Posamezne Številke* Neredne Din Jw ob nedeljah Din 1*50. uredništvo MHbv.iu *.«•< jarOtevB ŠL »4 l> V« • ,«'• , ^ ■// dne tortah »o poiti D 12-50. uioo. D 20*50, dottavlien na do« “•ivo u 4U 3U, aottavijea na 00 uloumice DU'S(^ inaercti po doftvuvi sakissiSi k Številka; 179 Leto: IV. Maribor, nedelja 5. avgusta 1923. Et Radikalni raj. i Oaenj mesecev bo kmalu, Kar so ra-^Kali razbili koalicijo z demokrati pod pretvezo, da potrebuje naša država mo-V16 vlade, ki bo z železno roko napravi-a red, obračunala a separatisti in defe-isti, ki sabotirajo konsolidacijo itd. itd, 6 takrat, takoj spočetka smo povedali, a Prehajamo s temi radikalnimi aktom strašno dobo, ki bo pokazala, kako tarTl Saw> im€U* ko smo trdili, da so s&h * Krivi skoro vseb nesreč, ki Bo Bdele naš narod in’ našo državo po osvo-Jeaju, Naše prerokovanje se je ures-cjlo in danes lahko vidijo tudi tisti, 80 to zamerili, češ, da govorimo stransko, kaj So radikali in1 kam so j ^ali v teh osmih mesecih! našo dr- • v°- Položaj postaja od dne do dne o-^Pnejši; razvija se prava anarhija, pra-kaos. Da bo javnosti omogočeni lažji k žalostnih razmer v nagi državi, j ^re So zagrešili radikali g Svojo gni-bo te nesposobnostjo, hočemo predočitl ir4*> Vrsti (ftafije poedinih 'dolov naše w*ai!e. i i . . ■ j •,. Macedonijl vladajo razmero kakor "f1 divjemi zapadu. Makedonski ko-fcan Prehajajo nemoteno našo mejo, ^^ajo naše ljudi, požigajo cele Vasi, ^•teirno prebivalstvo, uradništvo in Vojaštvo iti! orožništvto. Učitelj mo-j^OttSko Ha rami v šolo, če hoče biti VSako slučajnostjo. Vo-in orožništvo ter uradništvo, ki bi S^^iti tu vadrževatelj državne ide-če&to v) zvezi z makedonlstvuju-Uprava; ki M morala uvesti V turško. gospodarstvo red iH po-j© uvedi« šo večji nered lit ko-L i ^°. Naroden im 'državi' zvest živelj 55* .Vlado, ker posluša ta Barfflo nasvete J^*dortakiH tnržkiU poslancev, ki jo za jt*>dpiraj« -v parlamentu. Oni, ki so se ?**®fletja borill z orožjem! v roki' za «Vo-SrKi- ■^■acie^oi'iie ter za priključitev k ^ ®iji i proti Turkom1, so datieS prodani ^'iiobt m fiemdlost zopet istim Tur-to od la*#tBe »narodne« vlade. Me-»fe ® 80 Malariji, Jv(:Hekiaterffi! krajih1, tee dajejo ^T^ obljittbe, ki Be nikoli n‘e-izpolnijo. fliti "ol ,!na l5S Kosovem! po- ^.®°i brez vsake podpore ,in. zaščite ter T^q od Malari je. Vsemu temta pa se l^p^&ijejo še - eksplozije ^-iBiitolja;(ki ^.PoIoVie« že porušeft v ' ,. ®®verfii SrbiJT trpi1 prebivalstvo j. * ttšočev ttfatijaiH1 lokalaih1 afer in ^a^rzaaskiH MaSiilj; na j Več ja korupeija jg ^ yrSi z reparacijami. Med .Vojno je ^ Srbija Jfajjveč trpela? bila je 1 Vrwv 0ce^a opustošena. Ko So ge ljudje Sv°3e dotffove, Bo jih1 Hašli ve-a V mševiffah1. Treba je bilo ha bil0° °^®latir zemljo, toda kako, ko W Jaivm &itJ- na3Potrebnejšega orodjal Dr-tere ^t°'lllast je popisala vso izgube, ka-60 Korale poravnati iz vojde od-i trp,r^Tle’ 3c&t®ro dobi naša 'država od 'Sovražnikov. Sedaj prifia-»a pljT1®^ orodja, itd. Iz Nemčije ida > roparagij, jtoda radikalaa Vla- > razdeljevanje toga blaga *■ i SO'sci^-18Vo^m »veatimi radikalnimi tr Atl dostava j a jo Bedaj to repa-Vrnry^° ^ia^o kmetoitt, toda He zaštonJ, M j»a ^P^ cenaH, ki eo višje kakor če b '6oui,M Vi^ sami vi tovarni ali prosti Vesti iz Beograda. Vorilo tudi o položaju na Madžar&kem, ki je po mišljenju merodajnih krogov zelo resen. »Vsled Stavke mankajo podrobnejše vesti o tiadaljnem razvoju dogodkov v notranjosti Madžarske. , Novi ministri nastopili slnžhe. Beograd, ! avgusta, (Izv.) Včeraj dopoldne so novoimenovani ministri pre- Železničarska stavka v mtaištrSt©^ l' !*' Svetu. ■•!, B eog r ad, 4. avgustai. (IzV.) Včeraj zvečer med 18. ijt 20. uro se je vršila seja miniatrsikega sveta, na kateri je i>red-ložil prometni minister dr. Vellzar Jankovi 6 ministrskemu Svetu poročilo^ o poteku železničarske Stavke. Ministrski Svet je odobril vojnemiu nflnlstru potreb- ne kredite za mobilizacijo železničarskih vzeli Svoja mesta m nastopili službo, čet. Kadi stavke So morali nekateri inn Kurlr Qegel trajju uradniški ,zak(«{ nistri svoja nameravana potovanja pre, ložiti. ‘r*::■ !*j9M',!P ‘ ::fi ? 1 " —'i «■? , . v . :-eWl Beograd, 4. avgusta, (Ijv.)' Na vče- Ministri razpravljajo o položaju ^ na Ogrskem. rpo^piSaa tudi uradniški zakon'. Tako j po B SO g rad, 4. avgustai. (Izv.) Na Vcei seji je odpotoval poseben kurir na Bled, rajšnji Seji ministrskega gvetai ee je go* da predloži zakon kralju V podpis. , Optimizem v Beogradu glede pogajanj v Rimu. Naše odškodninske zahteve za zasedbo Sušaka. i Beog r a d, 4. avgusta. O poteku po- lije načelo tudi na konferenci vi Siflaji. gajanj v Rimu vlada v naših političnih' Vendar Be je Smatralo to za flpecijelno krogih1 optimistično naziranje. VcrCtbr juigosloVenska-italijaniakb zadevo, ki »e je pa znano, da delo paritetne komisije -naj uredi med obema državamja. ne gre gladko od rok. Naši delegaciji' Se Beograd, 4. avgusta Zadnje dni Se Stalno delajo težave lii zlasti Se sklicu- mudil vi Beogradu predsednik posve- jejo italijatiišiki delegati Ha italijansko tovalne koittisije dr. Matko Laginjai Ba-javito msnenje. V službenih' krogiK pov* vj| 80 je % razmejitvo Reke Hapram obdarjajo, da ima komisija zelo mnogo de- gjaj Kastav ter z vprašanjem! odškodnl-Ia in vsled tega ni pričakovati 'skoraj- foe> katero nam mora plačati Italija za šnjega zaključka konference. Cnje Se,da veliko škodo, povzročeno .med zasedbo Se je vprašanje našega razmerja do Ita- Sušaka. j t-: ^ ^ 'S Stavka na Ogrskem zlomljena? Strogi vladni ukrepi. — Ne Solidarnost med delavci ijSfnFivvf Budimpešta, 3. avgusta. (IzV.) zborovanje irl Sploh zbiranje ljudi V Glasom objave prometnega ministrstva večje gruče. Vojaštvo In policija imata So jutranji vlaki dospeli pravočasno, —•'.strogo pripravljenost. Zasilne Vlake PreVoz premtoga in živil se vrši neovirano dalje. V področju železniških direkcij v Szegettf, Miskolou in Pečujti ni stavke, dooimi V Sobotiški direkciji Samo delna stavka. Prometno ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da promet orientekspre-sa ne bo trpet Budi-tolpeštai, 3. avgusta! (Izv.) Z ozirom na stavko strojevodij je izjavi* Spremljajo oboroženi člani delovnoza-ščitnegai društva. Organiza'6ijla stroja Vodij je razpuščena. Vsi voditelji fetav-fcujočili so aretirarti ter obtoženi zločin« zoper dTŽavo. Splošno Se račuifa, d« bo stavika v kratkem zatrta. NeedinoSt itfeS ogrskimi železničarji. -?7:; Budimpešta, 4. avguStaL »PoHc. lo državno železniško ravnateljstvo, da Korespondenca« javlja, da je ^ H^fiIssg’fwrS, 5. afguSta. Po3 otf-Elbe«. Delavstvo je v, znak prosta pro- 0olžHvo revolllfeijoimrHe pTOpagande So glasilo 24urno stavko. zaprli 180 oseb’, med tujimi vse koHfuni- Berlin, 3 avgusta, (I^v.) WolfoV stično Parlamentarne, člane