojih mestih. Bližnji začetek sezone, povezan s tekočimi problemi, par kolajn na olimpijskih igrah in predvsem čas, bodo zacelili rane. Na občnem zboru (z volitvami) še bo opozicija predstavila neorganizirana in konec koncev tudi ni kos položaju. Staro vodstvo bo vsaj v svojih glavnih obrisih ostalo. Košarka: po porazu ekipe Dentigomma V Gorici so si oddahnili Biklim je v anticipiranem srečanju zadnjega kola regularnega dela A-2 lige prav v zadnji sekundi premagal ekipo Dentigomma s 84:83 (45:40) in kar pet moštev te lige, in z njimi tudi goriški Segafredo, si je oddahnilo. Prav od rezultata iz Riminija je bilo namreč odvisno, če bo treba odigrati dodatna srečanja v boju pred izpadom. Dentigomma pa je izgubil in se bo skoraj zanesljivo selil skupno s Cuki-jem v B-l ligo. Spondilatte, ki ima isto število točk kot ekipa iz Rietija, je namreč danes doma proti Jollyju favorit. Drevišnji spored: Yoga - Segafredo; Sharp - Alno; Cantine Riunite - Anna-bella; Facar - Standa; Spondilatte - Jolly; Čuki - Sabelli; Fantoni - Maltinti. Lestvica: Cantine Riunite in Yoga 48; Alno 38; Jolly 36; Sharp in Standa 34; Annabella 30; Fantoni 28; Maltinti in Biklim 24; Facar, Sabelli in Segafredo 22; Spondilatte in Dentigomma 20; Čuki 16. Tudi v A-l ligi bo danes na sporedu zadnje kolo regularnega dela prvenstva. Zelo zanimiva bodo predvsem srečanja med ekipami, ki prav v zadnjem kolu iščejo uvrstitev v »play-off«. Drevišnji spored: Snaidero - Dietor; Arexons - Scavolini; Bancoroma -Enichem; Neutroroberts - Hitachi; Al-libert - Benetton; Divarese - Brescia; Irge - Wuber; San Benedetto - Tracer (sinoči) Lestvica: Divarese 44; Tracer 42; Arexons 40; Snaidero in Dietor 36; Scavolini 34; Enichem 30; Allibert, Hitachi, Bancoroma in San Benedetto 26; Benetton 24; Wuber in Neutroroberts 22; Irge 18; Brescia 12. Safari rally med hudimi nalivi Biasion v vodstvu ELDORET (Kenija) — Ko do konca avtomobilskega rallyja Safari manjka 1500 km (prevozili so jih 2717), je vodstvo prevzel Italijan Biasion (lancia delta), ki ima 103 minute penalizacije. Sledijo: 2. Kirkland (Ken. - nissan 200) 107; 3. Kankkunen (Fin. - toyota supra) 113; 4. Eklund (Šve. - nissan 200) 122; 5. Eriksson (Šve. - toyota supra) 134; 6. Duncan (Ken. - subaru 4x4) 151. Od skupno 56 posadk, kolikor jih je star-talo, je ostalo samo še dvajset. Smučanje: Tomba prvak BERGAMO — Po izredni, čeprav delno tudi nesrečni sezoni, je Alberto Tomba osvojil svoj prvi... italijanski naslov, in sicer v slalomu. S precejšnjo lahkoto odpravil razredčeno konkurenco, v kateri je bil reprezentant Ge-rosa šele peti. Na DP deklet je Michaela Marzola zmagala v smuku. ZSŠDI sklicuje igralce letnika 1975 za prvi trening košarkarske reprezentance »propaganda«, ki bo v sredo, 6. t. m., ob 16.30 na stadionu »1. maj«. Igralci so naslednji: Aleksander Galopin, Alan Porporatti, Michael Grbec, Stefan Samec, Saša Cupin (vsi Bor), Jan Budin, Matej Cingerla, Dean Černe (vsi Kon-tovel), Vanja Devetak (Sokol), Peter Bandi, Mitja Vodopivec (Breg), Boris Vidali, Aljaž Vavbetič (Polet), Roberto Paoletti, Jan Bednarik, Saša Primožič (Dom). Ostale informacije nudita trenerja Adriano Kovačič (tel. 214297) in Vanja Jogan (tel. 412680). ŠZ JADRAN vabi navijače na prvenstveno tekmo San Dona - Jadran, ki bo v nedeljo, 10. t. m., v San Donaju. Odhod posebnega avtobusa za navijače bo ob 15.30 z Opčin, ob 15.45 s Proseka in ob 16.00 iz Nabrežine. Povratek takoj po končani tekmi. Cena prevoza 10.000 lir. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v potovalnem uradu Aurora v Trstu. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 7. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. ZSŠDI - TERITORIALNI ODBOR ZA GORIŠKO vpisuje za tečaj karateja, ki bo v goriš-kem Kulturnem domu ob sredah in petkih med 17.00 in 18.30. Tečaj bo vodil učitelj (črni pas) Mile Maleš. Infor- macije na uradu ZSŠDI v Ulici Malta 2, tel. 33029. ŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja od aprila teniški tečaj za začetnike in teniški tečaj druge stopnje. Vpisovanje in podrobnejše informacije do vključno 6. t. m. v tajništvu športno-kulturnega centra v Zgoniku, tel. 229477, ob delavnikih od 19. do 20. ure. SK DEVIN priredi v nedeljo, 10. t. m., 2. pohod memorial Mirko Škabar, ki se bo odvi- jal iz Praproti do Repna. Odhod je predviden od 