Stev. 268. - Velja po pošti: ss m celo leto napr*| . B U*— za pol leta » . » 13 — Čl sa četrt » 850 si en mesto » . • 2-20 ss Hemčljo oeloletso » 29-— ss ostalo lnosemstro » 35'— es V upravništvo: ss Ss celo telo naprsj . K 22'44 ss pol leta » . » U 20 6-80 »•90 Za poSU|u|c o« dom 30 t, n« mtttc. - Posamezne Stev. tO v. ta oa meseo » V Ljubljani, ? torek, dne 23. novembra 1909. SLOVEN Leto XXXVII. Inseratl: Enostolpna petltTrsta (72 mm): sa enkrat......po 15 v sa dvakrat.....» 13 » ia trikrat.....» 10 » aa več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih ootloab stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratneu objavljenjo primeren popast. Izhaja: vsik dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. am- Uredništvo |e f Kopitarjevih oltoab ttn t/tO. Rokopisi m oe vračajo; nelranklrana pisma so H ■so sprejemajo. — Orednlikega telefona sto«. 94 aas P olitičen list za slovenski narod L Oprsvnlštvo |e v Kopltar/evlh ulicah štev. 8. ~M Bpnjema naročnino, Inserate ln reklamacije. = ■■ Upravniškegs telotona štev. 188. ■ uanaania stev n na uDtt-ga 4 strani. Kulturni boj. Liberalci imajo zdaj čas in priliko premišljati, ali hočejo s svojo gonjo zoper cerkev in Škofa nadaljevati ali ne. Mi j.m prav nobenega sveta ne damo, ker nam je pač vseeno. Mi vemo to, da v slučaju verskega boja bodo odspodaj tisti, ki se imenujejo liberalci. Ne bo se šlo za šalo; naš verni in pošteni slovenski kmet sovražnikom vere ne bo prizanašal. Če se bo užgal ogenj kulturnega boja, bodo Slovenci, zvesti vzorom svojih pradedov, tako povzdignili svoj glas in hlapce tuje liberalne misli tako krepko zagrabili za vrat, da bo odmevalo po celem širnem svetu! Naši nasprotniki naj se ne varajo. Danes je vsa slovensko ljudstvo ene misli in 5. L. S. je tako močna, da si bodo liberalci preje dušo izpisali, preden bodo mogli priti nam blizu. Le še danes ne uvidevajo, da so s svo:o gonjo ravno nasprotno dosegli, kar so nameravali, potem ne moremo drugega reči kakor da jih ie Bog zaznamoval za pogin in pogubo. Slehern s.ovenski mož in sleherna slovenska žena danes dobro ve, za kaj se gre. Gre se za naše rodbine, za našo mladino. gre za to. ali si bomo pustili zakone pisati od naše vere, od krščanskega prepričanja ali pa od onih liberalcev, ki prisegajo na Ferrera in njegovo misel. Gonja zoper knezoškofa ljubljanskega je delo mednarodnega svcbodomiselstva. sad solidarnega domenka onih elementov, ki hočejo Cerkev podreti. Zadosti je. da slovensko ljudstvo to i>-e. Pravzaprav je to vesel glas, znamenje, ki nas kliče vse na boj, kakor so svojčas peli zvonovi, kadar je bilo treba zagrabiti za orožje, ko so prihiteli aziatski ,iogani rušit naše domove in naša svetišča. Slovenci pravega kulturnega boja še nismo imeli — kar so dozdaj nasprotniki krščanstva pri nas počenjali, je bilo sicer zadosti grdo in zlobno, a kar so zdaj napravil'. vse presega in kaže določen, dolgo premišljen načrt udariti s polno pestjo na našega višjega pastirja, da bi zbegali čredo in se potem lotili oltarjev. Če to hočete — naprej! Slovensko ljudstvo vam bo pokazalo, da, kadar gr^ za vero in dom, zna le — zmagati! SHODI PO DEŽELL Kranj. V Kranju se je vršil včeraj popoldne ob eni shod v dvorani društvenega doma. Prvi je govoril profesor Jarc o politič- nem polozaiu v drz. zboru in o delovanju deželnega zbora. Njegovo poročflo se zborovalci s ploskanjem vzeli na znanje. Drugi govornik J. Kaian je v krepkem govoru narisal drastično ostudno liberalno početje glede škofove brošure. Nato j e govoril še dr. Rožič o organizaciji kmečkih zvez. Pozival jc zborovalce. da naj se tesno oklenejo organizacije S. L. S. Shod je enoglasno sklenil resolucijo, ki izreka škofu neomajno zaupanje, hinavskim liberalcem pa skrajno ogorčenje za njih podla de;anja. Obširnejše poročilo jutri. Šinartin pri Kranju. V nedeljo. 21. t. nt., se .'e vrš;l tu v stari šoli shod, ki je soglasno obsodil farizejske napade liberalcev zoper škofa. Govornik g. Sitar je ostro ožigosal in bičal hinavsko liberalno gonjo zoper našega presvitlega cerkvenega kneza. Obenem pa je tudi opozoril na veliko malomarnost okrajnega glavarstva v Kranju, ki je dopustil in še dopušča, da se knjiga prodaja v prodajalnah, ki nimajo za prodajo knjig nobenega dovoljenja. Z navdušenjem je bila sprejeta resolucija zoper zlobne liberalne napade na našega škofa, nakar se je shod zaključil. Sostro. Dne 21. novembra je priredila shod »Kmečka zveza«, na katerem je poročal g. komercialni svetnik in poslanec Povše o delovanju deželnega zbora. H koncu je ožigosal postopanje liberalne stranke pri zlorabi brošure prevz. knezoškofa. Zato je bila izrečena resolucija, ki izraža skrajno ogorčenje liberalni stranki vsled takega postopanja; ob enem pa izreka shod neomajano zvestobo katoiiški cerkvi in prevzvišenemu gospodu knezoškofu. Isto tako izreka shod popolno zaupanje in zalivalo S. L. S., zlasti načelniku g. dr. Šu-steršiču in gosp. svetniku in poslancu Povšetu. Črnomelj. V Črnomlju se je vršil shod ob veliki udeležbi. Shodu je predsedoval župan Skubic. Shod je soglasno sklenil resolucijo, v kateri obsoja liberalno početje glede škofove brošure in izreka škofu svojo udanost in zvestobo. Idrija. Pri obilno obiskanem shodu 21. t. ni. se jc sprejela soglasno in z velikim navdušenjem sledeča resolucija: Zbrani možje soglasno in z ogorčenjem protestiramo proti grdi in nesramni gonji, ki jo je vprizoriia proti Vam, Prevzvišeni gospod knezoškof malovredna liberalna svojat, ter vam izrekamo neomajeno udanost, popolno zaupanje in globoko spoštovanje LISTEK. Vstaja Skender-Iepva. Angleško spisal Benjamin Disraeli, EarI of Beaconsfieid. — Prevel I. M. (Dalje.) X. Evnuha ni b;lo treba dolgo čakati, kajti predno se je z visokega minareta oznanjal konec dneva, je dospel v Klian Bedreddin in vprašal po armenskem zdravniku. »Niti minute časa ne smemo izgubiti,« je rekel evnuh Škendru. »Vzemi seboj vse, kar misliš, da boš potreboval, in Pojdi z menoj. Evnuh je stopal naprej, Skender in Nicej pa v spoštljivi daljavi za n itn. Čez nekoliko časa so dospeli do pokopa išča, kjer so se zjutraj pogovarjali, in ko so stopili ''a bolj zapuščeni prostor, je evnuh počakal svojega tovariša rekoč: »Sedaj, častiti Hakim,« je dejal, »ako fie varaš, ne bom nikdar več podpiral moža znanosti. Danes popoldne se mi jc ponudila priložnost, da sem govoril s princem o tvojem talismanu, in po mojem priporočilu se je takoj odločil za poskus, in sicer s tako si!o, da mi jc bilo popolnoma "ctnogoec, odložiti ga do jutri. Omenil sem tudi pogo e. Povedal sem princu, da zastavljaš svoje življenje. O razdelitvi nagrade nisem seveda ničesar omenil. To je stvar, ki briga samo naju. Zanašam se na tvojo čast in ti povem, da vedno ravnam tako z možmi znanosti.« »Jaz ne bodem delal sramote svojemu poklicu ali sc skazal nevrednega vašega zaupanja, o tem bodite prepričani,« je odvrnil Škender. »In ali bom žc v tej noči videl vjetnico?« »Gotovo! Ali si pripravljen?« »Seveda, gospod; resnica je vedno pripravljena.