Centralnega urad poroča: Iz dobro poučenega vira komiteja in vodje komunističnih’ listov, domavaino, da zahteva Nemčija v Svrho Vlada jo odredil« »jih ijodno zasledova-vapostavitve normalnih! odnoša^ev v, PoH^je.radi veleizdaje. • , ruhrju takojšnjo izpraznitev! ozemlja, razpustitev železniškega režima, izpusti-* Sestanek škofov iz kraljevine SHS. ■tev aretirancev in povratek izgnancev. Zagreb, 8. avgusta. Po zaključku 1taV^US>T, Po ..Poročild evharističnega kongresa, B se vrši od !7 ¥ ^ E?Sena 2? vž®r.aJ 18. do 20. t. m. V Zagrebu, Se Kodo »a ' ’rufia;r30vi' 'v' -Poruhirau - spodbudo zagrebškega nadškofa sestali postalo Splošno, Zagrebu škofje iz 'cele države SHS. *i ; Francoska p^otioare^ ^P^ Razpravljali b6do o zelo Važnih' foisfe-Dtisseldor f, 4. avgusta. Fraflcozl 'sijonalnih vprašanjih. kitefSTs < " 1'l i' J prebrano, Semeni, živifflo itd. iV Kragn-r jevcu je te dni eksplodiral« munKsijas v nevarnosti je bilo vse mesto, toda vla< i da ni storila še ničesar, da t>l Vsaj s*; bodočnost onemogočila Slične eksplozi'« ; je in odstranila nevarnost, 'ki pretit niPStn j S krog 25.000 prebivalci, ^ j : v ^ V Bosni irii Hercegovini ViladA i režim. Kdor ni pravoveren radikal, ja1 državljan druge ali tretje vrste, V dn; žavnih rudnikih in' podjetjih se vsled »e«" znosnih razmer ponavljajo manjše Rtav.« ke, pripravlja pa se splošne stavka,,ki-lahko vsak dan izbruhne. Pa tudi bd(al<> nih korupfciiih afer tte manjka. Toliko*; jih je, da bi morali izdati posebno isda«! jo, če bi hoteli navesti vsaj Srlsvfle. -rr '■ j V Dalmaciji, v kršnih ia nerodoVitniH; predelih še vedifo gladu jejo ieels vasi.^ S prehrano se uganja politika io korep*-' cija slično kakor v Srbiji in črni gorvi Po radičevščini zavedeni Bo abežaji ^tev^ vilni vojaški obvezanci v, gore, melftto. da bi nastopili redrto službo W kadrih. Via* da i>ošilja proti njim cele čete orožnih kov, toda brez uspeha* ker ni pravega! vodstva, prave odločnosti' iaS ker ft« zid' ne iztrebi pri korenkd. Na mOrju počiva-že tedne vse delo vslod splošne stav^s pomorcev, ki Vsled SframOtoili plaiiinS morejo več živeti itf so tako Segli pol skrajnem! sredstvu — Stavka Vl»č#-$ii^ ma niti volja niti moči, dat bi,«wSil« spor med lastniki brodov in pOTnoreU jče^ prav utrpi Vsled te«« Saše narodno go* spodaratvo vsak dan. težke milijone, pd dalmatinskem zagorju de vedlo i boli 0» pasno širi radičevšSiKu i V Vojvodini rovarijo ffiadžarskli. iraM' dentteti nemoteno proti maši državi; odi čas do časa vjarrtejo sicer kakega na ali agitatorja, toda oela stvar M tem navadno zatuša, da javnost nikoli na Izve, kaj je pravzaprav bilo. raste vsalk dan bolj greffietf fi* že skrajno predrzni; saj so pa tudi m žen x>olltičen faktor itf brez njih kalna vlada He bi mogla žtvetL \ dinski radikali postajajo* besni i srbi. Zahtevajo, naj se vee-pombi, vtal država imenuje Srbi ja, naj se uvedeVrbDoH!' jat«, »Doli kralj!«, »Živela repuMkaf« »ŽiVel Radič!« itd. Mesto da KI obiračutfafe z Veleizdajalci, jihf ša ra ter čaka, da bb-BpioW»vSer*že V Beogradu So radikali zagnal «W6li' hrup radi zagrebške »špijoflažne/aferi ki pa se je nazadnje ra»bliffllai Vr Hič. 3 tem So pokajsall! Se bolj svojo neSpoBobV nost in položaj Parno'Se poSSafiSfaH. radikalni zaupniki uganjajo Soropbijd kakor poviaod, kjer £maj» !V rokabl u4 pravo. i.'!; ' ■r V Slovefiijt Sf J^ -bila popfej jrlea« urejetroStt In upraVe Se tffajbbljša, fjeij korupcija skoro ni b'rta .poasan«, $a3r&< «fo sedaj, odkar so Bo-Je polaBtfli raza novopečeni radikali, rapidno JfavDSofl Korupcija raste od dtoe iJar^dBe. [Vi trtioN veJjskeM revitfftf ^'a.vilcw^£s>c3^^^Dl)M)i^ larvceV. Železničarji ’ iB 'državS! JTalSO' Žčertci So bil! prIMljeHt poBečJ tudi po zadttjeM BredSitv« Ne: ja fee zopet objestno dviga, JB, edti? P0*" slaftie« iz Slovenije, m vlada ozira, je Neissee. ' 1 88očb 9« »TABOR«. Maribor, 5. avgusta 1923. Kodi nemoteno italijatiška vojska in vla-idtt Kf menda ničesar ne ukrenila, tudi %6 Ki Italijani prišli v Ljubljano. Naš parlament je prava karikatura, ki nšznia primere nikjer na svetu. V njem vlada manjšinska klika, ki se zove »narodna«, s pomočjo Turkov in Nemcev. Letošnja naša žetev je bogata, kakor nikdar doslej, kljub temu draginja raste, mesto da bd padala — pada pa zno-'to — naša valuta! TJradništvo in drugo državno namiešeenfetvo strada dobesedno Vi .vsej državi Vojska je okužena z raz-Sriani separatističnimi iti] špijoriskimi potreti. Vlada sama, ta žalostni Hestvor brez glave, je vt parlamentarni krizi. (Vladajoča Stranka se medsebojno bije {kolje, kar jo dela še bolj nesposobno, kakor bi bila Sicer. Edino, kar dela ta vlada, je, da s podkupovanjem! ustanavlja svoje radikalne organizacije po Sloveniji in po Hrvatski, »nuje nove stranke po Bosni in Hercegovini ter kliče iz inozemstva veleizdajalce a’la Gagliardi, 'ds'bi jo — rešili! Tak je položaj danes, po osmih mesecih radikalne Samovlade, ki je Mia stvorjena inf ki Se še danes drži H ponSočjo naših’ slovenskih klerikalcev Iti! njim Sorodnih demagogov. V ta patioptikunt naj pogledajo vM Hani niso verjeli, ko »mio jim pripovedovali, kaj SO radikali; pogledajo pa Haj tudi vtil tisti, M So oddali svoje glasove pri zadnjih volitvah klerikalcem in Kaj Se potem skesano potrkajo po lastnih prših iti1 vkliknejo: Mea čulpa, mea ma-adirttt culpa! t Ki-, > Pesimizem. lil* f'' V dtdji' VpllkiH gospodarskih kriz Se ©teradtio pojavlja pesimizem. Ni razoča- itil pobit samo posameznik, ki trpi S« posledicah splošnega raekroja, ekzi-etenčrSe negotovosti, prehranjevalnih in’ itaoiovanjskib težkoč, ampak so razočarani tudi celi narodi. Po svetovni,vojni vidimo, da pesimizem silno narašča. {V zasebnem življenju je najboljši dokaz ffSflofe Odstotek aamornorrloev, v javnem*) SiVtjenju pa prodiranje konzervativnih (imen. Eknrservativec je pesimist; ne ve Kuje, da bi se dal »vet popraviti, zato KajBl' čuva to, kat je. Naprednjaki nuisli (jo, da .se da i® človeka napraviti Vse, kar jtmčejo ifl da Se dado razmere preurediti Jpo človeški! cvoiji. Skrajna optimisti te . tscnote so komunisti im anarhisti. Besnica |pa je najbrž nekje sredi medi pesimiz cnom ini optimizmom. Izkušnje nam ka-Žejo, da-ise da marsikaj-izboljšati — če-jtn®."de iaveatne meje — s da je napre-dak veliko počasnejši kot »e nam! db-BdeVa to! podvržen mnogim izpreiriem-banfi. Nikdar še Hi bilo čuti1 toliko pesi-tndtifcičaih glasov o bodočnosti Evrope kot jihi Kličimo danes. Marsikateri glas je docela utemeljen. Če vzamemo današnje evropsko življenje-v celoti — kolikor je posameznemu umu sploh mogoče {mleti-obriti oelote-—- tedaj vidimo tieza-hSšaajD nazadocvanje umskih, moralnih m 't ih gospodarskih vrednot. Morda to nazadovanje samo na sebi ni bogvekako tragično. Morda tistega prepada, ki ga nekateri Slutijo, sploh ni. Verjetno je, da je sedanji »sunek nazaj« le regeneracija, in ko Se 'bo valovje pomirilo, bodo sami od sebe rešeni problemi, ki v sedanjem nervoznem stanju izglodajo nerešljivi. Propadanje Rusijo iti Nemčije pa ni tako enostavno kot nam izgleda. To je proces zastrupljanja evropskega ekonomskega življenja. Posledice bodo čutili še bodoči rodovi. 