8.30 do 10.30, hoje pa bo približno za tri ure in pol. Organizator bo poskrbel za prevoz iz Repna nazaj v Praprot. Udeleženci naj bodo planinsko opremljeni. ŠD MLADINA vabi vse člane, da se udeležijo društvenega tekmovanja v veleslalomu, ki bo 10. t. m. v Sappadi. Iz organizacijskih razlogov je obvezna potrditev prisotnosti do srede, 6. t. m., na tel. št. 212859 ali 220284. nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA ^ UPRAVA: in za tuje znamke avtomobilov u,. sv. Frančiška Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 TRST - Tel. 768667 - 7720 38 32 oajucMvd < ^ MARCO mB) C0S0LI SESLJAN 1 SUZUKI 44 - tel. 2992 31 Košarka: na »velikonočnem turnirju« v Trstu Jadran zapustil dober vtis Čeprav so Jadranovi košarkarji na turnirju, ki je bil v četrtek in petek v tržaški športni palači osvojili le četrto (zadnje) mesto, so z igro povsem zadovoljili. Turnir je bil pač zelo kakovosten, saj so na njem nastopile ekipe, ki 'grajo v B-l ligi. Citrosil sploh suvere-uo vodi v tem prvenstvu, Stefanel je eden izmed kandidatov za napredova-nle, Castor iz Pordenona pa je bil ugodno preenečenje tega prvenstva. V prvem srečanju proti Citrosilu so bili naši fantje očitno nemočni, v fina-tu za 3. mesto pa so se enakovredno končna odločitev, katera ekipa bo osvojila drugo mesto. In prav za to zelo pomembno tekmo je Jadranovo vodstvo že organiziralo avtobus za navijače, da bi našim fantom priskočili na pomoč kot na tekmi proti Petrarci v Padovi. Na slikah sta posnetka s turnirja, ki je bil ta teden v Trstu. Levo: Marko Ban med »polaganjem« na koš, desno: Banello med prodorom. Obe akciji sta s srečanja proti Castorju iz Pordenona. upirali košarkarjem iz Pordenona in le tesno izgubili. V obeh tekmah so jad-ranovci nastopili brez Klavdija Starca, to je brez prvega »play-makerja«. Jadranu je ta turnir še kako koristil pred nadaljevanjem prvenstva B-2 lige, v katerem manjkajo še štiri kola do konca regularnega dela prvenstva. Naši fantje so tako z nastopom na tej prireditvi dobili nove izkušnje, motivacije in so predvsem ohranili formo pred gostovanjem v San Donaju, v nedeljo, 10. t. m., ko bo verjetno padla V sredo, 6. t. m., v goriškem Kulturnem domu Tečaj v karateju Kot piše v razpisu in kot je bilo napovedano, se z aprilom začenja tečaj vzhodnega borilnega športa karateja v Prostorih Kulturnega doma v Gorici. Obveščanje in propaganda, ki sta potekala ves mesec marec, sta obrodila zadovoljive sadove in kaže, da je potrebno število udeležencev zagotovljeno. Pravzaprav gre za udeleženke, kajti zanimivo je ravno to, da so se za tečaj odločila predvsem dekleta. Na sni strani je to razveseljivo, ker je s s?m ZSSDI doseglo poleg organizacij-,e?a še načelen namen, da se namreč t P.lr?i° možnosti gibanja in vadbe . ut ženskemu spolu, na drugi strani Je to spodbuda še za tista dekleta, ki se kljub namenu niso še prijavila, ker so bila doslej prepričana, da bodo osamljena med vrsto fantov. To pisanje pa ima namen priklicati tik pred začetkom še nekatere fante, ki jih simbolična vadba napadalnega gibanja prav gotovo zanima. Napisal sem simbolična vadba, kajti prav za to gre, če je še nekaterim staršem nejasno: karate ni brutalno pretepanje, ki ga vidimo včasih na TV zaslonih,temveč vadba v kontroli telesa, za večanje samozavesti, za bliskovite premike, ki jih lahko opravlja samo zdrav organizem in za miselno koncentracijo, kar prav gotovo ne škodi v prodirajoči odtujenosti razmišljanja. Vse to je lahko seveda sad dolgotrajnejše vadbe. Zaenkrat pa bodo kot poskušanje trije meseci dovolj. Tečaj se bo namreč zaključil junija. Za september bo potreben nadaljnji dogovor. Prvo srečanje bo v sredo, 6. t. m., ob 17. uri v baletni sobi Kulturnega doma. SESLJANSKI ZALIV - SESLJAN TRST vabi na predavanje JURETA ŠTERKA Meteorologija na Jadranu - varna plovba in varni pristani V soboto, 9. t. m., ob 20. uri v društvenem sedežu v Seslja-nu. Vabljeni člani, prijatelji in vsi dopustniški kapitani. Ustvarjati s telesnim gibanjem __________ A Ido Rupel _________ Ustvarjamo s čopičem, ustvarjamo s tipkami, ustvarjamo s peresom ali s pisalnim strojem, ustvarjamo z dletom, ustvarjamo s stružnico, tudi z računalnikom ustvarjamo. Pri vsakem ustvarjanju so zelo važne roke s prsti. Kljub temu navadno poudarjamo pri izjemnih stvaritvah izključno vpliv in moč duha. To