« Ob tem razgovoru so prekoračili pokopališče in dospeli do širok;h okopov, ki so tvorili nekako teraso; tu so rastle mlade fige. Evnuh je potrkal s svojo srebrno palico na majhna vrata, ki so se jim odprla in stopili so na vrt. Pot :c vod:la neko iko časa skozi grmičevje in jih nato pripeljala na odprto trato, kjer je stalo veliko in nepravilno zidano poslopje. Ko s o se bMžali poslopju, jim je prihitei nasproti mlad človek zapovedujoče zunanjosti ter nagovoril Škendra: -Ali si ti armenski zdravnik?« je. vprašal. Škender se je pritrjujoč priklonil. >>Ali imaš svoj talisman? Pogoji so ti znani. Ako ozdraviš to krščansko deklico, lahko zahtevaš nagrado, katerokoli ho- z zagotovilom, da Vam ostanemo tudi še j v prihodnje za Vaše goreče apostolsko delovanje iz dna srca hvaležni. — Umazano sramotenje Vaše Prevzvišenosti ne more nikdar raztrgati močne vezi ljubezni, ki ( druži verno katoliško idrijsko prebivalstvo J s svojim ljubljenim in visokospoštovanim nadpastirjem. Črni vrh. 21. t. m. smo imeli pri nas shod. na katerem je poročal poslanec Perhavec o deželnem zboru, iu nazadnje razkrinkal gonjo liberalcev proti škofu. Sprejeli ste se dve tozadevni resoluciji, proti katerima tudi nekaj navzočih liberalcev ni vzdignilo rok. Ljudstvo ogorčeno obsoja nesramno gonjo in obljublja liberalcem, da jih bo za to pošteno poplačalo. Predoslje. V Predosliah se je vršil shod po krščanskem nauku. Shod je bil zelo dobro obiskan iu je enoglasno in navdušeno sprejel resolucijo, ki izreka našemu pre-ijublienemu knezoškofu neomajno zaupanje in ljubezen Obenem shod pozdravlja delo poslancev S. L. S. in želi, da vztraja jo v boju za našo dobre in pravično stvar, j Obe resoluciji z navdušenjem sprejete. Preska. Na našem včerajšnjem shodu, ki je bil izborno obiskan, je govoril dr. Marinko ter osvet il brezmejno hudobijo in versko sovraštvo liberalne stranke, ki je vprizoriia gonjo zoper knezoškofa le zato, da iz-podkoplje vero in je izrabljala brošuro po naročilu mednarodnega framasonstva. Poslušalci so soglasno in z nepopsnim navdušenem sprejeli sledečo resolucjo: »Zbrani izrekajo svoje neomejeno zaupanje presvetlemu knezu in škofu ljubljanskemu, prepričan1', da ima pri vsem svojem delovanju kot naš višji pastir najboljše namene. Obenem odločno zavračamo yrdo gonjo, ki se je zoper njega od liberalcev vzdignila ter s studom obsojamo pohujšanje naše mladine, ki se godi po liberalnih Pstih zlasti pa po takozvani zeleni brošuri.« Ihan. Na ljudsk' shod. 21. t. m., ob 3. uri popoldne. je prišlo nepričakovano obilno ljudstva. Č. g. deželni poslanec Lavretičič .ie v poljudnem in jedrnatem govoru pojasnil podlost, zlobo in hinavščino »nedolžnih« liberalcev v gonji proti vrlemu uad-pastirju in v pohu šanje mladine. Kaj zanimivo ie poraz'ožil delovanje naših poslancev v deželnem zboru v boju proti liberalcem. Na poziv predsedmka shod navdušeno izraža zaupanje nosiancu, poslancem S. L. S., osobito dr. Šusteršiču. Eno- češ; ako pa je ne ozdraviš, bom jaz zahteval tvojo glavo.« »Pogoje sem dobro razumel, mogočni princ,« ie rekel Škender, kajti pred njim jc stal Amuratov sin In bodoči osvojitelj Carigrada, »nadejam se pa, da ne bode treba strašnemu sovražniku krščanstva zahtevati drugih glav. kakor glave svojih sovražnikov.« »Kaflis te nemudoma popel;e k bolnici,« reče Mohamed. »Jaz nestrpno čakam, dokler ne izvem o uspehu tvojega prvega obiska. Med tem pa boni hodil tukaj po vrtu in odsekaval cvetlicam glavice; to je edino moje veselje, ki mi preostaja.« Kaflis je namignii svojima spremljevalcema in vsi trije so odšli v seraj. Koncem dolgega hodnika so dospeli do visokih vrat, ki jih je Kaflis odprl; Škender in Nicej sta nekoliko časa mislila, da sta dospela do glavne dvorane babel-skega stolpa, vendar sta kmalu snoznala, da prihaja veliko vpitje in kričanje od množice žensk, ki so napravijale iz jasmina rožno olje. Pri vstopu tujcev so hipoma utihnile; ko so si pa natančneje ogledale tujce in spoznale, da je bil samo zdravnik in njegov služabnik, so se hitro osokolile in silile so v Škendra; nekatere so iztegavale svoje roke, druge kazale jezike, nekaj pa jih je nadlegovalo zdravnika z vprašanji, ki so pripravile spretnost glasno shod odobri resolucijo, v kateri izraža ogorčenje liberalni stranki glede iopovskega pohujševanja mladine, knezoškofu pa neomajno zvestobo in ljubezen. Brezovica. Približno 250 mož jc na političnem shodu na Brezovici dne 21. t. m. pod predsedstvom g. župirka F'. Hoenigmana po po drugo uro trajajočem govoru komcrc. svetu.ka Povšeta, ki ;e v jako poljudni obliki obrazložil vspešno delovanje S. L. S. v deželnem zboru, izrazilo srdito ogorčenje nad liberalno kliko, ki se trudi na najpodlejši nač;n presvitlega knezoŠKofa očrniti pred ljudstvom radi njegove, z dobrim namenom izdane knjižice, in je navdušeno sprejelo resolucijo, ki izraža zaupanje škoiu ter obračun liberalcem. V Poditartir jc bil shod v hiši poslanca Pogačnika. Govoril je najprvo gospod poslanec sam in podal poslušalcem sliko sedanjega deželno- in državnozborskega življenja ter se dotaknil tudi aktualne afere. Obširneje o tem je govoril g. J. Kalan. V tem kraju kakor okoli Kranja sploh so ljudje dobili ze-i lene lumparije mnogo v roke, ki jim je ko-likortoliko glave zmešala. Zato jim je bilo treba naliti čiste vode, podati točnega pojasnila. Poslušalci so izprevideli liberalno hudobijo, izrekli zaničevanje brezmejni lopovščini liberalcev, sprejeli soglasno vdanostno resolucijo in zaključili shod z živio-klici knezoškofu. Na Dobravi je innogobrojno zbranim možem govoril najprvo g. poslanec, podpredsednik Pogačnik, narisal poslušavcem veliki boj, ki se bije sedaj v Avstriji med nemštvom in slovanstvom in obrazložil več za kmeta aktualnih vprašanj: o ceni žita, živine itd. Poslanec g. Piber je podal temeljito poročilo o delovanju deželnega zbora, ki so jc zborovalci vzeli ua znanje z velikim zadovoljstvom, nazadnje pa krepko zavrnil nečuveno-ostudne napade na knezoškofa, i ki je naše gore list, Slovenec in Gorenjec, ' ki ga posebno mi Gorenjci ne bomo pustili blatiti brezstidnim obrekovalcem. Shod je soglasno izrekel zaupanje poslancem, vdanost in ljubezen cerkvi in nadpastirju. Trnovo. Včeraj popoldne po večernici se je vršil shod v dvorani izobraževalnega dru-I štva ob precejšnji udeležbi. Poročal je dc-I želni poslanec Ravnikar o političnem po-| ložaju v državi in deželi, kar so 1 i udje z i odobravanjem vzeli na znanje. Nato jc g. j kaplan Gogala pojasnil stvar o škofovi i brošuri in razkrinkal hinavsko pohujševa- in skromnost drznega imejitelja čarobnega zdravila v nemalo zadrego. Vendar so se te ovire hitro odstranile, kajti Kaflis je tako zelo obdeloval njihove bele rame s svojo uradno palico, da so se v divjem begu in z glasnim vpitjem razkropile na vse strani in pri tem obsipale glavnega evnuha s takimi naslovi, da sta bila Škender iii Nicej zelo začudena vzpričo tolike množine psovk, kakor so jih poznale zaprte ženske. Po odhodu iz te sobane so se ustavili pred nizkimi vrati. »Tukaj je soba v stolpu. • reče vodnik, »v kateri najdemo našo lepo sužnjo«. Potrkal je iu neka ženska je odprla vrata; Škender in Nicej sta stopila v neveliko, toda razkošno opravljeno sobo;bila sta tako razburjena, da sta le z veliko težavo skrivala svoj nemir. Ni nasprotni strani jc stala niša, ki jc bila zakrita z lahko