'Amerika se skrbno varuje ekonomskih stikov z Evropo, iz-vzemši slučaje, ko ji gre za zaslužek. Neredko je kateri atmeriski senator proglasil Evropo za kadaver. Ljudje se kadavrov! izogibajo, a kadar gre za dober zaslužek, jih' lahko »prenašajo«. Amerika bi mogla danes edina dati evropskim državam toliko denarja, da bi si opomogle. Ta ideja — ideja evropske Sanacije z ameriško pomočjo — pa je danes v Ameriki najmanj popularna Praktični Američan' vidi, da je Evropa obsedena od zlih duhov. Tam je vse problematično iti vse dovoljeno. Mogočne države propadajo, ne, ker nimajo dovolj fizične Bile, ampak ker so se jih oprijele mnogovrstne duševtie zablode od imperi jalizmtii do anarhizma. Zaradi tega v Ameriki vedno bolj peša vera v Društvo tiarodoV, v mednarodno sodišče v Haagu iit v raraie mirovne pokrete, Po idealisti čnem! zaletu profesorja WilsoHa je nastopila era praktičnega ameriškega duha, vtelešetia v imenu Harding. Američani so datieS pesimisti; verujejo samo še VaSe, iti! skrbno pazijo, da Se tudi njih ne loti evropska duhovna kuga. Zato Se Oborožujejo iti čakajo, da sl anigelj miru poišče najvarnejšega zavetja vi Senci bajonetov in’ topoV. Evropa uvideva 'Svoj položaj iti! ker nima več trdne tvere v blestečo bodočnost, Se zateka k prostosti in vzpostavlja svoje stare idole. Z gotovostjo smemo računati, da se bo to pesimistično nazi ranje širilo in' poglabljalo. Napredek družbe iti človeka — v mejah, ki jih jej položila narava — ul ogrožen, a njegov tempo Ko kolikor možno skrčen. Mogoče je dvoje: ali se bodo narodi v konzerva-tivizmu odpočili in se nasrkali novih moči, ali pa bodo še bolj odreveneli. Za posameznika, ki je le kapljica v velikem oblaku, ki ga Kosi veter zgodovine, ima to nazadovanje inl propadanje samo en pamien: treba je pozabiti: to, kar je bilo. (Vživeti se je treba v misel, da So prejšnje vrednote po večini razbite ali razmajane inl da se sedanji rodovi po vsej verjetnosti! ne bodo učakali blaženih, idiličnih časov miru inl kreposti, cenih živil iti trdnega ekonomskega položaja. Desetletja bodo pridrle roke popravljale podledce zadnjih let. Odpovedati se razvadami, predsodkom iti precenjevanju Stvari! *— to je najboljše zdravilo zoper rane Sedanjega trdega časa. Iti k temu malo optimizma — pa se živi! I-us. Učitelji in novinarji. /<^• 55 Ionbl j ani' Bta’ tie začela dva* važna flaoBgratia: učitelji im novinarji so se se-fctakt oh istem času iti tia istih tleh, da *ešnjejoavoje stanovske zadeva iV; trenutku, ko jih pozdravljamo, Cie &KP zavedaipo, koliko pomenita bašta .dva titanova za javno življenje kultur-«tb -narodov. -Ve Ljubljani so se novitiafir-'ji'-iti nčitetji sestali vsak zase, med njihovimi kongresi ni vezi in nobenega Vprašanja ne bodo reševali skupno. Če iPa bi bila splošna kultura na višji stop-■ '»ji, bi se morali sami ob sebi navezati ®»kl stik! med učitel jstvom iti novitiar-bkjanl kongresom. Mi gledamo stvar z Idealnega vidika, a zdi se nanf, da si nej zamišljamo nič utopičnega Novinar je dandanes učitelj širokih ljudskih slojev, ^ daje iuicijaiivo, jih seznanja z V. (^av* iti po svetu, jim’ tin-di informacije o Bajraznovrtitnejših zadevah, hoteč nadomestiti ja odrasle knjigo M šola Novinar ustvarja, preoblikuje ali izpopolnjuje nazore, prepričanja Politično obzorje. Današnja Bolgarija. M verovanja mas; on vpliva na tisoča ne-taa&lb duhovi 4 Sugestivno močjo besede. SCbaaEki' ISO danes siltio razširjeni ifl prI-‘ atori tujih' narodov nam pričajo, da njih število raSte 8 Splošnim stanjem duhov-’pe materijalne kultura Novitne so da- ' ' ;0ei relž, brez katete si nie moremo zatoi i ! u.l • »V* ... .-v med celoto, vj njih jse zrcali dnevno življenje, 'iz Hjih odsevajo interesi raznih stanov, družabnih' skupin iti političnih struj, one vodijo kritiko javne uprave ali pa tolmačijo njeno delo, zakaj v urejeni družbi -mora biti eno iti drugo. Učitelj pa vzgojuje najmlajše sloje naroda in družbe, jih bogati z znanjem, 'Vpliva ha razvoj' njih notranjosti, kultivira tijffil prirojeni značaj. Učitelj odpira mlademu človeku, ki takorekoč čisto od kraja doživlja zgodovino človeštva, od prvega boja s črkama in začetnimi številkami do prvih temeljev samostojnega življenskega nazora — odpira stvet In življenje, ga oborožuje z najvažnejšimi izsledki človeškega duha iti mu uravna voljo v zdravo (narodno, socialno) smer. Zategadelj jB tte samo za posamezen' tiarod iti njegovo državo, ampak sptoh za celo družbo, za ves človečki kolektivom) važnega pomena, kako učitelj vzgojuje človeški naraščaj in kak! Bo temelji, ki jih’ polaga vt dušo poedinčev in na katerih bo potem slonela v£a zgradba njihovega življenja. Ni treba imeti filozofskega čuta za totalnost stvari, da vidi človek tudi iv Kovinarjevem pošla kos učiteljeve funkcije, da si tudii novinarja zamišlja kot vzgojitelja ljudi, dasd je med obema o pomna psihološka razdalja: Učitelj pred sabo znane posameznike in same mlade duše,. Kovinar pa piše in go- jsEti življenja civiliziranih maš. Oge 2__- :'•» ■ -V_lA . V ‘1 -■■..'Al. rfili.- r j-r«» _«a_____ Odlični praški dnevnik »Če-j ske Slovo« je objavil dne 31. ju-* lija izviren dopis iz Sofije, ki. nam slika sedanje razmere v ^ Bolgariji v morda presvetlih barvah. Dopisnikova izvajanja^ pa So v splošnem tako zanimi-* va, da prinašamo članek v celoti. - Ured. j. Prevrati so za naše dni značileti po-; jav. V Evropi je malo držav, katerih, struktura se ni ,v zadnjih letih temeljito; izpremenila. Še vedno se kopičijo na po-] litičnem obzorju sence pričakovanih ka-* tastrof, enkrat v Nemčiji, potem1 na Gr-j škem ali v Italiji in’ drugje. Ni mogoče' reči, da je na tem' ali onem' evropskem* delu središče socialnih vrtincev. Nape-* tost, ki se hoče sitoma izravnati, je raz- • deljena enakomerno po vsej celini, zato pa je prejšnji nemirni Balkan’ izgubil kos svojega slabega glasu. A tudi nad; Balkanom še visijo težki oblaki, iz kate-f rib bo nemara še lila kri in solze bal-j kanskih narodov. j Med bolna mesta balkanskega pol-! otoka spada Bolgarija. Prevrat, ki je bil* izvršen’ v noči 9. junija, nas je znova* opozoril na bolgarske probleme, tem bolj, * ker smo sami zainteresirani na politič-j nem in gospodarskem razvoju te dežele. Danes si že lažje napravimo malce jasnejšo sliko nastalega položaja in lažje sklepamo tudi o smereh bodočega razvoja. Režim Stambolijskega je bil posledica krize, ki je vladala med bolgarsko inteligenco. Inteligenca