izhaja iz dualističnega gledanja na človeški organizem, kot če bi tisto, čemur pravimo duševnost - fantastična povezava miselnih, spominskih in iz-kušenjskih sklopov, ki se v osrednjem živčnem sistemu povezujejo v enoten izraz, pogojen od hormonov in atavič-nih faktorjev, shranjenih v malih možganih - ne bilo harmonično povezano preko številnih živčnih sinaps v nerazdružljivo celoto z deli našega telesa, ki jim pravimo roki. Kot če ne bi veljalo tudi nasprotno, da bi namreč ne bilo nič z očarljivimi miselnimi vizijami, če ne bi brezštevilne roke brezštevilnih prednikov opravile brezštevilnih gibov in jih ne bi mi v otroštvu neštetokrat ponovili ter si tako ustvarili najprej izključno gibalne, kasneje pa še simbolične obrazce zaznavanja in sporočanja. Telo je celota z različnimi načini delovanja, ki gredo od mehanskih do duševnih, od toplotnih do električnih, ki pa eni brez drugih ne morejo shajati in najdejo svojo možnost izražanja, svojo ustvarjalnost samo v uresničevanju lastne soodvisnosti. Zanimivo se mi zdi dejstvo, da imajo priznane ustvarjalne dejavnosti oprijemljive, tvorne izraze opravljenega napora: slike, skulpture, tiskana besedila, tehnične predmete, glasbene trakove. Tehnika, najprej tiskarska in nato snemalna, je omogočila opredmetenje besedne in zvočne ustvarjalnosti. Dolgo, dolgo ni imela gibalna ustvarjalnost možnosti, da bi puščala ljudem trajnejše sporočilo, da bi se ob njem lahko obogatili. Koliko stvaritev, koliko možnosti estetskega užitka smo pri tem zgubili in zamudili: zlasti plese in obrede. Stalno je bilo treba znova začeti, učiti, posredovati. Gibalnih obrazcev ni bilo možno vidno projecirati, da bi se jih lahko hitreje in bolje učili in jih izpolnjeva- li. Edina pot je bila osebno preizkušanje. Zunanji opazovalec je sicer z gledanjem lahko svetoval izboljšanje, toda prepotrebnega samopregleda ni bilo mogoče pričarati. Šele pred nekaj desetletji je filmska tehnika spremenila pogoje, do prave revolucije pa je prišlo ob uvedbi videotehnike. Danes je možno tudi telesno gibalno ustvarjalnost zabeležiti in shraniti. Najde se kdo, ki poreče, kakšna telesna ustvarjalnost vendar, saj gre za tehniko, vrhunsko sicer, a vendar tehniko. To res velja, dokler smo v fazi razčlenjevanja gibov. Tudi v slovstvu, v slikarstvu, v likovnih poskusih, v stavbarstvu in v glasbi najdemo samo tehniko in celo v obilnih količinah. A kadar pridemo do sinteze in če je stvaritev nekaj, kar nas bogati, kar izboljša kakovost dojemanja sebe in okolja, potem so tudi vrhunske oblike gimnastike, kotalkanja, skupinskih skokov padalcev, koreografije drsalcev, baletnih plesalcev, udeležencev izraznega plesa in še koga drugega ustvarjanje. Kadar delujejo vzajemno vse telesne funkcije, obstaja predpogoj ustvarjanja. Se vam ne zdi, da je krivulja, ki jo smučarski letalec zriše v modro nebo s puščičasto držo svojega telesa, potem ko je odskočil na belem pomolu odrivne mize in se naslonil na vzgonsko zračno blazino, eno-potezna umetnina, ki skuša premagati zemeljsko težnost, dokler se ne izniči v globokem breznu pristajalnega amfiteatra? Prav gotovo so njegov zanos, njegova zaznavnost, njegovo hrepenenje, njegova sprostitev in njegova svoboda primerljive tistim, ki jih občuti likovnik ali pesnik pred, med in ob koncu svoje stvaritve. Kaj pa planinec-plezalec, ki se odtuji svetu in se poda na tedensko več ali manj samotarsko turo po žlebovih, kaminih, previsih, snežnih opasteh in grobljah? Ali ne išče samega sebe, resnico in sintezo v sebi in v soplezalcu, o čigar življenju in smrti večkrat suvereno odloča? Ali ne ustvarja pri tem nekaj težko opisljivega, dopovedljivega in oprijemljivega, nekaj, kar bo verjetno ostalo vedno v njegovi zavesti, po čemer bo hrepenel in kar je značilno za ustvarjalnost, saj je njegov organizem pri tem soudeležen kot celota in v kratkih presledkih evforično razpet med biti in ne biti. Gibanje ga ohranja pri življenju, gibanje ga lahko pahne v izničenje. V šolskem in izvenšolskem učnem procesu, v času odraščanja in v zreli življenjski dobi se privajamo in privajamo druge na upoštevanje in dojemanje likovne, besedne, glasbene in tehnične ustvarjalnosti. Gre za različne oblike projekcije človeške notranjosti. Vrnimo se k izvoru in se navadimo ustvarjati brez tvorne projekcije, ustvarjati s telesnim gibanjem. Na 