BI £ «S mwmmmmSSs-pSSSixftiiii Ì IW A oglež : »Najprej me je ohstreljal Roždestvenski — na to mi je dala brco hui.ska komisija, in koncem o sem si o,»ekel jezik z govoricami o mirovnih pogojih. Sedaj mi bo menda dovolj Kako ce naj le tatove. Principal. Enkrat" hočem vendar v maga-, zinu palložiti goldinar: videti hočem, kdo od osebja ga uknde; Janezu prav nič ne zaupam". Naslednjega dne je prišel hlape«; Janez prvi v magazin, videl je na tleh srebrnjak ter takoj razumel zakaj da leži na tleh. Vzlic temu ga je vtaknil v žep ter potrpežljivo čakal, da so prišli vsi komiji in vajenci, iz mej katerih ji vsacega posebej vprašal : Je li ta goldinar Vaš? \aš ? Vaš? Povsod je dobil za odgovor odločni: n;! — S tem izidom in z goldinarjem v žepu, je"Janez, hrtel k gospodarju: »Gospod principali tamkaj v magazinu sem našel na tleh ta goldinar, gospo dov komijev ni, vajencev tudi ne, vaš celo ni, torej j e "m o j i Rešilen odgovor. Neki knez je med obedom zapazil malo pogreško svojega lakaja. Takoj je odredil : »Ivan je odstavljen !« — Nihče si ni upal prositi milosti strogega gospoda, le njegov viši dvornik, zvit človek, je naslednjega dne stopil v kneževo sobo ter vprašal: Jasnost, za koliko časa, je Ivan odstavljen — /.a dva ali samo zaendan? - »Za en dan«, je knez milostni' odgovoril Neki dobrohoten mož, ki je bil zelo bolan, je svojo še mlado ženo poklical k sebi ter ji je pričel tako le govoriti: »Draga moja ženka! Ti vidiš, da se mi že bliža konec mojega življenja in da mi bo treba umreti. Moral te bom zapustiti. Ako torej hočeš, da se v miru ločim i t tega sveta, moraš mi izpolniti mojo poslednjo željo. Ti si še mlada in ni dvoma, da se zJpet omožiš ; to dobro vem. A prosim te, nikar ne jenlji Grbčevega Franceta, saj veš, da se nisva mogla nikoli prav'razumeti. Moral bi v obup-nosti umreti, ako bi mi ti tega ne obljubila, da ga ne vzameš. Saj veš, da bi šlo naše posestvo potem rakovo pot«. — -Ljubi moj mož., je odgovorila žena, »to naj te uik;r ne ovira, da v miru zatisneš oči! Prisezaiii ti, d;, Ce bi ga tudi ravno hotela imeti, vendar bi ga ie mogla ker sem že Kramarje v e m u J a ne z u za gotovoobljubila svojo rok o«. ^ Povod ločitvi. Neki pijanec je prišel k župniku te- mu izjavil, da bi se rad ločil od svoje žene. A zakaj ? — je uprašal župnik. — Zato — je odgovoril pijanec — ker mi žena pije preveč žganja. — Hm, hm, je pomrmral župnik, in ti, k*i si vsak dan pijan, se radi tega pritožuješ ? — Ravno radi tega — je odgovoril pijanec — eden mora pač biti trezen v hiši. „Tržaška posojilnica in hranilnica" regi8trovana zadruga z omejenim poroštvom TRST — Piazza Caserma št. 2 (v lastni hlél) — TB8T — -i Telefon 963.--- ----- Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge io jih obrestuje po 4 •/,. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5'/, */„ na menjice po 6 °/0, na zastave po 5 '/» "/,. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Postno htauilnični račun Sla.004. letos se tako radi valjamo po naročju sladke boginje Terpsihtre, da mi je »*alon« — 0a jho bodi pri- šepnjeno ljubim.....bravcem, da do fraka in »klaka« se še nisem dokopal vzlic svoji nadtirolski starosti aH prosim, da tega ne pravite dalje da mi je »salcn« torej že poln madežev in ves poman-dran, da tr.orem v enomer naganjati svojo »staro« doma, naj krtači in naj digne in naj le rabi »bencin«, da bom zopet vsaj kolikor toliko »salonski« izgledal ko se vnovič zaletim na »Terpsihorina« kipeča in sopeča prsa, V nadi da tudi vsi moji dragi— bravci zaključijo ta prepust v enakem plešočem razpoloženju, beležim. Kronist Ni kriv Uradnik: Zakaj ste tako močno zapalili peč ? Saj dares ni mraz ! S t u g a : Kaj morem zato, da je danes zunaj tako toplo? Hlapec, ki zna računati HI apec: Res gospod, ki spi v deseti sobi, ni hotel, da ga »budim. Z ar. o me je tako opsoval ! Mora. bi bil zuudti ont^a na št. 14. Malo zvijače; sedaj zbudim onega na št. 4, potem bo ž e pr a v! M i h a : Je-H res, dragi Štefan dn se nameravaš oženiti s sestro tvoje pokojne žen. ? Štefan: Res je, in to s.inj radi tašče, ker isto že saj dobro poznam. Ukraden prešič. Ci j te, Matevž - je neki vaški župnik nagovoril c: J svojih ovčič ki je bila že dolgo na slabem glasa, da je ako premeten tat — že zopet sem slišal pritožbo o vas. Mati Lena, ona uboga vdova, mi je pravila, da ste jej vi ukradli, najlepšega njenega presička. Je — li to res ? — Da gospod župnitc res je. — Kaj ste pa storili z živalijo ? — Zaklal sem jo ter pojedel. — O Matevž, Matevž, ko bodete stali na poslednji sodb nasproti vdovi in njenemu prešičku, kako boite pa< tedaj odgovarjali, ako vas mati Lena obtoži tatvine ? — Niste li -ekli gospod župnik, da bo tudi prešiček poleg ? — Seveda. — No, tedaj potečem samo to: Mati Lepa, » tukaj imate zopet svojega prešička. — Obisko valec: A -gospod baron, kako krasen razgled je z Vašega gre.fia ! — Baron (Žid) : Res je ! in povrh tega, kamor pogledate, je vse brez dolga ! Najveći modrijan je bil oni' boga'aš, ki si je sam pletel svoje nogavice a je vsak dan dajal za-jutrek in večerjo za stotino siromakov. Predpustna ponoćna vožnja. — Prosim, kar vstopite I — Oho, oho ! — Sva že na mestu, prosim izstopite ? > Na »traži Dobrovoljec je stal prvikrat na straži Prišel je stotnik na pregled ter je stražo vprašal : „Nič novega ?« — Dobrovoljec: Ne vem gospod stotnik, ker nisem danes čital še nikakih novih. ' *> M, oj !