pai^i^asto zaveso. Evnuh jima je velel počakati, sam pa je stopil naprej in previdno odgrnil zaveso in nagovoril z nizkim glasom bolnico. Čez nekoliko trenutkov jc evnuh namignil Škendru priti bližje in mu zašepetal: »V začetku te ni hotela videti, ko sem ji na rekel. da si kristjan, je privolila«. S temi besedami jc odgrnil zaveso in razkril zavito žensko postavo, ki je ležala na postelji. n)e iiUui- ;.aiv..r je sl. J sk..Tiil z tih vdušenjem resolucijo, kjer se izraža ogorčenje liberalcem, zaupanje knezoškofu ter udanost katoliški cerkvi. liarije. V nedeljo, 21. t. m., po dopoldanski s'užbi božji smo imeli tu zelo mnogo-biojno obiskan shod, na katerem je govoril naš poslanec, nadučitelj g. Ravnikar. Pojasnil nam je v temeljitih besedah položaj v državnem zboru, ožigosal protislo-vansko gonjo nemških nenasltnežev in tako dokazal edino pravo stališče in postopanje S. L. S. v državnem zboru. Nato je prešel na deželni zbor, opisal na kratko njegovo plodonosno delovanje, omenjal lovski zakon, šolski zakon in novi občinski volivni zakon. Ves govor so možje poslušali z velikim zanimanjem, posebno lovski zakon, ker imajo vsi kmetovalci tu na zajca posebno piko, ker jim napravi veliko škode. Ogorčeni pa so bili, ko jim je g. poslanec končno omenil nesramno gonjo liberalcev proti našemu prevzviše-ncmu nadpastirju. Ko je potem še domači kurat na kratko pokazal grda sredstva nasprotnikov, katera uporabljajo zoper katoliško cerkev in njene zastopnike in ko jih je vzpodbudil, naj delujejo pri vseh volitvah kot en mož, da se povsod popolnoma zatre gnjili liberalizem, ki je že itak v zadnjih vzdfhljejih, je predložil zboroval-cem sledečo izjavo na preljubljetiega g. knezoškofa: Shod izraža skrajno ogorčenje liberalni stranki, ki je v umazane namene uprizorila in še nadaljuje uprav lopovsko pohujšanje mladine in izreka, da bo slovensko ljudstvo s pohujševalci temeljito obračunalo. Zajedno izreka shod neomajno zvestobo katoliški cerkvi in knezoškofu — katero izjavo so vsi zboro-vaici potrdili z velikim navdušenjem. — Nato se je izreklo popolno zaupanje S. L. S. in poslancu g. Ravnikarju, katerima obema je zadonel po dvorani gromoviti živijo! — Harijci bomo imeli ta dan v dobrem spominu in želimo, da bi imeli še večkrat kak shod, na katerem bi se mogli tako podomače pogovoriti in seznaniti z razmerami. Dozdaj smo dobili in objavili poročila o 41 shodih. Nadaljna poročila slede. Naše ljudstvo je s temi shodi, ki so se povso-d vršili v znamenju največje navdušenosti in solidarnosti, dalo sijajno izpričevalo svoje verske in politične zavednosti. S takim ljudstvom se gre k zmagam, kdor pa je proti njemu, bo obležal. Pomemben shod na Koroškem. Iz L i b e 1 i č , 22. nov. Prav znamenit shod je napravilo kat. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem dne 21. novembra t. 1. pri po domače Nemcu v Libeličah, znamenit zlasti po izbornih govorih gg. Grafenaueria in dr. Brejca. Otvoril je shod g. dr. Brejc s prisrčnim pozdravom, predsedoval je g. župan Fr. Kogelnik, kot vladni zastopnik je bil navzoč g. komisar M. Kaki iz Veli-kovca. Poslanec Grafenauer govori naprej o političnih pravicah, ki jih ima vsak državljan, katerih pa se naj tudi vestno poslužuje s tem, da se redno udeležuje javnega življenja. Dalje razpravlja o deželnem zboru, katerega sestava je za nas Slovence skrajno krivična. Deželno gospodarstvo stoji v znamenju vedno rastočih dolgov in vsled tega tudi rastočih dež. do-klad. To dokazuje na podlagi zadnjega proračuna. Dalje biča postopanje nem-škonacionalne večine, katera je. kakor n. pr. pri prodaji prevaFskih fužin itd. zamudila priložnost, da nakupi za deželo podjetja, ki bi kaj nesla, tako pa se mora vse plačati z dokladami. Hinavstvo nemških nacionalcev se kaže n. pr. v tem, da so na Dunaju glasovali za uvoz živine iz tujih držav, v koroškem deželnem zboru pa so isti ljudje zahtevali naj se to prepove. Bavi se potem s predlogom poslanca Pir-la glede slovenske besedice »Celovec« na brzovlakih in kaže. kako smešen je ta ■predlog. Privošči si tudi poslanca dr. Met-nica, ki je bil izvoljen le vsled slabega vremena in s pomočjo soc. demokrafov in dobro označtiie njegovo postopanje, ko kot celovški župan da zapirati slovenske potnike. Sramu!eio se ga celo njegovi lastni voiilci! — Govornik poroča, kako v tajnih sejah mečejo denar za nepotrebna mestna in nemška društva, za potrebe kmetov pa nimajo denarja. Razpravlja podrobno o perečem našem šolskem vprašanim o nosto^mu z°p"r slovenske uči-te'ie in kaže kako smo ten|r>2«b. ker se namreč v!f'?i rr> 07i'•', nt rotrebc ljuds'va, n r* ^ . «1 n -»r*. n Jt '> A f si. 2ai~u2.il Slovani -, I.Aanski Jednoti«, 1 in boj, ki ga bije le,-ta, gre v prvi vrsti zato, da se izbojujejo kmetu njegove pravice. Delati hočemo pred vsem na to, da postane močan kmečki stan. (Živahno odobravanje.) G. d r. Brejc izpopolnuje podobo, ki jo je podal pos'anec Grafenauer in kaže na razmerje med vlado in ljudstvom. Ko ; je pokazal kaj je vlada, pravi, da le-ta za j nas pravice ne pozna in zato moramo zo- I per njo voditi najodločnejši boj. V dobri primeri s skopuhom razvija, kako nam vlada odteguje zadnje drobtinice naših pravic, kako nas biča kar naprej, da mnogi njenih udarcev niti ne čutijo več! Pustila je, da napravi volilni red, po katerem se veže meslo Celovec s povsem slovenskim okrajem S tem so nemški naeionalei sami pripoznali, da je Celovec res dvojezično mesto, ker drugače bi ga ne priklopih čisto slovenskim okrajem. Kako sladko je Metnic govoril na shodih, kako se hlini v obraz, a kako govori v deželnem zboru, kako posipa kot celovški župan! Vse ljudstvo naj to zvč; in vlada podpira to početje, ker ne stori ničesar, da bi varovala postavo! Na celovškem kolodvoru se razne nemške »frajlce« ne zmenijo za i svoje predpise, in tisti, ki so jih nastavili, da minister sam, ki je prisegel na te postave, ti so sokrivi tega početja! In ko ljudstvo vidi, da isti. ki so na postave prisegli, le-te sami kršijo kaj si bo mislilo o , tem? — Na Brnci so se pri otvoritvi »Narodnega Doma« vršila naravnost hudodelstva, okrajni komisar pa se ravna po navodilih vsenemškega Angererja, pošlje tja borih 4 žandarjev, in državni pravdnik je za hudodelstva gluh h: slep! Isto je v Grebinju, kjer je okrajno glavarstvo na ukaz barona Heina zaprlo gostilno velikovške posojilnice, a najemniku se ni dalo niti časa, da bi spravil svoje s*vari v stran. Imamo tedaj na Koroškem deželnega predsednika, ki se prav živahno zanima za to, da se z vso naglostjo zapre gostilna, neljuba par nemčurčkom, ki se pa prav nič ne zmeni, kaj počenjajo njegovi uradniki! In, ali se je li kdaj čulo, da bi bili kakemu nemškutarju zaprli gostilno, četudi se tam vrše največji neredi, ln če bi se to zgodilo, kak hrup in krik bi zagnali po vsem nemškem svetu! — Kakšna je naša šolska mizerija! Ko smo zahtevali za slovensko deco slovenskih učiteljev, da bi otrok mogel zastopiti učitelja, so hinavsko zavijali oči, rekoč: radi bi jih Vam dali, a jih nir mamo! Sama vlada seve ni poskrbela za nje, a ko smo to storili, gredo ti ljudje in nastavijo slovenske učitelje po nemških krajih, ali jim sploh ne dajo mesta! To je že višek prav satanske