je bila razdrobljena v meglo neznatnih strank in frakcij, imela je tudi malo etika z ljudstvom iti je vodila licitačno politiko, obetajočo podporo vsakemu, ki največ dd. ,S tem je ravtio inteligenca povzročila razkroj armade v septembru leta 1918 in revo-lučno gibanje, ki je doseglo vrhunec z izgonom carja Ferdinanda iti ki se je naposled ustalilo v diktaturi zemljedel-skega voditelja Stambolijskega. Stamho-lijskij je storil tragično napako, ko je mislil, da je inteligenca doigrala svojo vlogo. Skušal jo je na ratzne načine ba-gatelizirati, hujskal jo drugega proti drugemu, šikaniral sodnike, profesorje, duhovščino, univerze, dijaštvo iti Ka ta način’ pognal v opozični. blok skoraj vso inteligenco. Ta blok se (je imenoval »narodni sporazum«. Ker pa diktator ni mogel vladati brez inteligence, je skušal pridobiti posameznike s podkupovanjem in podeljevanjem gmotnih' predpravic. Kupiti so se dali Samo najriižji, najbolj demoralizirani alo ji, ki so potem! korum-pirali vso državno upravo in’ omajali Same temelje državne organizacije. Tako je Stambolijskij izgubil simpatije (najširših’, osobito pa) meščanskih vrst, s čemer si* je pripravil tla za poznejši padec. Tukajšnji Čehošlovaki, katerih živi v Bolgariji več tisoč, pripovedujejo o de-moralizaciji in-korupciji državnih uradov za časa Stambolijskege in ne Prl" krivajo svojega zadovoljstva, da tega režima ni več. Prevrat se je odlikoval po neobičajni disciplini in odločnosti. Organiziranega odpora skoraj ni bilo, »oranžove gardč* sploh niso nastopile in če izvzamem® praske v Plevni, je bil ves potek pr®" vrata legalen. Prevrat je bil z vojaške strani dobro organiziran. Stambolijskij se je v polni meri zavedal, da ima v So* fiji goreča tla pod sabo, zato je pripravljal ukaz, s katerim bfpilo proglašen® za glaVpo mesto Trnovo. Sploh se širil0 o njegovih načrtih uprav fantastion® govorice. Danes je težko reči, koliko resnične. Gotovo je, da je pripravlja radikalno izpremembe državnopravnetfU značaja, ki bi imele velik mednaroden pometi. »Narodni Sporazum«, organizator vrata, je koalicija centrumaških etra®*' Skrajna levica — komunisti — in skrbna desnica — radislavovsko-germanofh’ ski naciotial.is.ti go izveH tega blok* Blok je tudi sestavil vlado, v katero v vstopili demokrati, radikalci, desničat^f socialisti in narodnjaki. Sedanja vi®0 je vlada inteligence in Sam ministri predsednik Cankov je znan tiarodno-S0' Spodarski strokovnjak in avtor števil®111 znanstvenih knjig. Nova .vlada je sestavljena iz strokovnjakov. Za zunanje^* ministra je bil prvotno dotočen Jfo®*1 vad.no izobraženi in bistroumni šef-urednik »Slova« prof. Milev, ki pa je to Z®®” sto odklonil, ker je po rodu Makedonec iti ni hotel vladi otežkočati stališča. Tf' ko j po prevratu so se započela pogajanja o poenostavljenju strankarskih razirier’ katere niso bile yeč v skladu z izpre®®-njetiim položajem. Ta pogajanja so do* kaz, da štiriletna vlada Stamlbolijskeg* ni bila za bolgarsko inteligenco brez Vš®\ ke koristi. Naučila Se je realno mislih In združevati svoje (sile; prisililo jo je, d® je zavrgla romantizem im se preverila 0 nujnosti sloge in vzajemnega dela. Na* mesto političnih bojev je Stopilo poli« tično delo. Osebna vprašanja so igral® pri pogajanjih naj večjo in’ najtežjo vlo* go in zbog njih so se pogajanja zavlekl® za eri mesec. Javnost je KestrpnO prič®* kovala rezultatov. Te dni je bito javrt® razglašeno, da je ustanovljena velik® enotna demokratska meščanska strank*-Ustariovitev take stranke je dokaz, da 8® inteligenca zaveda svojega položaja' J® svojih dolžnosti, a strah pred komuni8^ je bil jeziček na tehtnici. Komunisti 8 namreč v Bolgariji še vedino precej hi in’ bati se je, da Stopijo V njihove vf* ste pristaši Stambolijskega. Zemljed®’" ska stranka, hedavno če tako močna, 3® po prevratu takorekoč izginila, ker ji 1 manjkala trdna orgahizatoričria P°d‘® Sedme velesile je docela upravičen: vpliv novinarstva je ogromen; pred njim se podirajo nasipi predsodkov in fizične moči; kaplja »črtiega elixirja« pada dati za’ dnem v milijone ljudi in neprestano dolbe, ruje v Vseh smereh, iti četudi jo nasprotni vplivi odplavljajo, četudi zapa-dajo posamezne kaplje pozabljenju — se vendar v ljudeh neka snov neprestano zgošča, fttrja, pogtaja dejstvo, prepričanje, nazor, Vsak racznnieH, po napredku stremeč narod, sleherna država mora računati z močjo tiska, najsibo potem odvisen’ ali neodviseri. Logično je, da pravice tiska niso neomejene, kakor je tudi logično, da mu daje družba in država v interes i lastnega razvoja širok razmah. Treba pa je, da se činitelji, ki ravnajo ogromno sugestijo tiska, zavedajo višjih nalog ifl namenov celotnega narodnega, državnega iti družabnega življenja. Kakorkoli Se nazori o končnem cilju človeške zgodovine razhajajo, ne more biti dvoma, da njen kompas kaže tja, kamer so mogli kreniti veliki duhovi, učitelji ih’ intelektualni reprezentamti človeštva. Iti ta cilj je Platonova blaženost, ki pomeni popolno harmonijo sad vsemi človeškimi težnjami. Danes smo od ffije zelo daleč, a človeštvo bo živelo še dolga tisočletja in ga čakajo nesluterie nfožnOfcti. Že dd-fies pa se mora javno življenje ravnati .nravnih ! “ r~ " * —— —— - " ki Vodijo h končni, daljni blaženosti V#e seniljanov, .. v,- • H Iti bas tu je tista točka, kjer si’ ucib1” ir. tiovmrr podajata roke. Učiteljeva ®3^ toga je lažja in dostopnejši, ker je & t demu itidrjiduju lažje vzgojiti plenie® te lastnosti in razumpa hoteti ja . nonimni maši. Učitelj dela po izvcitS* Sačrru in 7. gotovimi znanstveno skušatiimi metoidami, Kovinar pa. Se ra ie preveč ’ iti večkrat) proti lšv'] volji — ravnati po željah ?d ukušu žice, Njegova učilnica ni čisto, ieinVcC ^ Ha bulvarju, kjer kipi iti v-e buj®°fC. rtitiogovistno življenje. Učitelj jo S® j reti 'svojega učenca, novinar pa js svoje mase. A vendar ima tudi l:ovJ‘ j stvo Svoje zakone, cilje in? metode. S®1 gre za to, da jih dvigamo, izpopolni1';^ mo iti približujemo duhu zdrave ®,v * Cije in istinite- duhovne kulture. O®® ^ to, da Se novinar postavi na visoko V lišče učitelja, vzgojitelja, služabnik®, ^ liovnih sil, ki naj boljinbolj prodir®^ ^ materijahio življenje iti napraviJ0 ‘ njega! ono, kar bo v skladu z xazv®Jt človeškega uma in! stre a. Vadimo, da se zapadtio novinstvo v -no bolj oddaljuje poslaništvu svobo* ^ ljudske šole in da postaja suženj iti hjeriili instinktov. Njegova Senzacija, njegov čas: en dan. To je z‘ . iljenje muh enodnevnic brez. smotr^^ 5. avgusta*!923*S izza Vlaide o delavni ostali veljavni iz- **« Socdjaliati nišo vstopili v novo strati-°> hoteč si ohraniti proste roke, vendar t 80 na vladi in še krepko bojujejo pro-1 kornunistonJ. Ustanovitev enotnega ®vne politike. Radoslavov in njegovi wrfnci bo diskreditirani za vedno, a edonija sicer dremlje v slehernem garskem Srou, ali o tem 'si nihče jJe ^ ^ £°v°riti na glas in 'ne dvomim, da v obra uprava v Makedoniji onemogoča konflikte. , 0^arija je datie'9 tako Spokorjena Van •aZn°Vana’ c*a se ljudstvo pri izpraše-Van \U zaveda grehov proti Slo- der ^ samemu sebi *— zatega- ’^a J, 30 ravno danea primeren trenutek", tek8? M*. Podobi za Slovanstvo — trefiu-> ki bi ga ne šmieli zamuditi. ^aWa^n1o vlado poldpira večina prebt-jin i.Va.’ ^ržavljani hočejo delati v miru ' Slgnrnosti, dežela potrebuje miru, 0 Popravi iti restavrira t 10.^ Bolgariji še dolgo na krmilu. ‘!Sti *°3alno izvajala' prevze' 'Ha w P0V0(*a 'nezaupanje i'n treba je, ■J^ežemo i njo ožje stike. ^il&f} Škandalozno postopanje vlade proti železničarjem. * Juristika in šport. koledar za leto 1924. Po-^Hli w ^ posamezniki, kir še niso po-jlier^Yre^tttr, gradiva, besedila za iH-^ iiaročila na koledar, Maj to jSto-UJrtoma. ^etog je odziv tako toa-j e8, da bo moral koledar po osmih prenehati izhajati. —• Rotter. • Nt« l^tUj koledar j© bil zvest Spremlje- Ifc, ^*Sih turistov iti M ^1 sedaj prenehal Obratno ravnateljstvo Južne železnice vj Ljubljani je dobilo včeraj 3. t. m. ob 14. uri iz Zagreba sledečo depešo: Obratnemu ravnateljstvu Južne železnice 1: jVi |;{|:| i v Ljubljani. Na predlog ministra notranjih1 del jo ministrski svet z ukazom od danes odločil, da se imajo pozvati na vojaško vež-bo vsi uslužbenci iti delavci železničarji od 18. do 50. leta na državnih in privatnih železnicah v Sloveniji^ tia Južni železnici v Hrvatski ter delavci v, delavnicah in (kurilnicah. v Hrvatski* ako so stopili V stavko. Po prejemu te naredbe Kaj Stopijo Vse direkcije y zvez/) z vojaškimi iti političnimi oblastmi radi izvedbe štrajikov-ne uredbe z dne 20. decembra 1921. Direkcije morajo nadalje poskrbeti, da Se brezpogojno uzdrži promet mednarodnih in potniških vlakov ter podu-zeti v zvezi 8 civilnimi in vojaškimi oblastmi vse, da Se omogoči prehod romunskega dvornega vlaka, ki vozi skozi Ljubljano na Bled dne 5. t. m. ob 8. uri 25 minut. Poleg tega je naloga direkcij, da podvzamejo vse potrebne mero za varnost izvidnice dvornega vlaka ter da u-spostavijo stalno zvezo med Beogradom' iti Bledom'. Direkcije morajo dalje takoj V zvezi s civilnimi iti vojaškimi objastvi uvesti preiskavo o vzrokih fetav^e ter najti provokatorje iti kolovodje iti to v, smislu člena 10. zakona v zaščiti države ter obveščati prometno ministrstvo iti getieralno direkcijo potom' šifriranih’ brzojavk, a Hotranjo ministrstvo potom telefona ali kurirja o stanju iti poteku ^ati, Da ne* res bilo čud-izhajati zbog iti onih, ki bi ga morali1 pod-venjoi Smo planinsko ljudstvo, r*Or0nw> vzdrževati nitt*-< planiti-Ibarja! 'Ali ni to « jsrasmotnol fc^iBoršta Koča. Sezona j© pričela. ja r noče prebiti poletje počitnice V Hat ^ zraku, ttaj si nabavi ®*Qi<;o za sobe pri tvrdki Pint er & Le-Sobo solnčne, zračne z vso opremo, 'a prvovrstna, postrežba točna. Na-eje pri omenjeni tvrdki. •— Odbor S Koča na Klopnem vrfin Je' osHrbo-**rVin;o, hrana iti ležišče tia razpolago «... * daa, Planincem obiak te koče toplo i^^roča odbor SPD, Maribor. i^tvu ameriški listi; Evropo pa tei ® obrača hočeš-nočeš za njimi. - ^ov°y teorije; bodi samo šo po-u a®°; Ce družbi ni vseeno, kaiko uči-^agojujejo deoo, ji ne srtie biti x§e-Žg ’ ^ ®ovitie vplivajo na odrasle. In s 02161110 &a baše razmere, vidimo, i]^' ^Qdi pri nas pojavlja močtio ‘strem1-tejJ1.0 ,v 8lneri, da naj se tiovine ne od-toai "k30 ^ralneonni kriteriju vzgoje, da kolikor le mogoče zdrava in fci, ^^Joča hrana. Kako je a tem v prak-^ *6ni molčuno. Treba pa je, da zdra-j3"7®0^ podpre stanovsko ^ kovinarskega stanu, v katerem ^ On Vr^’‘ proces, da «e izlo- i^e »°* ^ar no spada* vanj. Novinarjevo Vpii ^ Vožnje pa Kodo imele praktičen 4a^|V potem, ko bo jaVnost sama ^iimTa^a listov iti istranik, Iki stoje za d0Bt°jn«^ nkiis in1 takt. Bilo bi-^rah^0’- novinlarja zaradi dokler je noviinar le dober ^kor prevodnik’ tujih' stremljenj. Ni-Ho —a gre* da država vzakonila ijitK zagore hirez Sodelovanja poklic ■ V a, farjev. To je prva praktična toč- ^hko vsi1 resni krogi podpro ! ^r^a^izacijo. Druga je: že se- Protestirati proti reakcijo-l^lj^r^.^f^nSnjenju! tiska, ki1 ga Kaje a30 prii BaS iti 'H Sateremu -boljševišlka Rusija ; iti Kalija. Prost tisk, združett z i^tua^0^30 P^®’ Moraltio iti into-' d<>™9KW in di^olpllniraHih' tt- •M tisv “^‘to Je zahteva čadau M fcaino ri“ • hotbo ra^jal V-smieji' šolstva, ŽelezSlc^rji, ki prosijo kruha so Komunisti! »Jutranje Novosti« odobravajo .’/’■,* i ra nocoj iti dalje .Vršiti šlalgo Sailzor- etavko. : 'kS ■ Dr. Vellzar JaBkovl^, m. prometni minister, ' Mihajlollitf, ' '‘ generalni ravnatelj. fm p. ' r« M. iS. FrtoJ 142. Odrejam, da inšpektorat obvesti takoj o tej naredbi vojaškega delegata pri inšpektoratu ter obratno ravnateljstvo južne železnice, višjega inšpektorja Be-nedeka ter kraljevo upravo za Slovenijo v Ljuibljanii, da postopajo v smislu mi tiistrške naredbe ter da me o poteku stavke vsako uro obveščaj.0. Podvrzeti je treba vse, da Se osebni promet, magari pod asistenco vojaštva in: osobno odgovornostjo komandantov in šefov vzdrži. Obraitno ravnateljstvo mo- Stvo. , imeti« kolovodij Se morajo Vi gmtelu zakona o zaščiti države javiti meni o-aetono ter po političnih oblaetvih takoj aretiratL Vsa poročila oddana ministrstvom' se morajo sporočiti tudi meni o-sebno potom telefona ali brzojava. Vsi zainteresirani mi morajo brzojavko potrditi sprejem te brzojavke, ,-^i j. Ivan Franič. v, pomočnik direktorja iti predgedniE.nadzorovalnega odbora Južne železnice. * *•' ' 'J; Tako torej! Notranji iti pioirietai HSi-nister smatrata naše narodne iti državi zveste železničarje za komuniste iti provokatorje, zato ker zahtevajo to, kar; ima celo Vsak pes pravico zahtevati •“ košček kruha, da ne poginejo Oni in njihove žene ter nedolžni otročiči od gladu! Kdo vrši napornejšo službo kakor ravno; železničarji? Ne samo po dnevu, tudi po Moči morajo pod strašno odgovornostjo skrbeti, da se viši promet, da S® mirno lahko vozijo iti spijo v spalnili kupejih gg. Vujičiči, Jankoviči itd. Ko pa zahtevajo Svoje pravice, ki jimi po božjih iti človeških postavah pripadajo — Se enostavno proglase za komuniste, ustaše iti anarhiste ter se — pozovejo pod orožje! Novopečeni zagrebški radikal Ivan Fra-v nič, katerega je njegovo uskoštva v ra-dikalijo spravilo od poduradnika do po močnika inšpektorja pa daje 'naloge iti ukaze, Maj se voditelji železničarjev ar retirajo in naj se njegovi »presvetloSti«; pošiljajo ofcebtio vsako uro poročila, čeprav za to nima po zakonu nobeno pi a vice! Res daleč, daleč nas je privedla radilcaltia vlada, katero So podpirali' in jo še podpirajo tudi hinavski slovenski