8. Pokalu ZSSDI z željami po večjem sodelovanju v novi sezoni O nedeljskem smučarskem tekmovanju za 8. Pokal ZSŠDI in obenem za zamejsko smučarsko prvenstvo na Zoncolanu smo na kratko že poročali in dejali, da se je z njim na najlepši način zaključila letošnja zamejska smučarska sezona, ki pa vsaj glede društvenih tekem ni bila med tistimi, s katerimi se lahko pohvalimo, saj društva niso vedno našla skupnega jezika- O tem je pred nagrajevanjem tekme na Zoncolanu spregovoril tudi Jurij Kufersin, ki je prinesel pozdrave v imenu Izvršnega odbora ZSŠDI. Potem ko se je najprej zahvalil SPDT, ki je na osnovi sklepov smučarske komisije ZSŠDI prevzelo organizacijo letošnje tekme in ko je navedel, da je smuča-n/e letos zabeležilo nadaljnji korak naprej, o čemer pričajo rezultati z raznih tekmovanj v pokrajinskem in deželnem merilu ter na šolskem področju, se je vprašal, kako sedaj naprej. »Kot osrednja organizacija,« je Nadaljeval, »smo bili vedno ob strani tistih, ki so si prizadevali za resno delo, za sodelovanje in za čim enotnejši nastop. Po tej poti mislimo tudi nadaljevati - in v tem smislu lahko že danes napovemo, da smo že zelo blizu trenutku, ko bo tudi smučanje deležno pomoči pokrovitelja, kar bo vsaj delno olajšalo dosedanje težave - vendar obenem tudi mislimo, da morajo društva odpraviti pomanjkljivosti in nesoglasja, ki so se v večji ali manjši meri pojavila v tej sezoni...-« Potem ko se je pohvalno izrazil o 1 e/?vanfu Meddruštvene zamejske smučarske tekmovalne ekipe, ki pa bi mhko dosegla še boljše rezultate, če bi se z njenim delovanjem ukvarjali vsi, kj so za to sposobni in ki se s smučanjem itak ukvarjajo, in izrazil spanje, da se bo ohranilo in še bolj razvilo tudi rekreacijsko delovanje, je Kufersin poudaril pomen športne dejavnosti nasploh tudi v prizadevanjih za izbojevanje naših narodnostnih pravic. Zatem je v sproščenem in prijetnem vzdušju sledilo nagrajevanje. IsMSURT ---- o x r J ^ ^ Mezgec buu i Zb (SPDT) 31 54: 7. A. Strekelj iT io Ji cm; r. oireKeij (SPDT)83r97B09ateC 47"42; R ^ Naraščajnice: 1. F. Rapotec (B) 35"40; 2. J. Škerk (D) 38" 89; 3. G. Pieri (D) 39"74; 4. T. Puric (D) 40"20; 5. S. Sossi (D) 40 "67; 6. N. Lovrečič (DJ 45"88; 7. M. Fajt (SPDG) 47 "18; 8. A. Škabar (D) 53 "88; Naraščajniki: 1. D. Taucer (M -MZSTE) 34"51; 2. D. Toscano (D) 40'35; 3. A. Zacchigna (D) 41"25; 4. D. Kralj (B) 46 "71; 5. I. Zerial (B) 46'"76; 6. D. Gruden (D) 47"66; 7. M. Caia (B) 50'07; Mladinke: 1. S. Bensi (D) 40 "49; 2. J. Rudež (SPDT) 41 "61; 3. E. Svetlič (SPDT) 4216; 4. V. Fachin (SPDT) 43 "22; 5. M. Fajt (SPDG) 44"23; 6. E. Baucon (SPDG) 44"75; Mladinci: 1. M. Franza (D) 33 '82; 2. G. Taucer (M - MZSTE) 33;"99; 3. E. Vodopivec (B) 34"78; 4. A. Žezlina (SPDT -MZSTE) 34'"98; 5. D. Zidarič (D) 35"48; 6. 5. Škerk (D) 36"76; 7. D. Sossi (D) 38"07; 8. R. Hrovatin (D) 39'"33; 9. R. Makuc (SPDG) 39 "52; 10. I. Devetak (SPDT) 40'30; 11. A. Ferluga (M) 43'"48; 12. G. Peric (M) 43 "64; 13. R. Briscak (D) 46 '96. Članice: 1. K. Škerk (D) 36 '94; 2. W. Purič (D) 40 '63; 3. T. Pieri (D) 41' 09; 4. S. Slavec (B) 43 "80; 5. S. Boneta (B) 43 "92; 6. R. Plet (SPDG) 46 "77; 7. N. Perini (M) 56 "29. Člani: 1. M. Kralj (M) 35"03; 2. I. Gombač (SPDT) 35 "57; 3. J. Caudek (SPDG) 36 '82; 4. F. Zerial (B) 38"'09; 5. H. Cantelli (SPDG). 38' 09; 6. S. Grendene (SPDG) 3916; 7. L. Nanut (SPDG) 39"65; 8. P. Carli (D) 40" 20; 9. D. Fabi (SPDT) 40 "49; 10. P. Gerdol (SPDT) 40 "97; 11. R. Devetak (SPDT) 41 "49; 12. M. Kokoravec (M) 41"62; 13. D. Gomisel (D) 42"30; 14. E. Gustinčič (M) 42”69; 15. D. Pahor (M) 42 "94; 16. G. Tence (M) 43" 54; Dame: 1. N. Volpi (SPDT) 44 "73; 2. S. Pitacco (SPDT) 49"97; 3. M. Vodopivec (D) 51"'44; 4. M. Plesničar (M) 52"05; 5. M. Makuc (SPDG) 55"48; 6. E. Taucer (M) 5618; 7. A. Suber (M) 1'00"01; 8. S. Pertot (M) 1"04"93; Amaterji: 1. B. Milič (SPDT) 36"93; 2. M. Dolhar (SPDT) 37'08; 3. S. Sossi (D) 37 "88; 4. L. Culot (SPDG) 38'86; 5. B. Makuc (SPDG) 39"14; 6. M. Boneta (B) 40 '62; 7. S. Taucer (M) 41 "37; 8. S. Bonetta (B) 41"77; 9. R. Suber (M) 44"38; 10. E. Plesničar (M) 44 "90; 11. B. Bogateč (M) 46 "67; 12. J. Sigoni (M) 59"11. Veterani: 1. P. Fachin (SPDT) 40 "31; 2. I. Berdon (SPDG) 40 '47; 3. D. Bensi (D) 42'"01i 4. J. Puric (D) 4218; 5. A. Baucon (SPDG) 42 "32; 6. S. Ferluga (M) 42"55; 7. K. Pangos (M) 