hinavščine. ki je je kriva naša c. kr. vlada! Sploh kažejo zad-nj dogodki, da pri nas ne vlada vpč postava, marveč c. kr. vlada kot pokorna in pohlevna dekla raznih nemških »volksra-tov« izvršuje to, kar za gostilniško mizo sklene in hoče par ultra-nemških kriča-čev! — Nazadn'e se bavi govornik šc s splošnim politiškim položajem. — Krasnemu govoru je sledilo dolgotrajno odobravanje. Na podlagi teh govorov se je nato na kratko utemeljila in soglasno sprejela naslednja resolucija: Dne 21. novembra 1909 na političnem shodu v Libeličah zbrani slovenski voiilci 1. najodločneje ugovarjajo izjavi poslanca dr. Metnica, da bo kot celovški župan dal zapreti vsakogar, ki zahteva na celovškem kolodvoru v slovenskem jeziku voznih I;s'kov. Ogorčeno protestiramo, da se je po tei svoji besedi res ravnal in dal zapreti več ugledmh slovenskih mož. S takim povsem protipostavnim. da, nečloveškim postopaniem je moral izgubiti vsako zaupanje tudi svojih lastnih volivcev, a mi mu tem bolj odločno izrekamo najstrožjo nezaupnico ter ga odločno poživljamo. da odloži svoj mandat kot deželni poslanec. 2. Odločno protestiramo zoper postopanje koroškega deželnega šolskega sveta, ki dela zoper Slovence na način, kakor niti na Turškem ali v črni Afriki ne delajo. Kot najhujšo žalitev in kruti terorizem občutimo, da slovenske učitelje pošiljajo na nemške kraje, ali jim sploh službe ne dajo, ker s tem kršijo pravice slo* venskih davkoplačevalcev. 3. Istotako protestiramo zoper terorizem, ki se izvaja zlasti zadnji čas zoper S'ovence na Koroškem, kakor kažejo zadnji dogodki na Brnci, kjer so tudi c. kr. uradniki razsajali zoper Slovence, zatvo-ritev »Narodnega Doma« v Grebinju, itd. 4. Ker vsi navedeni slučaji kažejo najgrše sovraštvo do Slovencev, obsojamo sedanji vladni sistem, na Koroškem poosobljen in naslonjen na napačna, kriva poročila. Zato poživljamo »Slovansko Jednoto«, da brezobzirno, odločno in složno nadaljuje započeti boj zoper sedanji vladni sistem ter ne odneha prej, da nam izvojuje v zakonih nam zaiamčuio vsestransko ravnopravnost na rodnih tleh. 5. Svojemu g. poslancu Giafenauerju izrekamo popolno zaupanje in srčno zahvalo za njegovo dosedanje izborno delovanje v prjd koroškim Slovencem, ter ga prosimo, da tako požrtvovalno deluje l tudi v bodoče. Izrekle so se g. poslancu tudi razne želje volivcev, kakor glede ceste od Meže do Svabeka, kmet. družbe itd. Gospod poslanec je potem še razložil pomen novih postav giede rezervistov, na kar se je shod zaključil s prisrčno zahvalo do govornikov. Dvoje kriz v naši monar- hiji. Ljubljana, 23. nov. Avstrija je država negotovosti, država, ki ji ni enake na svetu, dvoje držav v eni državi, troje vlad v eni monarhiji. V Avstriji imamo parlamentarno krizo, vlada ima male ljudi v svoji sredi, može, o katerih glasila lastnih strank prav nič ne skrivajo, da ni enega med njimi, ki bi bil sposoben, da iznajde smodnik. Avstrijska kriza. Nemci, osobito svobodomiselni, odločno naglaŠajo, da ne odnehalo niti pičice Slovanom. Prepirajo se sicer med seboj, k ;r nekaj jih je, ki bi radi imeli mir. a kaj, ko vihti vsenemški po-eukrani Wolf svojo gorjačo nad njimi. Wolfa se pa vsi Nemci bolj boje, kakor so se bali v starih časih njihovih predprade-dov očetje svojega Wodana. Danes sklepa »Slovanska Unija« o Glgbinskijevih predlogih. Ce bi bila naša državna polovica res ustavna, bi bila kriza že rešena. Predvčerajšnjim je že padla odločitev v Kra-kovem. Zborovala je »Poljska Ljudska Stranka« od 2. popoldne do 8. zvečer. Razpravljala je o političnem položaju. Strankini poslanci so bili malone vsi navzoči, na čelu jim Stnninski, nadalje Voj-cik, Olszevski, dr. Riibenbauer, Bojko, Harnek. Ptas. Csnjlo, Luszczkiewicz. Vsebino resolucije smo že včeraj kratko objavili med brzojavkami. Vladna »Zeit« piše, da bo shod bistveno vplival na parlamentarni položaj, ker se je odkrito obsojala politika večine »Poljskega kola« in se zagrozilo, da Poljska Ljudska Stranka ne bo več sodelovala pri sedanji protislovenski politiki. Čast odločnemu nastopu Jana Stapinskega in njegovi stranki, ki je pokazala, da je složna in da ni nesporaz-umljenja v njej, kakor so lagali še nedavno nemški listi. O položaju je govoril tudi dr. Pattai, ki je izjavil, da so napravili veliko napako, ker ob izpremembi volivnega reda niso iz-premenili zborničnega poslovnika. Rusini so izjavili, da ne umaknejo svojih nujnih predlogov in da pripravljajo celo nove, ker jih je Glabinski prezrl pri pogaianjih. Češka agrarna stranka je na shodu svojih zaupnikov izjavila zaupnico poslancu Prašku. Ogrski kronski svet se vrši danes na Dunaju, kjer ostanejo danes, nakar se vrnejo v Budimpešto. Koncem tedna se pogajajo ogrski s skupnimi ministri. V kronskem svetu bodo razpravljali o trgovinskih pogodbah z Rumuni'o in s Srbijo; trdi se, da bodo tudi odločili o sledečih točkah: 1. Cesar je voljan, da podeli v okviru programa devetorice vojaške koncesije, osobito giede na polkovni jezik. 2. V inozemskem zastopstvu se dovoli pariteta; osobje vseh diplomatskih zastopov bo moralo znati mažarski in nemški, cesar dovoli, da se v inozemskem zastopstvu bolj naglaša samostojnost Ogrske. 3. Moštvo in častniki po ogrskih žrebčarnah se podredi honvednemu ministrstvu. 4. Cesar dovoli izplačevanje v goto vini, a skupna banka se zato podaljša do 1. 1917, oziroma 1920. 5. Skleniti se mo-ajo carinske pogodbe z balkanskimi državami. 6. Cesar zahteva redni proračun kakor tudi 500 milijonov aneksijskih in ostalih vojaških izdatkov. Poroča se, da se bo vršil tudi skupni ministrski svet, v katerem se bo šlo za zgradbo dreadnoughtov, o redakciji ustave v Bosni in Hercegovini ter o sklicanju delegacij, ki bodo najbrže pričele zborovati 10. decembra. Predno se skličejo delegacije, odstopi skupni finančni minister , Burian. Sledi mu grof Zichy. Zimanji položaj ni za nas prav nič ugoden. Mrzlično se oborožuje Italija; Francija ne zaostaja, tudi Rusija v najkrajšem času popolnoma preboli japonske udarce. Mreža, ki jo je nastavil angleški kralj proti Nemčiji in Avstriii, je izde'ana Na našo škodo in proti nam hočejo razdeliti Balkan. Turke Edvardov načrt zelo skrbi, zato že naglaša turško časopisje, da Turčija ne bo trpela trozvcv.e Bulgarija-Srbija-Črnagora in da se obrne na Av str',-\ Zastrupljenle častnikov. Dotičnika, ki ji odposlal ciankali po-višanim častnikom generalnega Štaba, Še niso zasledili, dasi dela dunajska policija s polnim parom. Grajajo, da so bile voja. ške oblasti nasproti civilnim prezapete, kar otežkočuje poizvedbe. Načelniku po, Iieijske oblasti so pridelili dva častnika generalnega štaba: polkovnika Kutschero in stotnika Molla. Častniki generalnega štaba so bili mnenja, da je v zvezi z za. strupljenjem častnikov zaradi vohunstva obsojeni nadporočnik Ftirbass, ki bi se bil hotel maščevati, ker so njegovo kariero preprečili, a sum je neopravičen, ker pi-sem Fiirbass ni odposlal. Mož je namreč zaprt v Mčllersdorfu. Dognali so, da je dobilo pisma s strupenimi praški 11 čast-nikov. Cirkular, ki priporoča praške čast nikom, je pisan v pisavi, kakršna je običajna pri izdelovanju vojaških kart. Gene ralni štab je ukazal naj se v arhivu pri merjajo pisave vseh