klerikalci. Kako trpko mora titi osobitotol špoznanSe za tisto naše tako grdo prevar jene železničarje in sploh državne u-službertce, ki so pri zadnjih volitvah! od-i dali svojo glasov o za radikalno iti klerikalno stranko! Danes vidijo, datieS vejo, kaj so storili, danes, ko je prerpozno. Toda prišlo bodo tudi še nove volitve iti te bodo izpadle drugače; Sedanje nasilje Se ho krvavo maščevalo nad radikalci i« klerikalci samimi, nad raznimi Vujičiči, Jankoviči in Korošci. Naš narod -mora združeti Oprati to sramoto, Današnje ljubljanske radikalne »Ju-tranje Novosti« se s svojo pisavo popolnoma pridružujejo odredbam beograjskih radikalnih mogotcev in' jih’ odobravajo. Tudi to si morajo slovenski železničarji im državjU uslužbenci dobro za-' pomniti. *• ta Politične vesti. s * Kdo je npropastil Sapredni blok? Ne!bi veo pisali o tem; aiko bi tfaa ponovno ne izzval Ijulbljamski! »Kmetijski IM« s svojo staro bedasto frazo, da So hoteli demokratje s pomočjo naprednega 'bloka rešiti svoje mandate. Neumnost te "trditve vpije do neba. Zdi se naiti namreč da So 'bili gospodje od SKS zla sti ina Štajerskem i>olj potrebni reševanja mandatov nego mi, zakaj demokrati SmO dobili’L 1920 pri volitvah 4500, letoS pa 5200 glasov. SKS pa je dobila I. 1920 ■na Štajerskem 18.000, letos pa — 440o glasov. Kdo je torej bolj potrebovali napredni blok? Dalje: če tol se 'bil ustvaril tiapredni tolok recimo samo iz JDS iif SKS, toi bila dobila skupna lista najmanj 9600 glasov, kar bi pomenilo 2 mandatar Kje je zapisano, da bi bila od teh toodisi oba ali pa le samo eden! dem'o* (bratski? Odvisno je 'bilo vse le od števila glasov v posameznih volilnih okrajih. ■Trditev »Kmet. lista« je torej, fi v^oh Strani obravnavana, smeštia, in' jrluži samo za to, da se nevednežem — zbrišejo oči, irB pa za tolažbo gospodom1 voditeljem; SKS, ki So s svojo ititransitigerfoo iti v Svojem) prevelikem samozan panju drilemlogočiliJ skupni (nastop 'ter gai ofle mogoča jo šedanes, sanio za to, ker se par* ljudi hoji za Svoje gtolčfo. -- To je - ■*— *—■ J—----.a.'j ' &•,4 4; 0 Predsednik Harding. Skoro tile prec razpisom volitev novega predsednika Zedinjenih držav je sedanji predsednik Harding zatisnil oči. Umorila ga je pljučnica. Izvoljen je bil 2. aprila 1921 kot kandidat republikanske stranko pro-tt.demokratu WiIsonu. Z njim je pričela 'Atiiterika -novo politiko v svetoVfteml kojf-certu držav. Abstinenca Amerike od po litiks evropskih držav je bila tijetia glavna smernica. Amerika se je posvetila predv&eml sanfo sebi iti Skušala spraviti čirnweo Saldov vojne. Po idealistu’ Wil-son« je zavladal zopet praktični Amferi-t kanec. Ha»ding je bil rodom' Skoi, nje .govi^ predniki so prišli v Ameriko pri oetkora 19. stoletja. Oče je 'bil zdravnik; Barditig sami je’'bil rojen 2. nov. 1865, je ibil najprej učitelj, kar mn pa ni ugajalo. Sel je kot stavec k Itetu »Evetiirig Star«, toil je tudi kolporter, pozneje korektor in’ končno lastnik EstaL Bil je popularen' kot ooviitiar Iti govornik. Leta 1889 jo pričel politično karijero; V skupščino države Ohio je bil1 izvoljeni i 1904, je postaj 1906 podguverner, lerfc« 1914 je bili izvoljej} Zai sanatorja Zedigjenih dr žav. ' -; •' ■" ’' ' - “ Trl'€^“ J* »«|bol|Sa zobn« kr*' ma. Debi se povsod Dnevna kronika. —■ Zlatomašniški jubilej je obhajal S! petek v, svojem rojstnem kraju v Begu-* njah ljubljanski knezoškof dr« Jeglič aa« mo v, tiajožjem krogu. T' — Tridesetletnico, obstoja je ElIsvIIo včeraj 3. tm. Muzejsko društvo si Ptuju« i Storilo je veliko za raziskovanje starega j - ?oetovia iti okolice. Prvi predsednik je j l)il znani profesor Ferk, ki če živi_»: Gradcu in katerega znamenita raziajčo^i vanja v Hajdini pozna tudi nase občin«1 Stvo. Društvo šteje danes 280 člatiov. ^ Podaljšanje železniških’ ugodno&U za kongres UJU. Ministrstvo saohraoaja je podaljšalo ugodnost- polovične vožnje do 12. avgusta, obratno ravnateljstvo južne železnice pa do 15. avgusta, tako da je gostom omogočeno temdalj muditi se v Sloveniji. 1 l — Volitev, novega vodstva in uprave; UJU. Na letošnjo IH. državno skupščino UJU pade tudi* volitev novega Olavategah Odbora, ki Se vrši vsaka tri leta. TaJro jo Ljubljana deležna tudi v tem oziral svoje posebne pozornosti iti l>o udeležba j na kongresu zaradi volitev polnožtevil-1 na. 1 ... - V; ir | — Društvo vpokojenih oficirjev M, Hrvatsko iti Slavonijo je sedaj Vend«»< | le razpuščeno z utemeljitvijo, da je pr«^ koračilo svoj delokrog. Odbor protestira, češ da je društvo zasledovalo Sanje Skbr vekoljubne cilje, — Pevski zbor donskih kozakov, Iti ^e te dni dosegel velikanski uspeh ti®: Ifr-i naju, Se je podal tia turtiejo m glavHS mesta Češkoslovaške, Jngoslavjjo IH> ■Nemčije. zagrebške lepotice me zamude nobetia pt&* like, da bi videle fevoj ideal, niorUoH Paskijeviča. Na sodišča, kjer je vsapoJ rib, je vesi dati polno deklet in! to is glednih’ zagrebških) rodbiti. Sodnijdtflf1 nradništvo se je sprva čudilo nenavad-* nemu navalu zagrebških gospodičen: tisi sodišče, ko pa so spoanalt, kaj jih’ nfika^ so jih ma primeren tiačiti »izkompltoieJN tirali«. Pa tudi to tnt pomagata. Sedaj SO našle nov način, da ga vsaj1 od daleč-dijo. Pod raznimi izgovori zasedajo vse hodnike, ki' imajo okna iia dvorišče, kjeif SO jetniki Sprehajajo. Iti tam čaikajo, tinn ■kler se ne prikaže Paskijevič. Brea izje* me vse se oelvidno trudijo, da ujamejo vsaj edeti njegosi pogled, na »kep vse *reč< ne odhite domov. Zepska pač osfianie Spisč*-nai uganja. • . (i — Krvava drama v Osijeka. V Oaiie*] £u se je dne 30. julija odigraki lorssra drama, ko je žrtev je postal- gostattHiM Zarija Subotič iz Markušica. RrfS* l81’ Sevedai ljuh'ezeit V MaiikuSeaK Ife-Hlbl’ kmet Szabo, ki je knel lepo, Sferajj £ •"i A b O R«. Maribor, 5. avgusta 1923. V WT jj« letal Idil tudi gostilničar Subotič, ki 90 ja zasledoval tudi sedaj, ko je že bila 'poroSeBai * drugim’. Da bil Se izognila Hjegorvioč napadani, je odšla V Osijek v Službo k nekemu odvetniku. Subotič pa S® tudi S® feedaj bodil za njo. Ko je SHož W to zvedel. ja odšel V Osijek, da bi ©dVedel žeHo zopet domen?. Na kolodvo-!ra jfl prišel za njima tadi Subotič in1 je 'boiel ženo tu silo odvesti. Žena »e mu je 'postavila V brani, pri čoBur jo je Subo-ti<5 s Boženi rariiL Mož, ki je ravno v tem' ‘Harattutku prihitel za žeffo, jo je hotel o-jbmdti pred tfadaljnimli napadi. Ker pa 'ja Subotič napadel tudi njega, je potegnil Szaibo nož iti ga zabodel Subotiču V ■prša. Težko ranjen’ fee je Subotič zgradil 'tna tla ter par hipov Ha to unirl. Szabo •je bil aretiran ter oddan1 Sodišču. Vse ‘priče izpovedujejo, 'da je raVfial samo V, Silobranu ixf «e bo moral zagovarjati bržkone samo radi prekoračenja silobra-'0«. W«i 1 — UstreljeB špijotT. Na SSeji pri Be- !l«n* Morfastira ije bil pred desetimi dne-!v? zastečen! špijon1 Luka Mirdač iz Odo-£žona V trenutku, ko je prekoračil'Mad-»žarfiko mfejo. Pri »jem1 so našli razne : listine in več važnih dokumentov. Od-Ndan je bil v BfaHastirske zapore. V noči ►dne 2. avgusta je Skušal pobegniti. Od-rtetranil je z okna svoje celice omrežje fter splezal skozi okno na prosto. Straža, ijkt je Bjegov beg zapazila, ga je zasledovala ter ga na begu ustrelila. Našli ?feo ga' mHvega »a polju v bližini jetniš-•ttLce. 