42"66; 8. M. Devetak (SPDT) 43"98; 9. E. Guštin (SPDT) 44 01; 10. B. Grendene (SPDG) 44"65; 11. B. Zerial (B) 45 "94; 12. B. Škerk (D) 47 '69; 13. R. Pieri (D) 52 "46; 14. A. Kralj (M) 54 "05; Društvena lestvica: 1. SPDT - 1160; 2. SK Devin - 1157; 3. ŠD Mladina - 949; 4. SPDG - 595; 5. ŠD Breg - 469 točk. Absolutna lestvica (ženske): 1. F. Rapotec 1'08'19; 2. K. Škerk 1'10"44; 3. J. Škerk 1'14'17; 4. G. Pieri 114'"96; 5. W. Purič 115"76; 6. S. Bensi 115"86; 7. J. Rudež 1'16 "90; 8. T. Purič 1"17 "93; 9. T. Pieri 118 19; 10. K. Kosmač 1'18"67; 11. V. Suber 1'20 "04; 12. S. Sossi 1'20 '57. Absolutna lestvica (moški): 1. G. Taucer 1'05 "71; 2. D. Taucer 1'05'"80; 3. E. Vodopivec r06 "93; 4. A. Žezlina 1'07" 20; 5. M. Kralj 1'07'"88; 6. M. Franza 1"08"78; 7. K. Volpi 110 71; 8. J. Caudek 1"10''89; 9. S. Grendene 1"10 "98; 10. B. Milič 1"11 "10; II. M. Dolhar 111"90; 12. D. Sossi 112"22; 13. H. Cantelli 113"02; 14. F. Zerial 1'13"79; 15. L. Culot l'13 '90i 16. R. Makuc 1T4"97; 17. R. Hrovatin 1T5"06; 18. B. Makuc 1T5"50; 19. P. Carli 1T6""28; 20. S. Sossi 1"16 "66; 21. L. Nanut 1T6"96; 22. L Devetak 1T8'"41. Legenda: D - SK Devin; M - ŠD Mladina,- B - ŠD Breg,- SPDT - Slovensko planinsko društvbo Trst,- SPDG - Slovensko planinsko društvo Gorica,- MZSTE - meddruštvena zamejska smučarska tekmovalna ekipa. Na zgornji sliki zamejska prvakinja Francesca Rapotec z drugouvrščeno Katjo Škerk (levo) in tretjeuvrščeno Jagodo Škerk, v sredi nagrajevanje društev, na spodnji sliki pa zamejski prvak Giulio Taučer z drugouvrščenim, bratom Davidom (levo) in tretjeuvrščenim Erikom Vodopivcem Tudi Vsemogočni se lahko zmoti Franc Lorber Če znamo pravilno brati zgodovinske knjige, ali še bolje, gledati zgodovinske filme, lahko ugotovimo, da je bil šport v zgodovini dolga stoletja privilegij plemičev. V srednjem veku so veselo mlatili drug drugega z meči ali buzdovani po oklepih, s sulicami in kopji so se na viteških turnirjih medsebojno metali s konjskih hrbtov. No, častna izjema bi lahko bil nemara Robin Hood s svojim lokom, četudi nekateri zgodovinarji zanikajo njegov dejanski obstoj. Z leti se žal, vsaj do dvajsetega stoletja, ni kaj dosti spremenilo. Plemiči so iznašli kriket, pa golf in tenis, pola brez konja žal ne moreš igrati, tudi za lov na lisice je v Angliji konj osnovno sredstvo, prve avtomobilske dirke so dobivali sami lordi, grofje in baroni. Naštevali bi lahko še in še, saj vsaj v zgodovini resnično najdemo potrditev naše teorije na vsakem koraku. Dvajseto stoletje nam vsaj trenutno pomeni vrhunec tehnološkega razvoja, po drugi strani pa tudi množično odpiranje športa vsem slojem. Plemiči ostajajo sicer pri svojih privilegiranih športih, vendar si vsaj tek v naravi ali brcanje žoge lahko privošči že vsakdo. Lahko bi celo trdili, da bi v današnjem času Karl Marx adaptiral svoj znani izrek v »šport je opij za ljudstvo«. Nepoučenim naj še povemo, da v originalu nastopa namesto besede »šport« beseda »religija«. No, s tem pa se tudi že zelo približujemo bistvu naše zgodbe. Kot smo do sedaj lahko spoznali, se torej s športom ukvarjajo plemiči in navadni ljudje, niti besedice pa nismo spregovorili o duhovščini. Tudi ta gre, kolikor se le da, v korak s časom, zato je opat v nekem samostanu začel razmišljati, kateri šport bi bil primeren za njegove samostanske brate. Duhovniška oblačila žal niso najbolj primerna za športe, v katerih prevladuje tekanje in skakanje, saj nastopajo ob moralnih pomislekih še možnosti poškodb. Tudi športi, pri katerih prihaja do neposrednih telesnih stikov med nasprotniki, niso najprimernejši za drugače pregovorno vzdržne menihe. Opat je med drugim želel tudi to, da bi se lahko bratje z izbranim športom ukvarjali za samostanskimi zidovi, zato se je po dolgotrajnem in napetem razmišljanju odločil za mini golf. Podal se je na oglede po svetu in okolici ter osebno preizkusil nekaj najbolj znanih igrišč. Po vrnitvi je svojo odločitev sporočil samostanskim bratom, ki so njegov predlog sprejeli z navdušenjem, tako da so v najkrajšem možnem času sami zgradili na samostanskem dvorišču primerno igrišče. Ob otvoritvi nove športne pridobitve je opat povabil na uvodno igro samostanskega knjižničarja. Ne smemo pozabiti, da je imel opat s študijskega potovanja že nekaj izkušenj, tako da je prvo luknjo odpravil z enim samim udarcem. Samostanski knjižničar je seveda zgrešil in pri tem zamrmral: »Prekleto, zgrešil sem«. Opat ga je takoj očetovsko pokaral: »Brez teh bogokletnih besed, prosim, dragi brat, saj se bo drugače dobrotni Bog razsrdil in bo poslal strelo nadte.