bivših obiskovalcev vojne Šole s pisavo usodne okrožnice. Zanimivo je, da niso dobili usodnih praškov tisti obiskovalci šolskega leta 1905. vojne šole, ki niso bili prideljeni generalnemu štabu, ali ki so jih iz generalnega štaba zopet premestili. Praške so dobili častnikt ki sicer niso bili prideljeni generalnemu štabu, pač pa so -jim dali dveletni višji čin, nadalje častniki, ki so se pridelili generalnemu štabu in častniki, ki bodo povišan 1. majnika. Glede na to se sumi, da je po. slal praške kak prezrti častnik. Neki višj častnik generalnega štaba je dobil grozil-no pismo v zvezi z zastrupljenjem častnikov. Iz načina pisem sodijo, da je najbrže storilec neki nekdanji podčastnik, ki j< delal v kartografičnem zavodu. Vojni mi nister je razpisal 2000 kron nagrade z; izporočilo dejstev, po katerih bi se eruira zločinec. Častniki iz province tudi poro čajo, da so dobili zastrupljene praške, Pismo, ki so ga s praški dobili vsi čast niki, se glasi: »Sodite sam — to bo najboljša rekla ma. Navod za uporabo: Skatljico previdni odpreti! Papir odtrgati! Krogljice vei vzeti, ne da bi se oblatke poškodovalo Potem z mrzlo vodo požreti! Uspe' presenetljiv! Krogljice treba porabiti takoj, ker s vsebina na zraku lahko pokvari. Za blagohotna naroČila se priporoča Naslov kakor zgoraj. Pošilja se diskretni in hitro. Z velespoštovanjem Charles Francis.« Preiskava ima že gotovo smer prot gotovim osebam, seveda gotovo še nika kor ni, če je sutn tudi upravičen. Du najski listi grajajo, da se strup ciankali prelahko dobi. Grozni poizkus zastrup ljenja. kateremu je podlegel stotnik Ma der, bo povzročil, da bodo strožje pazil na proda o strupa, ker se je pri prodaj udomačila površnost. Dnevne novice. ' -f Razstava zelencev. Par liberalč-kov iz Kranjske, Goriške, Koroške in Štajerske se je zbra o v nedeljo v dvoran mestnega magistrata. Vrgla jih je v t Hribarjevo dvorano klofuta, katero je ve soljno slovensko liberalstvo dobilo z usta novitvijo Vseslovenske Ljudske Stranki Slovenski liberalci hočejo zasnovat »skupni program«, kakor bi ga že ne ime v razdlranju in hujskanju proti vsemu do bretnu. Na liberalnem konventik u se je i nedeljo sklenilo sklicati dne 16. januarj v Ljubljano »velik shod« naprednjakov i vseh slovenskih dežela, da ustanove vse slovensko napredno stranko in da povabili na ta shod. oziroma na to vinsko pokttšnii zastopnike jugoslovanskih naprednjakov Nas ta sestanek zelo veseli. Bomo vsa videli, kdo so še tisti zabiti ljud e na Slo venskem, ki liberalcem kaj verjamejo. Po zdravljeni zelenci v beli Ljubljani! To b< prava razstava liberalcev! N bomo pa že skrbeli, da se liberalcem o tem »naporu«, ko vsi politi in mokri cap Ijajo za nami, zgodi tisto, kar poje narodtt pesem o fantiču, ki je »švoh prsi bil, pa s je sfrderbal«. + »Ulice okrog »Uniona« so kazal jako živahen promet . . .« mora ce »Narod« poročati o nedeljskem naše shodu v Ljubljani. Da je pri tei sijali svoji obsodbi, ki jo je nad njim izrek L. j u b I j a n a. hotel »Narod« - ogrottin udeležbo zvaliti na rovaš okoliški kmetov, je umljivo. »Narod«, ki niktl ni poznal ljudstva, zadnii čas tudi Lj« Ijančanov več ne pozna. Narod« se je »okoliškimi kmeti, zelo ure/al. ker li"1 Ijanska okolica je imela v nedeljo protes ne shode doma ter se ie na domačih sli dih ob istem času pridruževala km IJubljančanov: Proč umazane roke h'11 talcev od našega škofa! Da. da. liberiii mislili ste. da bodete z zeleno brosti' napravili - politično kupčijo*, pa ste i " semu kulturnemu svetu le dokazali. :o nizko spojite ln da je naš hoj proti V-1 boj za kulturo našega narod? proti po'' rovelosti, izprijenosti in podlosti. Prav sta imela liberalca, ki sta se te dni pogovarjala o »uspehih zelene brošure«. Starejši je dejal mlajšemu: »Saj sem vedel, da bo tako prišlo. Ko je škot izdal brošuro, so naši že takoj stikali glave in si Šepetali, da jo morajo izrabiti. Kadar pa naši glave skupaj stikajo, takrat pa gotovo kaka — oslarija vun pride.« Tako se tudi med liberalci jasni, kajti ljudje nočejo vedno ostati zeleni. + Dr. Tavčar je zadnji čas hudo slabe volje. Najprej so mu mlajši pokvarili delo v deželnem zboru, ko so prisilili liberalne poslance, da so obstrulrali, mesto da bi resno sodelovali in tako vsaj nekaj rešili zase in za stranko, zdaj pa mu je ferrersko krilo diktiralo, da mora dovoliti gonjo zoper škofa in cerkev. Dr. Tavčar je vedel, da bo ta stvar končala z blamažo in popolnim porazom, pa se je vendar udal, češ, slabše kakor nam jc, se nam ne more zgoditi. Pa je končno izprevidel, da je vendar hudo, kajti pred par dnevi je rekel v neki gostilni, da so njegovi somišljeniki napravili neumnost z brošuro, ker so s tem ljudi na deželi le razkačili. S kulturnim bojem pri nas nič ni, je vzdilmil dr. Tavčar in mi mu le pritrjujemo ter ga obžalujemo, da nima več nobene moči v stranki, da bi napravil red zoper tiste, ki jih je že moral javno v »Narodu« opomniti, naj bodo pametni. To dr. Tavčar kot izkušen politik prav dobro ve, da če pride pri nas do skrajnega in se verske in politiške moči vnamejo do viška, bodo v tem boju pobiti liberalci. + Krščansko-socialno delavsko zborovanje v Trstu. Ob zelo veliki udeležbi je v nedeljo zborovalo v dvorani > Marijinega Doma« tržaško slovensko krščansko-socialno delavstvo. Govorila sta Gu-štin in Moškerc. Shod je sklenil resolucijo, ki izreka zaupnico dr. Kreku kot članu socialnega državnozborskega odseka. Obsodil je podlo počenjanje slovenskega svobodomiselstva glede na nesramno, neupravičeno in nenarodno gonjo proti pre-vzvišenemu ljubljanskemu knezoškofu, kateremu je izjavil shod svojo udanost. Na IV. vseslovenskem delavskem shodu prihodnjo nedeljo bo naše tržaško kršč.-socialno delavstvo zastopano po deputa-ciji. Na shodu se je govorilo tudi o J. S. Z. in se je navzočemu delavstvu priporočalo, naj se pridno naroča na »Našo Moč«, ki objavlja osobito glede na tržaške slovenske služkinje redno izborne dopise. -f Kvalifikacija liberalnih agitatorjev in — dekliški licej. Na mestnem dekliškem •iiceju -je podeliti pravo učno mesto za nemščino. Kuratorij predlaga za to mesto edinega kompetenta, liberalnega agitatorja Juga. V deželnem šolskem svetu je prišlo včeraj ob tem imenovanju v razgovor vprašanje mestnega dekliškega liceja. Referent deželni šolski nadzornik Hubad predlaga imenovanje Jugovo. Nasproti temu izjavi dr. Lampe, da so razmere na mestnem dekliškem liceju bile že predmet obravnav v deželnem odboru, ki sc je čutil primoranega. ustaviti temu zavodu, dokler se razmere ne predrugačijo, deželno podporo 6000 K. Pri nameščenju Učnli moči postopa kuratorij po načelih, ki so nedopustna za dek.iški licej. Pri enem imenovanju zastopnik deželnega odbora sploh k seji ni bil povabljen, vsled česar je odložil svoje mesto, tako da deželni odbor sploh ni več zastopan v tej korporaeji. Temu je sledila odtegnitev deželne podpore. Kar se tiče imenovanja Jugovcga, je upoštevati, da se je Jug ude.eževal zadnje znane liberalne agitaci e. Dr. Lampe se noče v dež. šolskem svetu podrobno baviti s tem, kake moralne, intelektualne in ku!