'f —* Met Hrvatškega planinskega iJm* fStva v čriiO prst. Hrvatsko planinsko fdruštvo »Sljeme« priredi dne 4. iif 5. HavgnMa tzlet v SloveBi jo in Sicer na Črno tprst iz Bohinjske Bistrice. Slabejši tu-fflrist! Bapravijo iz Bohinjske Bistrice iz-ilet Ha Bohinjsko jezero in na Slap. i —"'Mednarodna konferenca zoper pornografijo. V Ženevi se vrši koncern av-teusta konferenca!, ki »e bo barvila s pobijanjem' širjenja in prodaje pornografič-Niih puiblikacij. Na tej konferenci, ki jo jskUcuje francoska vlada, se bodo Sestavil zastopniki vieh1 'držav ter podpisali fjiovo konVentoijo, slično oiri iz le«fca 1910, ifei1 pal ni »ikdar Stopila v Veljavo, i ■— Deset milijonov vojnih' invalidov, Glasom podatkov*, ki jih Objavlja nredria-rodni' urad za delo v Ženevi, ztfaža števi-invalidov v posameznih državah: Ju-a 164 tiSoč, Nemčija 1,537.000, Avstrija 164 tisoč, Zedinjefie državo 157 Francija 1,5001000, Anglija! 117 tisoč, Italija 800 tisoč, Poljska 220 tisOč, Ru-Sblainijs 100 tisoč, Češkoslovaška 236 tisoč, RuSijal 750 tiSoč, Avstralija 76 tisoč, Belgija 25 ttSoČ, Kanada 45 tisoč in Finska 10\ tisoč. . Skupno toro j nad 10 milijonov. h ; — ’ Iz Srebra zidano mcSto. Cudflo, i pravljici podobBO-veat prinašajo listi iz Mehike. Nek) inžener je doSel v težko do-|Stoprio, popolnoma 'zapuščeno mehiksfi-ifcko nSeeto Catoreci. Njegovo pozornost je {takoj vzbudila barval zidovja., Na svoje ^veliko presenečenje je ugotovil, da so -prebivalci tegame^a zgradili' Svoje hi-iio iz srebrne (rude.- Nastane vprašanje: («111 so bili popolnoma netfedai,. ali pa iz--redno bogati. kVažnejše pa, j«, seveda ifrlpražafiie, • Bi?$af vestrčigio jfavadiia ; atnoriška • — raca.*, A t:, — Nezgoda priletalskih inaBevrffi. ^■fa liondona poročajo: O priliki letalskih 4 mautevrovl Sta dva rrfojtfa aaroplana trči-skupaj. EdeH se je prelomil1 ter padel 4 Ms tla. Posadka je bila na nEestu mrtva, . ^ -rr*! Hsrkorv .glavno mesto Ukrajirle. - tjudSki (komSSaarijat ukrajinske sovjet-republike je (Sklenil1, da proglasi , H&rkov zaj gtatf^-toe&to Ukrajine. | “- SaimMnof pSa. Čudno zgodbor poro- ^ oetjo lo-ndonski listi. Neka-dama je prepn-Stil#«yojega fokSteriera, ki je astaral in oslahel, enostavno na naliči Bjegovi. nso-najpreji Seldan {begal' pred 5Vo-jmUnviimi domloftS,,zvečer pa se je Splar nadstropje in !f'»- *• * f ngfcl*a !čam, Saeretis. {9J fie- Kaeijo jW Kapraivite «ek izlet, s Kaferega vpel SS-nf fv^Ia. To-je;vMSbidiio t^tfe !;!We®oi poi!WnSo6Jt pred'- treffii »leti ilfapi^Ta' •enaflj na^ein' sospodičnat Cools, Policija j« (tfeafeariB. ;pwh^iet-^9s, Si odkriia. ^aj- 9' ketero ''jef'<4Jdari zločin', toda za- o njej sami pa nikakega sledu. Med temi pa je prišlo novo iznenadenje. Pred štirinajstimi dnevi je izginila zopet ena gospodična, ki je stanovala v isti ulici ne daleč od zloglasne hiše. Te dni pa je an-verska policija dobila v roke pismo, naslovljeno na stariše zadnje žrtve, v katerem' jiml sporoča, naj je ne iščejo, ker ne more ostati vise življenje prikovana na' človeka, ki jo je napravil nesrečno. Pismo fiosi podpis: Vaša osvobojena hči. Izgleda pa, da tega pisma ni pisala žrtev. Tega mnenja so tudi fetariši izginule gospodične, ki sumijo, da bi bila to pisava njihove hčerke. Ta zagoneten zločiri je vzbudil po vsej okolici veliko senzacijo. Splošno se šumi, da je nastopil kak nov Iiandru, ki Si je izbral za svojo žrtev pripadnice nežnega spola. — Šest mesecev v družbi mrtveca. Ta nenavaden slučaj se je nedavno pripetil V Rennesu na Francoskem. Tam sta živeli dve Sestri, Pigefl po imenu. Sosedi So že dalje časa pogrešali eno sestro. Ker je postajala stvar čedalje bolj Sumljiva, so zadevo prijavili policiji. Policija je vdrla v Stanovanje ter našla pogreženo sestro mrtvo v svoji postelji. Zdravniški izvedenci So izjavili, da je morala umreti že pred kakimi šestimi meseci. Truplo je bilo že v popolnem razpadanju. Umrla je naravne smrti. Sestra se ni hotela ločiti od svoje mrtve sestre ter njene Smrti tudi ni prijavila. Polnih šest mesecev je spala poleg svoje mrtve sestre. Ko So truplo na odredbo policije odpeljali, je začela obupno plakati in je več djji niso mogli pomiriti. — Operacija v vlaku. Za med vojflo ge je pokazalo, da je marsikaj, kar se je zdelo prej nemogoče, vendarle mogoče, Koliko operacij se je izvršilo na bojnem polju brez posebnih priprav, ki so se smatrale prej za neizogibne. Razvoj zdravništva med vojno pa tudi po vojni Bi pojenjal. To dokazuje operacija, ki jo je izvršil te dni znameniti angleški kirurg Herbert BaTker v drvečem! vlaku, Nek bogat avstralski trgovec je imel bolno nogo. Takojšnja operacija je bila neobhodmo potrebna. Medtem) pa je bil klican1 v domovino in »e je moral nemudoma odpeljati, da še dohiti parnik. V zadnjem hipu je posetil znamenitega kirurga Barkerja, ki pa operacije ni mo gel takoj izvršiti, ker je bil zadržan 5 neko drugo operacijo. Po kratkem obotavljanju pa je izjavil, da bo izvršil operacijo med Vožnjo. V ta namen' je dal V brzovlaku rezervirati oddelek prvega razreda. Ko je vlak že vozili z največjo brzino, 60 milj na uro, je preiskal bolnika ter se odločil za takojšnjo operacijo. Seveda je 'bilo to mOgoče le v angleškem! vlaku, ki vozi mimo. Pri' naših' razdrapanih železnicah bi tudi najboljši 'kirurg ne miogel operirati med vožnjo. •— Ovratnik in kravata za ministrskega predsednika. Poljski ministrski predsednik je velik sovražnik kravat in o-vratnBkov. Sam pravi, da ga ovratnik Samo davi, kravata pa je novomoden lišp, ki njemu ne pristoja, ker je za take novotarije že prestar. Zato on' tudi nikdar ne nosi ovratnika in kravate. Tar njegova navad« je povzročila poljskim parlamentarcem' o priliki obiska rumu tiske ^ kraljeve dvojice v Varšavi veliko Skrbi. Vedeli Bo namreč,- da ministrski predsednik ne bo opustit Svoje navade in vendar, kako naj nastopi pred visokimi gosti brez ovratnika in' kravate. Ministrski predsednik V kod pa Se ja dobro odrezal. Oblekel je poljsko narod-Bo nošo. Nek! Varšavski list pa 'še je hotel pošaliti ter je-uvedel zbirko za nakup dveh1 ovratnikov in1 dveh kravat za ministrskega predsednika. Ta radi tega nikakor ■•■Bi bil užaljen', temveč, je zbrani denar mimo sprejel ter Se lepo zahvalil; vsoto- pa podaril neki varšavski bolnici. Ovratnika ipj- kravate pa si le ni kupiL * Celjske