« Tudi drugo luknjo je opat zmogel z enim udarcem, knjižničar pa je ponovno zgrešil. »Prekleto, zgrešil sem,« so ga lahko slišali že vsi gledalci. »Ne tako, dragi brat, drugače se bo dobrotni Bog razsrdil in bo poslal strelo nadte,« ga je opat opozoril že rahlo vznemirjeno. Tretja luknja seveda opatu ni predstavljala nobene ovire, zmogel jo je z enim samim elegantnim udarcem. Knjižničarju ni in ni šlo, spet se je slišalo: »Prekleto, zgrešil sem.« Opat ga je ravno hotel vnovič opomniti, ko je naenkrat zagrmelo in v opata je udarila strela. Presenečeni menihi so iz višav, visoko nad oblaki, takoj zatem zaslišali nenaravno globok glas, ki je rekel: »Prekleto, zgrešil sem.« HOVOSkOJ) od nedelje 3 . 4. do sobote 9. 4. 1988 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: * I * Obeta se vam prijeten in uspešen teden. Večina zvezd vam je naklonjena, zato vam bo šlo vse lepo od rok. Spremljala vas bosta dobra sreča in odlično počutje. Izkoristite teden za uresničitev najpomembnejših načrtov. Nekoliko neugodnejša bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Razveselilo vas bo srečanje z nekom, ki vam je bil vedno drag. Ugodna sreda in četrtek. DVOJČKA (21.5,-20.6.) VI IN DELO: Vstopate v izredno zanimiv in razgiban teden. Prijetna Venera, ki je pravkar na sprehodu po vašem ozvezdju, vam bo delo olajšala in vam naklonila nekaj prav prijetnih trenutkov. Imeli boste več časa za počitek in razvedrilo. Nekoliko nerodnejša bosta le sreda in četrtek. VI IN DRUGI: V ljubezni vas čakajo vesele novosti. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Glede na to, da vam Mars in Luna med tednom ne bosta prav nič naklonjena, lahko pride do manjših težav ali neprijetnosti. Zvezde vam priporočajo previdnost v vsakem pogledu. Druga polovica tedna vam bo veliko bolj naklonjena. Neugodna bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Ne izzivajte nepotrebnih sporov z bližnjimi. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. TEHTNICA (23.9,-22.10.) VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne, zato bo teden poln lepih ' priložnosti. Delo vam bo šlo od rok tako kot že dolgo ne. Imeli boste več časa za počitek in razvedrilo. Marsikaj se bo premaknilo v zaželjeno smer. Petek in sobota zaradi neprijazne Lune ne bosta dobra. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z ljubljeno osebo vas bodo osrečili. Ugodna bosta nedelja in četrtek. STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Teden bo precej prijeten in delovno uspešen. Zvezde so vam prijazne, zato lahko računate na ugoden potek in razplet vaših načrtov. Sredi tedna vas čaka prijetno presenečenje. Precejšnja je možnost nepričakovanega zaslužka. Muhasta bo sobota. VI IN DRUGI: Ne obljubljajte preveč, ker vseh obljub ne boste mogli izpolniti. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN "DELO: Napoved je precej ugodna. Venera in Merkur sta vam zelo naklonjena, zato računajte na ugodne okoliščine in nemoten potek zastavljenega dela. Vaša prizadevnost in iznajdljivost bosta poplačani. V ponedeljek in torek se izognite zahtevnejšemu delu, ker vam Luna ne bo prijazna. VI IN DRUGI: Ne izdajte zaupanja, ki vam je bilo dano. Ugodna bosta sreda in četrtek. BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Pred vami je zelo ugoden in ploden delovni teden. Dobri Jupiter vam je zelo naklonjen in vam bo v veliko pomoč piri kakršnemkoli delu. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo. Uspešno boste uresničili marsikatero željo. Ponedeljek in torek pa vam z Luno v Škorpijonu ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: V prijetni družbi boste dobrodošli. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Teden bo dokaj miren in sproščen. Počutili se boste v formi in pretežno veselega razpoloženja. Izkoristite ugoden položaj zvezd za uresničitev vaših želja. Cim prej uredite neko zadevo, da ne bo prepozno. Neugodna dneva pa bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Iskren pogovor z ljubljeno osebo bi vam marsikaj razjasnil. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN DELO: Pred vami I U je zelo pozitiven in ■ ustvarjalen delovni teden. Ugoden položaj večine zvezd bo prispeval k boljšemu počutju in večji delovni zmogljivosti. V petek vas bo razveselila dobra novica. Sreda in četrtek pa vam z neprijazno Luno v Strelcu ne bosta prav nič naklonjena. VI IN DRUGI: Povsod boste priljubljeni in dobrodošli. Ugodna dneva bosta petek in sobota. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Čaka vas zanimiv delovni teden. Z lahkoto boste kos vsem ciljem, ki ste si jih zastavili. Merkur vam bo priskočil na pomoč pri najzahtevnejših opravilih. Teden bo poln novosti, ki vam bodo dneve obogatile. Manj ugodna bosta le sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Ne vmešavajte se v tuje zadeve, da vam kasneje ne bo žal. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: V tednu, ki je pred vami, boste prav gotovo uspešno uresničili nekaj svojih načrtov. Merkur in Jupiter vam bosta v pomoč pri vaših namenih in pobudah. Precejšnja je možnost prijetnih denarnih presenečenj. Nedelja in ponedeljek pa vam ne bosta zelo naklonjena. VI IN DRUGI: Prijetno prijateljsko srečanje vas bo razvedrilo. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RIBI (19.2.-20.3.) VI IN DELO: Obeta se vam vesel teden. Ugoden položaj zvezd bo spodbudno vplival na vaše delo in vam obogatil življenje. Povsod boste uspešni in zmagoviti. Dobra sreča vam bo ob strani. Ne zamudite enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila konec tedna. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijeten večer z nekom, ki vas ima rad in vas razume. Ugodna dneva bosta torek in sobota. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK ^OucL/ Auj s* ^ ll'*< MA-ai f*. hM. ". (e pu ( d-a Šifra: KOZOROG Glede podpisa naj se nihče ne boji, saj je ta rubrika res strogo diskretna. Tvoje pismo sem prebral in prav je, da si bila obširnejša. Morda v Italiji res ni veliko žensk, ki bi bile zaposlene kot trgovske potnice, v Sloveniji pa jih je že precej. Končala si višjo šolo in rada bi bolj dinamični poklic. In prav dinamičnost je v tvoji pisavi precej zatrta. Verjetno so temu botrovale vzgoja in zelo neugodne domače razmere, ki si jih opisala. Toda preteklost naj ne bo izgovor za sedanjost. V ljubezni se je res težko odločiti. Če imaš fanta rada in on tebe, je to že dober razlog za odločitev. Kdaj nekoga res ljubimo in koliko, je res težko opredeliti. Tu nam pomagajo pretekle izkušnje, vendar le svoje. Mnenja in stališča znancev niso najboljše izhodišče, saj so čustva vedno stvar posameznika. Veliko napako delamo tudi psihoterapevti, ko večkrat mislimo, da pacient razmišlja tako kot mi, oziroma na naš način. Zato je prav in edino pravilno, da vsakdo sam sprejema odločitve in zanje odgovarja, kot človek in oseba. Ljubiti pomeni sprejeti človeka takšnega, kot je - z napakami in dobrimi lastnostmi. To je velikokrat težko. Če si tako sprejeta pa je seveda še vprašanje, če boš ti lahko sprejela na isti način. Ljubezen res ni enostavna. Opažam, da so pri tebi precej močne bojazni pred avtoritetami. Seveda ni nujno, da so to moški, lahko so tudi ženske ali skratka tisti, ki so te vzgajali. Prav tako je večkrat prisotna ambivalenca do Tl-ja, kar je verjetno povezano s prejšnjim. Pri tem seveda TI ni samo tvoj fant ampak vsakdo, ki ima pač š teboj neki odnos. Takšna spremenljivost ni nič čudnega za dekle, ki še nima dvajset let. Toda zanima me, kaj je tisto bistveno pri tebi, kar te dela nemirno, povzroča občasne depresije itd. Vseskozi hočeš o tem nekaj reči, vendar nikjer tega jasno ne navedeš. Prosil bi te, da si odkrita in da poveš, kje te čevelj žuli, kot temu pravimo v prenesenem pomenu. Kot vidiš, je mogoče tudi pomagati, a vedeti moramo na katerem področju. Hvala za čestitke rubriki. Trudimo se, da bi bilo tole, kar delamo, malce drugačno od grafo-loških kotičkov po drugih časopisih. V stikih z ljudmi želimo pomagati tudi izven grafološke analize. Znanje na področju psihoterapije, sociologije in grafologije nam to omogoča. Šifra: ROBERTA — KLAVDUA Nič nimam proti tvojim ljubezenskim spoznanjem. Ko boš čutila, da nekoga ljubiš iz vsega srca, boš to verjetno tudi vedela. Seveda pa si zelo zelo mlada za takšna dejanja, ki bi ti lahko škodovala pri učenju v osemletki ali pa te vodila v porodnišnico. Kajti, če