-•turelne vrednosti je ta zadnja liberalna agitacija, ka ti to mora biti vsem članom deželnega šolskega s" ta jasno, da učitelj, ki je sodeloval pri njej. absolutno ne spada na dekliški licej. Zato predlaga dr. Lampe nov razpis službe. Dr. Tavčar se oglasi za predlog referentov. Prizna, da je Jug pri svoji agitaciji postopal preostro, a izjavi, da stoji on, dr. Tavčar, na stališču, da se Jug, ko bo definitivno imenovan, ne sme •udeleževati več nobetie politične agitacije. Dr. Tavčar zastopa načelo, da se noben aktiven profesor ne sme udeleževati politične agitacije in da je to tudi za Juga nedopustno. — Pri glasovanju je bil z večino g.asov sprejet predlog referentov (državna poslanca dr. Šusteršič in Jaklič nista bila navzoča, ker sta se bila odpel.aia na Dunaj). — K temu pripomnimo, da ne odobravamo stališča dr. Tavčarjevega, ki uradnikom in profesorjem odreka splošne državljanske pravice. Popolnoma prav pa ie imel dr. Lampe. ki je izjavil, da taki elementi, ki se javno eksponirajo za tako početje. kakor ga izvršuje liberalna stranka, nikakor nc spadajo na dekliški licej kot "č.telji, pa tudi ue na druge šole in sploh jie v nobeno javno službo. To ie javna hvalit kacija. ki so si jo liberalni agitatorji vžgali sami na svoje čelo po početju zadnjega časa. Po tem načelu se naj ravnajo sploh vsi naši zastopniki povsod, zlasti poslanci! Kdor danes Se javno agitira za 'ako stranko, kakor se ,ie razkrinkala liberalna stranka po škandalih zadnjih dni, ni vreden, da hi jedel kruh iz rok našega ljudstva! S.cer bo pa ta stvar zaradi ustavljene deželne podpore prišla še itak v razgovor v deželnem zboru, koder bodo liberalni štinkbombarderji slišali, kar jim gre. Takrat sc bodo sploh lahko razpravljala razna personalia, če nc bodo liberalci — ušli. + Reciprocileta zagrebškega vseučilišča. Sobotne »Narodne novine« poročajo, da ie hrvaški ban odposlal avstrijskemu ministrstvu za uk in bogočastje dopis, v katerem natanko dokazuje opravičenost reciprocitete zagrebškega vseučilišča, to je, da se v Avstriji priznajo državni izpiti in rigorozi, ki jih izvrše na hrvaškem vseučilišču slušatelji prava in filozofije iz Dalmacije in Istre. V dopisu se izjavlja, da se ugodi zahtevam, ki bi jih mogoče stavila Avstrija, ako se prizna ta reciprociteta zagrebškega vseučilišča. Istočasno opozarja uradni list tudi hrvaške državne poslance, naj podpro to akcijo hrvaške vlade v državnem zboru. -f 30-letnica smrti odličnega rodoljuba. Danes je 30 let. kar je na Dunaju za večno zatisnil oči s I o v e u s k i državni poslanec grof Jožef B a r b o, oče sedanjega dež. odbornika grofa Barbo. »Novice« so tako-le naznanile njegovo smrt: »Našega grofa Josipa Barbota ni več! Umri je v službi domovine, v poslanstvu na Dunaju. 23. dne t. m. po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, 35 let star. — Truplo premilega nam ranj-cega se prepelje v domovino in 27. dne t. m. ob treh popoldne na farnem pokopališči pri sv. Rupertu na Dolenjskem v lastno rakev položi. Slovenski državni poslanci mu poklonijo venec z napisom: Iskrenemu rodoljubu, predragemu to-varšu«. Isto tako mu pokloni ves klub venec. — S Častito rodovino vanjcega žaluje vsa naša domovina na grobu rodoljuba. čegar značaj je bil res čist kakor zlato in trden kakor skala. Večni mu spomin!« — Slovenski poslanci so položili na krsto umrlega rodoljuba venec z napisom »Domovina vernemu sinu«! Na krsto so položili vence tudi češki klub, društvo »Slovenija« na Dunaju, novomeška čitalnica, katere predsednik je bil grof Barbo, trebanjski narodnjaki in ljub ljanski narodnjaki. katerih venec je prinesel k pogrebu gosp. Fr. Potočnik, ki je o tem poroča! v ■Novicah«. O tem čitamo v tedanjih »Novicah«: »Še pred pogrebom — nam poroča g. Potočnik — ga je prežalostna gro-finja vdova vpričo svojega sina, brata ranjcega grofa Maksa Barbota, treh njegovih sester in svaka grofa Sirmagya ljubeznijo sprejela in mit na njegov nagovor. v katerem jej je izrazil srčno milo-vanje o zgubi tako odličnega Bogu, vladarju in domovini vseskozi iskreno udanega rodoljuba, globoko ginjena odgovorila, naj blagovoli vsem prijateljem, ki se ranjcega tako ljubeznjivo spominjajo, poročati njeno najtoplejšo zahvalo. »Zdaj ■pa — je rekla britke žalosti vsa prevzeta gospa — ko ie Božji previdnosti se vzvi-delo vzeti nam ljubljenca, priporočam vsem svo-jega sina. katerega odgojiti v duhu njegovega očeta, mi bode sveta skrb.« Ves ginjen — nam poroča g. Potočnik — sem grofinji vdovi poljubil roko in se poslovil od nje z dostavkotn, da ta obljuba ostane vsem domoljubom premiki oporoka.« -f Na meščanskih šolah za dečke ie dovolil deželni šolski svet hospitirati deklicam pod gotovimi pogoji. Deklice bodo v prostih odmorih med urami zapustile šolsko sobo in bodo skupaj. Vstopile bodo v šolsko sobo z učiteljem. —• Stavka gledaliških delavcev. V soboto zvečer je v Zagrebu popolnoma nepričakovano nastala stavka gledaliških delavcev. V soboto popoldne sc ic vršila namreč skušnja za opero »Carmen«, pri kateri je režiser Prejac razžalil delavce, kot pripovedujejo. Ko se je imela zvečer pričeti predstava, so delavci korporativno zapustili oder in odšli v neko bližnjo gostilno. Vodstvo gledališča je takoj poslalo v tabor stavkujočih delavcev gledališkega inženirja Drvaka, ki jih je pregovoril, da so Šli delat, z obljubo, da Se mora režiser drugi dan opravičiti. Predstava se ie nato pričela ob 8. uri zvečer. V nedeljo dopoldne pa so se razžaljeni delavci in režiser sporazumeli. — O bitki pod Grunwaldoui bo 24. t. ni. v Gorici predaval g. dr. Lenart. Nato sledi predavanje v Kranj u. — Ljudsko šolstvo. Nastavljeni so: Josip Mihelič Preddvorom, Štefanija Ogo-relc v Starem Kotu. Melhior Dolenc v Železnikih. Leopoldina Vadnal v Lozicah, Josip Lipovec v Bukovju, Bogomir Fegic v Nadanjem seiu. Frančiška Vilhar v Na-danjeni seiu, Rudolf Poljanec v Šmartnem pri Litiji, Karolina Grilc-Dostal na Studencu, Vida Vrezec v Loškem potoku. -» Dopust je dovoljen Mariji Tome v Sv. Križu pri Turnu. stalno vpokoienje Mariji Galle v Cerknici. — Dvorazrednica na Karolinški zemlji se razširi v trirazred-nico, dvorazrednica v Dolenji vasi pri Ribnici v štirirazrednico. dvorazrednica v Zgornji Šiški v trirazrednico. — Nadtiči-teljem v Sori je imenovan Al. Ponikvar. — Na državni realki v Idriji je postal šolski sluga Mihael Kos. — Konferenco ima duhovščina radovljiške dekanije 24. novembra na Ov-šišali. — Poročil se je v Novem Mestu gospod Jurij Gregorec, sodnik v Cerknici z gdčno Marico Zabkar, hčerko c. kr. gozdarja v pok. — »Wahrliaft deutsche Soldaten« imenujejo celovške »Freie Stimmen« 14 četovodij iu 8 korporalov iz Sarajeva, ki so poslali za nemški »Schulverein« 30 K. Res lepe stvari se dogajajo v avstrijski vojski! Slovenski vojaki pa še v vo;ašniei ne smejo čitati slovenskih časopisov. — V smrt radi zaročenke. V Gradiški se je obstrelil s samomorilnim namenom dopisnik tržaškega »Piccoia« neki Piani, ker se je pred časom usmrtila njegova zaročenka. — Samoumor učiteljice. V soboto ponoči se je zastrupila v Mariboru učiteljica Gizela Laibacher, hči davčnega oskrbnika Laibacherja v Ptuju. Takojšnja zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Gizela Laibacherjcva je bila šele 20 let stara in prošlega leta učiteljica v Obrajni pri Cmureku, kjer