priznaš ali ne, si še ti zelo blizu svojemu otroštvu. V tem obdobju potrebuješ veliko razumevanja svojih domačih in okolja. Veliko vprašanj se ti odpira in veliko odgovorov še nisi našla. Pisava se ti bo v prihodnjih letih še večkrat spremenila. KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla:....................... Primorski dnevnik, 3. marca 1988 K R p IZA NKA -a.::.:::,« ftoAoJ VODORAVNO: 1. goriški književnik, 10. film. igralec Martin, 11. najvišji angl. plemiški naslov, 12. grški bog vetrov, 13. tkivo v sredi, 15. makedonsko kolo, 16. Pordenon, 17. enakomerno gibanje kakih elementov, 19. Ancona, 20. ki se tiče »vročih« mesecev, 22. republika v Gvinejskem zalivu, 23. naravoslovec, 25. ki lahko povzroča težavo, škodo, 28. Košarkarski klub, 30. ranocelnik, 31. Charlotte Stein, 32. Romulov brat, 34. pravilno zvočno nihanje, 35. da bo volk... in koza cela, 36. stara 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 ploskovna mera, 38. slonovi čekani, 39. največji otok na zemlji. NAVPIČNO: 1. pristaš, 2. žlahten plin, 3. ZRN, Avstrija in Luksemburg, 4. Roksanda Njeguš, 5. argentinski teniški igralec, 6. član, 7. ansambel dveh izvajalcev, 8. glavno mesto Gane, 9. it. filmski režiser (Sergio), 13. enota za električno moč, 14. star, doslužen vojak, 17. fr. filmski režiser Vadim, 18. dolžinska mera, 20. okrajšava za ponedeljek, 21. mesto v Severni Dalmaciji, 24. približno, 26. pozitivni električni pol, 27. pristanišče Rima ob Tiberi, 29. angl. filmska igralka (Deborah), 31. kar hoče kdo doseči s prizadevanjem, 33. filmska igralka West, 35. nordijski izraz za smuči, 37. Lili Novy, 38. hlod na pol. REŠITEV: 'P° '88 :'N'T •££ :P1S 'SE TE !f!P TE TJ3>I '6Z PRŠO ■IZ ‘epom? -gz 'Bor^o -fz PIN TZ :'nod 'OZ Tajam ‘81 TaBoa '£I meiajaA ijPAogjf -gj :au -oag -g lersrv ‘8 kmp •£ ipn -g Pjref ‘S !'N'H T TVa 'E lu°su Z Tdape j :ON3IdAVN ■etrpueiuajo -ge Upio ‘8E Jero -gg Rts 'jg moj -j,g imaa ZE : S'D TE Teuej -gg ‘8Z :U9JBA9U SZ iJttja 'gg mBoi ZZ majajod oz :NV ‘61 miaju -£l iNd ‘91 ‘oJo ‘SI ‘aijj -gj Jog ‘Zl Pjnp -n :ueaQ ‘01 Jep -ng tarpuv T :ONAVHOaOA Mikluz Ladislav MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GORICA Ul. III. Armata 165 ■ Tel. (0481) 20111 - Telex 460694 MIKLUZ I Telefax (0481) 521064 GORIZIANA EXPORTsr l UL. TERZA ARMATA 165 - 34170 GORICA - ITALIJA Telef. (0481) 20111/20728 - Telex 460694 MIKLUZ I Telefax (0481) 521064 LESNA INDUSTRIJA - KEMIJA - METALURGIJA UVOZ - IZVOZ a europaper. PROIZVODNJA IN TRGOVINA PAPIRNATIH IZDELKOV 34170 GORICA Ul. delLindustria 6 Tel. (0481) 20985 - 21975 Telex 461156 PAPER I KOZMETIKA - KEMIJA - PETROKEMIJA - ZAŠČITA OKOLJA - STEKLARSTVO CHEMOSERVICE s.r.l. 1170 Gorica/Iti >3909 Telex 46 PERGHEM Korzo Italia 69 - 34170 Gorica/Italija Tel. (0481) 83992-83909 Telex 461174 BRUNOVI GRACE DAVISION PRODUCT LINE 'S.p.A.. HiSift 0 ^ sooetA uauana resme fratelli lamberti s.p.a. CASTELU INTERNATIONAL SP A SiOF & Chemviron GnuPP0 Carbon Aluservice SOC. IT. 088IDI FERRO CHEMOSERVICE/ALUSERVICE - PROIZVODNJA KEMIKALIJ ZA POVRŠINSKO OBDELAVO ALUMINIJA TVRDKA Nardin Vojko GORICA - ŠTANDREŽ Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION in FORST Ul. del Carso 67 - Tel. 21065 SPLOŠNA — IMPORT - EXPORT €[101 - OGfltPHK GORICA - Ul. V. Veneto 49 Uelex 461229 ČER-PEX Tel. 0481/82159-33524 Giovanni Lulli IMPORT - EXPORT gorica — ui. Bellini 4 Tel. 87555, 31184 Telex 460362 LULLI SOBAN JAMLJE 50 Tel. 75044 /tfarzolt Sr UVOZNIK RADENSKE TRI SRCA IMPORT - EXPORT PIVA UNION IN SADNIH SOKOV FRUCTAL 34170 GORICA — Ul. Trivignano 13 — Tel. 0481/21945-6 URARNA - ZLATARNA Bratina TRŽIČ - Corso del Popolo 28 Tel. 72674 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GRUDEN DEVIN 50 — Tel. 208139 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGiSA SESLJAN 41 — Tel. 299147 RIBARNICA Tel. 291046 CONSOLAR1 LAURA SESLJAN 31 POHIŠTVO PUPIS in POHIŠTVO ARCOBALENO Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva SESLJAN DEVIN SLAŠČIČARNA - SLADOLED Costa dei Barbari Trst - Sesljan 34/f Telefon 299963 Gradbeni material TERČON Najemnika ŽBOGAR in RET SESLJAN 27/A — Tel. 299259 V18 j ŽELEZNINA IN DROGERIJA KAMNOSEŠKO PODJETJE »Zidarič« ŠEMPOLAJ 4/B GOSTILNA Gruden TRGOVINA JESTVIN Grudeil •7 ŠEMPOLAJ 49 Tel. 200151 KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. - TRST grafi«