je spoznala okrajnega zdravnika Adolfa Czmila. Ta je zaprosil za njeno roko in letos 13. decembra bi se bila imela vršiti poroka. Czmil je pravil svoji nevesti, da je sin zelo bogatega tovarnarja, da ima 20.000 kron letnih dohodkov in da ji bode dal vsako leto 1000 kron samo za obleko. Neizkušeno dekle mu je verjelo vse. Dne 18. t. m. sta oba prišla v neki hotel v Mariboru. Ženin je naznanil svoji nevesti, da je napravil njegov oče konkurz in da se mora zato on zastrupiti, da. reši z zavarovalno vsoto (50.000 kron) svojega očeta, ker je tudi jamčil za njega. Nevesti je še dal nato sigurno učinkujoč strup z navodilom, kakor se je ona izrazila napram neki prijateljici. Nato je on odpotoval i/. Maribora, njegova nevesta se je pa po njegovem odhodu zastrupila. — Poročil se je g. Alojzij Veber iz Zalega loga z gospodično Katinko Rozmanovo. — Imenovanja v poštni službi. Imenovani so: za poštne praktikante: abiturijent! Franc Vagaja, Ivan Krobath in Prein-faik za Ljubljano I., poštni praktikant Ivan Oblak v Ljubljani I. se jc odpovedal svoji službi. — Prestavljeni so biti: adjunktinja Zofija Pire iz Ljubljane I. v Ljubljano III.; oiicijantinje Etna Šega iz Ljubljane 111. v Lnbljano 1.. Hermina Kokalj iz Ljubljane III. v Ljubljano 1. in Amalija Pavlin iz Ljubljane I. v Ljubljano 111. Ponesrečeni svatje v avtomobilu. Iz Cra\vforda (Georgia) se poroča: Avtomobil. v katerem se je vozila svatovska družba peterih oseb, ic padel v nedeljo zvečer s 30 metrov visokega mosta. Ženin in dva svata sta se ubila; nevesta in njena sestra pa ste smrtno ranjeni. 17.000 poljskih koledarjev zaplenjenih. Na nemškem Poljskem je državno pravdništvo zaplenilo 17.000 poljskih koledarjev za leto 1910., ki so izšli v zalogi »Gazette«, zaradi »hujskanja« proti Nemcem. VULKANSKI IZBRUH PRI TENERIFI. London, 22. nov. Iz Teucrife se brzojavlja: Štiri gore bljujejo ogenj in kamenje. Iz njihovega pobočja teče lava, ki jc prišla že do krajev Guria in Marachico. Lava je štiri metre visoka in se pomika proti Santiagu počasi naprej. Trenotne nevarnosti ni. V Guriji so ljudie vznemirjeni. ker je mogoče uiti lavi samo po morju. Oblasti so odposlale pomožne parnike v Santiago. Vse pokrajine v bližini vulkanov so uničene. Kraji na severu niso v nobeni nevarnosti. Danes popoldne smo dobil? poročilo, da lava. ki se izliva iz novega vulkano-vega žrela, vedno bolj prodira proti Santiagu. # Ljubljanske novice. % lj Gospe in gospodične somišljenice, ki bi sodelovale za napravo Božičtiice, prosimo, da se blagohotno potrudijo k seji jutri, v sredo ob 7. uri zvečer v uredništvo »Slovenca«. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Na pomoč koroškim Slovencem! lj Prosvetno društvo za kolodvorski okraj ima jutri v sredo, dne 24. novembra 1909, ustanovni shod. Nanj so po vabi jeni v prvi vrsti pristaši in pristašinje kolodvorskega okraja, dobrodošli tudi gostje somišljeniki S. L. S. iz drugih okrajev. Ij Umrli so: Pavlina Hubat. usmiljen-ka, 26 let. Radeckega cesta 11; Fran Cer-talič,_ delavčev sin, 1 leto. Cesta na loko 11: Štefan Kune. delavec, 75 let. Radeckega cesta I i: Franja Leveč, gostija, 04 let. Cesta v mestni iog 30; Narcisa Stare, trgovčeva hči, I leto, Stati trg 26; Ivan Markič, dninar, 55 let; Andrej Vovk, posestnik. 50 let. lj Cela rodbina v starem vagonu. K ognju na Barju se nam še piše: Včeraj -ie pogorel kozolec Mariji Milievc na Ilovici. Na lice mesta clošla požarna hramba sto- pila je v akcijo, toda ze prepozno, kajti ogenj se je razširil v naloženem kozolcu izvanredno hitro ter je v eni uri popolnoma pogorel. Ogenj je nastal ob pol 7. uri zjutraj ter ga je baje povzročila zlobna roka. Obžalovanja pa je vredno, da jc revni rodbini pokončal ogenj vse poljske pridelke, od katerili so se krmile dve kravi. Skupiček od mleka je bil edini dohodek rodbine. Lansko leto se je podrla streha na gospodinjo, oziroma mater petih otrok, ter jc mati ležala v bolnici več mesečev, otroci pa so bili prepuščeni milosti dobrili src. Apeluje se na dobrosrčne, da revni rodbini priskočijo na pomoč. Ubo-štvo rodbine dokazuje to, da cela družina stanuje v starem vagonu, ki je bil darovan ob času lanske nesreče. Ij Seja odbora »Ljubljane« danes ob 8. uri zvečer. U Ljubljanski občinski svet itria danes ob 6. uri zvečer sejo. Ij Nesreči. Ko je včeraj popoldne pri zgradbi Privškove hiše v Prisojni ulici prinesel delavec Anton Mojškerc na oder opeko, mu je spodrsnilo ter ie padel na 70 cm nižji oder. Pri padcu je zadobil take notranje bolečine, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. — Pri isti zgradbi jc pozneje padel vsled neprevidnosti 14-letui Leopold Zabukovec z 7 metrov Visokega odra ter si pri padcu zlomil levo nogo. Zadobil ie tudi na glavi tako poškodbo, da je obležal nezavesten in so ga nato prepeljali z re-* silnim vozom v deželno bolnišnico. PREPOVEDAN LAŠKI OKLIC PROTI SLOVENCEM. T r s t. 23. novembra. Tržaško italijansko učiteljsko društvo je hotelo objaviti nek oklic, v katerem se poživlja, ru.j se meščani z vsemi močmi upro zahtevani Slovencev, ki i i It vlada podpira, ki laško posestno stanje povsod napadajo in ki po ustanovitvi slovenskega učiteljišča v Gorici povsod zahtevaio dvojezične gimnazije in slovenske vzporednice na vseh državnih šolah na Primorskem. Oblast jc prepovedala objavljenje oklica, tudi ko so se črtale omenjene točke. Telefonska in brzojavna poročila. IZ PARLAMENTA. Dunaj, 23. novembra. Danes jc imela •večina klubov seje. Nekatere klubove seje sc popoldne še nadaljujejo. Ob 5. uri se zbere parlamentarna komisija »Slovanske Jednote«, da zasliši sklepe klubov. Dunaj. 23. novembra. Cuje se, da Cliiari opusti svoje intransingentno sta-■iišče. . KRONSKI SVET. Dunaj, 23. novembra. Danes se je vršila seja ogrskega ministrskega sveta, ki je trajala eno uro in tri četrt. Košut je dejal časnikarjem, da se je razpravljalo o vseh podrobnostih kako mirno rešiti krizo, da pa definitivne vladarjeve odločbe še ni, zato ne more nič povedati. Kdaj bi se posvetovanja pod cesarjevim predsedstvom nadaljevala, tudi ni nič določenega. CIANKALI ZA ČASTNIKE. Dunaj, 23. novembra. Preiskavo V aferi s Ciankalijem živahno nadaljujejo. Pojavi! sc je nov sum, da je atentat s ciankalijem na častnike izvršila d a m a. DR. PERO MAGDIC POD POLICIJSKIM NADZORSTVOM. Varaždin, 23. novembra. Dr. Pero Magdič je zadnji čas pod policijskim nadzorstvom. ker je grozil uredniku varaždin-skega lista čiste stranke prava. Policijsko nadzorstvo je uvedeno, ker se dr. Pera Magdiča ne more dati v preiskovalni zapor. ker ga ščiti imuniteta. Kakor se govori, je šef pravosodja dr. Aranitzky obrnil se i:.a banski stol radi suspenzije dr. Magdiča od odvetništva, češ, da ne more biti odvetnik, ker je pod policijskim nadzorstvom. ; SOCIALNI DEMOKRAT ŽUPAN KODANJA. Kodanj, 23. novembra. Za župana je izvol-jen socialni demokrat Knudsev z 61 glasovi. • RUDNIŠKA NESREČA V ILLINOISU. New*-York, 23. novembra. Upa se, da bo mogoče razen 78 rešcnccv rešiti šc nekaj ponesrečenih rudarjev v rudniku SJierriju. Slišali so iz spodnjih rovov močno trkanje, kar dokazuje, da so še živi ljudje v rudniku. Nekateri izmed doslej rešenih rudarjev so tako slabi vsled osemdnevnega jetništva v rovih, napolnjenih s škodljivimi plini, tla ie potreba najskrbnejše postrežbe, če se jih hoče ohraniti pri življenju. MILIJONAR ASTOR SE NI PONESREČIL. New Vork, 23. novembra. Med veliko katastrofo na Jamajki ic bil parnik milijarderja Astorja usidran v pristanišču Kingstona. Kot se poroča, -ie parnik A sto je v dospel nepoškodovan /. milijonarjem v San Juan di Portucrico. < » Nepotrebno je. •. PAPEŽ MLADINI. V teh dneh zboruje v Rimu kongres katoliške mladine. Predsednik kongresa Conun Pericoli je v svojem otvoritvenem govoru omenil tudi gonjo za Ferrerja ter je dejal, da katoliki v Italiji ne bodo izrekli nobenih platoničnih protestov proti vpit u za Ferrerja, ampak bodo protiver-•ski gonji odgovorili z izpolnitvijo in poglobitvijo svoje organizacije. Udeležnike kongresa je sprejel v avdijenci tudi papež Pij X.. ki je dejal v svojem nagovoru, da jii treba pričakovati od njega sijajnih govorov, kadar ima pred seboj najljubše svojih otrok, mladino, mu govori edino srce. Primerjal ie verski pouk zrnu v primeri Jezusovi. Verski pouk se dostikrat vse premalo upošteva, je pa podlaga, na kateri •vzraste dober krščanski mož. Mladi ljudje se morajo dandanes veliko učiti; priporoča mladini učenje, ker ima izobražen katolik boljše orožje v rokah kot neizobražen. Pri tem pa se ne sme pozabiti katekizma, ki že sam zadostuje, da se užene zaničevalce vere. REKA SE VENDAR ODCEPI OD SENJ-SKE ŠKOFIJE? Vsi hrvaški Isti prinašajo vest, da se Reka vendar-le odcepi od serijske škofije, kar pomenja za Hrvaško nov hud udarec. Za senjskega škofa da je določen Vučič, toda pod pogojeni, da se Reka odcepi. »Hrvatstvo« dalje poroča, da ima Reka postati samostojna škofi a, ki bo neposredno podvržena Sv. stolici; reški magistrat da se je že izjavil pripravljenim zgraditi škofijsko palačo. Navedeni list v uvodnem čianku poživlja vse merodajne činitelje, da store vse potrebno, da se ta nakana reškega italijanskega framasonstva in madžarske osvajalne politike v zadnjem hipu prepreči. iofotke novice. k Nemški »Volksrat« za Koroško je imel v nedeljo, 21. t. m., svoj občni zbor. Predsedstvu in delavnemu odseku je zbor izrekel za >• obsežno in plodonosno delovanje« zahvalo. Da je bilo delo »Volks-rata« res obsežno, smo čutili koroški Slovenci pri nastavljanju in prestavljanju uradnikov, in v celem političnem in nepolitičnem življenju; da je bilo tudi plodonosno. radi verjamemo, če se spomnimo na škandale, ki jih povzročajo uradniki na Koroškem, zlasti pri železnicah, ali če se spomnimo, da so nam pri sod;ščili vzeli zadnje drobtine pravic do rabe slovenskega jezika. Soglasno so na zboru tudi sklenili resoiucijo. naperjeno proti podržavljeni! ljudskih šol. Razumljivo. Kakor hitro bi bi'e ljudske šole podržavljene,^ bi slovenski jezik na Koroškem dobil v šoli vsaj nekaj pravic, in Metnitz bi nc bil več Daša v koroški deželi. k Železnice okrog Vrbskega jezera ne bo. Zidati jo je hotela neka družba, na- črt je bil izdelan, a j u ž n a železnica v to ne privoli, ker se Žid boji — k o n -k u r e n c e. Dovoli graditi novo električno železno cesto samo do Poreč. Pač značilno v dobi, ko se povsod na dolgo in široko besedici o povzdigi — ptujskega prometa! k »Karntner Tagb!att«-u se prav do-pade, odkar so sc nemški krščanski socialci za slepo miš udinjali B'enerthu. V številki od 21. t. m opozarja na izvrstni »Slovenčev« članek o zadnjih dogodkih na Koroškem. To so storili tudi drugi nemški listi. A »Tagblatt«-u se je zdelo potrebno vlado, oziroma dr. Metnica vzeti v posebno zaščito, češ, da jc aretacije na celovškem kolodvoru pripisovati samo radi »Begleitumstande, die sicli daran knii-pften«, a ne temu. da so se vozni listi zahtevali v slovenskem jeziku! O naivni vladinovci! Oprati hočete zamorca, — saj je Metnic sam dosti jasno povedal, kaj namerava. Dosti značilno, da niti liberalni nemški listi tega ne taje. kar hoče utajiti »Tagblatt« njegovi vladi na ljubo. Fianino * klavir se kupi takoj. Ponudbe pod »Sibirija 10" poste restante Ljubljana, glavna pošta. 3244 1—1 'osfeljno vlago odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale' Zdravniško priporočeno. Starost in spol sc morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ,,Sanitč)S" Velburg P 347 Bavarsko. 2843 1 Kupijo se že rabljeni, dobro ohranjeni mizarski stroji 3040 in ene zimske m enoupreine sam Ponudbe in popis z navedbo cene na upravo „Slovenca". r.iBOsai Prusi sila nižji ceni edino najnovejše AhtalfA jesenske In B narejene UhjsM zimske, za gospode, dame. dečke in deklice po naj- feontekcilska trgovina H, LlIKIC, 13 R I 414/9 21 Tužnirn srcem javljajo vsem sorodnikom in znancem, da jc danes izdihnil svojo blago dušo naš nepozabni sin, oziroma bratec Franc Polajnko učenec 1. gimnaz. razreda v 12. letu svoje starosti. Pogreb bode v sredo popoludne ob 4 uri. Blagega rajnika priporočamo blagohotnemu spominu. V Ljubljani, 23. novembra 1909. Alojzij, Alojzija Polajnko, starih. — Ivan, Josip, Alojzij, Blini, bratje in sestra. — Vsi ostali sorodniki. izglas prostovoljne dražbe. V zapuščinski reči po dne 3. junija 1909 v Ljubljani zamrlem Valentinu Egidiiu Vrhom hišnem posestniki.!, Poljanska cesta št. 79 vršila se bode prostovoljna sodna dražba nepremičnin in sicer: a) njiva s hišo 79. Poljanska cesta uloga št 189. kat. obč. Poljansko predmestje. b) njiva in travnik" na hauptmanci poleg grabna iz Ješce Ln ob Dolenjski cesti (parccle št. 611/i2o njiva, 011/i2i travnik, 224/i travnik, dto. vse pod vlogo št. 887. kat. obč. Karlovsko predmestje. , c) boršt pare. 312 kat. obč. Rudnik. dne 29. novembra 1909 ob 10. uri dopoldne na licu mesta in - s?cer najprej v hiši štev. 79 Poljanska cesta = in potem pa na travnikih in v borštu v Rudniku. Dražbeni pogoji so v pisarni podpisanega sodnega komisarja na upogled. V Ljubljani, dne 20. novembra 1909. 3236 3-1 Ivan Plantan, 1. r. c. kr. notar kot sodni komisar. v narodnem tonu. Ign. Hladnik, op. 55. Cena 2 K. Trije koncertni dvospevi za S. A., S. B. in S. T., z glasovirjem, op. 33. Cena 2 K. Za zopetno hitro pridobitev polnih moči po prestani mrzlici fn drugih stabilnih boleznih napravi SCOTT-ova emulzija izkušeno najboljše učinke. SCOTT-OVR EMULZIJA prijetno diši, je lahko prebavna in jo radi vživajo celo tisti, ki vseli drugih izdelkov ne morejo prenašati. Zatorej je tudi Scott-ova emulzija na široko najbolj učinkujoča. Kar se tiče čistosti njenih sestavin in zanesljivosti v učinku, je Scott-ova emulzija popolnoma vzorna in splošno priznana za neprekosno vzor-emulzijo. 2615 Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh iekarnah. Pristna Ic 3 to znamke* — ribičem — kot garanci|skim znakom seorr-ovc-na ravnanja! Naroča se v Katoliški bukvarni v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu._ 3245 5—t GODBO za koncerte in ples, do 16 mož, priporoča za Kranjsko najstarejši in zanesljiv konce-sijonar godbe: Avg. Zornič, Ljubljana, ul. Stare pravde 3. 3254 3-t Radovljiški užifninski zakup sprejme za takojšnji nastop treznega, poštenega dacarla. Osebno se je predstaviti pri gosp. Rudo!?U Kunstelj, načelniku v Radovljici. 3252 s—t Pristno, če na podplata 1860 10—1 nstanovno '1860\ : let0 : 'TRA.RM\ a980 e