vesti. Iz seje celjskega občinskega sveta "•>v dne 1. avgusta 1923. Župan’ dr. Hrašovec je sklical izredno obč. sejo na 20. uro z edino točko dnevnega reda: Raizgovor in! sklepapje glede zasiguranja električnega toka ze mesto Celje. ■ Elektrifikacijski’ odsek, obstoječ iz zastopnikov vseh strank občinskega sveta ter funkcijonarjev mestnega magistrata, je skrbno pripravil elaborat, o katerem je izčrpno poročal obč. odb. dr. Kalan. Za dobavo električnega toka pridejo v poštev projekt Zangger, Fala in tvrdka Westen. Najmanj resen je prvi. Radi oddaljenosti bi vod in1 transformatorji stali do 3,750.000, kljub temu pa ne zasi-gura zadostne množine in točnega funk-cijoHiranja, ker ima reka pri Oplotnici premalo vode iB je tudi padec premajhen’. Zelo uVaževanja Vreden je falski projekt, ker vodi vod že mimo Celja in razpolaga z veliko množino električne sile. Žal, da tudi ta projekt ne more priti v poštev. Fala stavi nesprejemljive pogoje. Tok bi stal sicer 6 K od kilovatne u-re, pride pa gotovo nad 7 K, ako se upoštevajo ogromne investicije (vod iz Laškega do Celja, transformator i. dr.), ki so potrebne. Fala hoče vezati celjsko občino za Bajmanj deset let, po petih letih ji postavi na razpolago Samo 0H0 množino električne sile, ki je bo porabilo mesto povprečno v prvi polovici decenija. Cefie regulirajo cene trboveljskega premoga. Ker pa Fala ni odjemalka, je vpogled v fakture otežkočeto. Večje odjemalce Si hoče pridržati Fala sama, cene električnega toka, ki bi ga dajalo mesto svojim1 strankam, bi pa ne smele biti nižje od onih, ki jih določa Svojim odjemalcem! sama. Vse te težkoče 80 napotila elektrifikacijski odsek, da je vprašal tvrdko We-sten', ii ne bi ona preuredila svojo cen tralo tako, da bi mogla dajati mestu vsaj 400 kilovatov, tj. 100% več energije kakor doslej, kar popolnoma zadostuje za ikonzum! mesta in1 okolice. Tvrdka Wa-aten je izjavila pripravljenost pod Sledečimi pogoji: Cena je 7 K od kilovatne ure, ki se regulira le v toliko, kolikor uplivajo na proizvajanje 5spremenjene cena trboveljskega premoga. Mesto naba- vi dva večja transformatorja, ki staneta približno eri milijon' kron’, omrežje, vod iB žarnice pa ostanejo kljub1 Večji napetosti iste. Tvrdka Westen obdrži le dosedanje, večje odjemalce, tok v mestu iB v okolici oddaja le mestna občina. Pogodba velja za dobo treh’ let, jo je pa z obojestranskimi privoljenjem! nfogoče tudi že prej razrušiti. Ta točlka je važna z ozirom' Ma novi projekt v Velenju, kjer namerava država napraviti večjo električno' centralo, ikateri se 'bo moglo event. priključiti tudi Celj^ Povišanje množine pri tvrd. W e sten se izvrši najpozneje do 1. dec. tl. Z ozirom' na velike ugodnosti, ki jih pudi tvrdka Westan, je ob činski svet odobril soglasno ta načrt in sprejel pogodbo brez izprememb. Tako ja moral falski projekt pasti, d asi je napeljana mimo Celja toliko električne energije iz Fale, da bi se mogla elektrificirati cela celjska kotlina. ,1; Koroške vesti. - Razmere ob koroški meji. - DopisL ■f \ Iz Podvelke. iVj 'očigled te®n, 'da So 5e PodVelčaitif iB! okoličani iz BdečegaJ>rc-ga* Jacževega yrlia,,Leiina, Ri'bBice, Bremna, Remšnika iti?, naveličali podpirati' Teff^atskega Cglej-Capis njegove firnSe!) ta&ijgnaga Sedlarskega BSojstra, bi bilo želeti, da se prej ko ; Slej Baseli fakaj tedlai^lovefiske zavednosti, kateremu ifo Po desetdnevnem’ zaporu je bil V Pii berku izpuščen' eden; od bratov Ringov, ko je položil zahtevano kavcijo, ki mu jo je posodil nek pliberški Slovenec. — Kakor oujemo, avstrijski orožniki še naprej zapirajo naše ljudi ter jih’ proti kavciji zopet izpuščajo — ljudi, o kate rih vedo, da niso bili pri akciji radi brizgalne udeleženi. Seve, kdor me niore položiti kavcije ali kdor se zanaša na Intervencijo naše vlade, ta1 lahko sedi' v zaporu bog zna do kdaj. Vse merodajna IBesta So obveščena in’ poučetfa' o zadevi, a ni videti, bi: se kdo kaj zgenil. —-akti! r oto a jo počasi, a ljudstvo hoče videti kak ukrep, Sicer bo innefija, da je Baša vlada brez Moči in1 da lahko p oče Bjajo na oni strani' z našimi ljudmi, kar Se jim zljub}. Vemo, da ge take sadeve B® _ dajo urediti na vrat Ba Bos, nekaj Se da ob primerni dobri Volji ved no storiti. 'Ali je preveč zahtevano, da M fee »aš jsaštopaik "76 Peložcg potrudi v Pliberk in naše ljudi pomiril? Ali 3® nemogoče, da bi se mali obmejni prorue v občini Libeliče začasno ukinil, dok;«?? se avstrijska oblast tako daleč ne poniža, da naši oblasti pošlje kako pojasnilo a® svoje postopanje! Ali so res tudi fiaj' skromnejše represalije izključene1? ■^1 lahko delati ob takih razmerah za utrjenje narodne pozicije in državne ffli« sli ob meji. Vlada naj nas ne sili, da P®* sežemo po skrajnih sredstvih, da zbudi*1 mo V njej malo več aktivnosti in inicija*1 tivnosti. ■ 1 Objave. § Klub kolesarjev iB motociklist^ »Perun« v Mariboru priredi v nedelj01 dne 5. tm1. izlet na progi Maribor-Selnic®J čez Dravo, Ruše-Pekre-Radvanje. Odhod ob 1. uri popoldne od hotela pri »Z®" morcu«. Izlet je za vse člane kluba ob" vezefl. V slučaju Slabega vremena se i®' let preloži pa prihodnjo nedeljo to je & avgusta. § Veselica požarne brambe 12. avgusta 1923. Veselični odbor ie svoja dela dokončal in apelira na vse občinstvo, da sigurno obišče veselic0 dae 12. avgusta t 1. v parkn vojaSoi# Kralja Petra I. Osvoboditelja. Vsak P°* samezen udeležaik se bo za plač*00 vstopnino Dinara 5.— za osebo boga*0 oddolžil, saj je na veselici poskrblj«00 za vse, kar srce poželi. Vsak posan^ zen pa bo s svojo udeležbo pripomogel*! da dosežemo zaželjeni cilj ie veselice. Ne da bi ostali ljudem v spominu, tef ne da bi izpolnili gotovo številko rese* lic v letu temveč zato je prirejena ta veselica, da omogočimo nabavo novtg* rešilnega avtomobila ker bode stari P° tako gosti uporabi popolnoma neraben* Veselični odbor apelira na radodarnost vseh krogov, da pomagajo, zamiži en» cilj te veselice tudi izvesti, da pribite dne 12. avgusta 1923 vsi na vese ic® ter napolnijo veselični prostor, do zadnjega kotička. § Velika ljudska tombola, prirejena o3 Gasilnega društva Jaa Pobrežju, so vf* ai dne 2. eieptemibra v gozdu nia Pobrežju. Tombola se je morala od zadnje veselica dne 8. julija preložiti ba pozneje, ker do takrat še Bi bilo dospelo dovoljenje, kljub temu, da je društvo že 8. IV. ria* pravilo prošnjo na Beograd. Maribor'* sike korporacije naj še blagohotno ria to* ozirajo in naj pustijo ta dari prost. .VS® podrobnosti pozneje. — Načelstvo. ■ijv Šport. Tenis-turfiir HAŠK - ISŠK Maribor* V nedeljo, dne 5. tm1. se vrši na prostor* ISŠK Maribor-a tennis-tumir med boljšima igralcema Jugoslavije tS*‘ Freudonreich in1 Antolkovičetn, član°,n zagrebškega HAšK-a proti igralce^ SK Maribora, gg. Rogličem1 iri Znuko^ čem'. Razven tega tekmujejo tudi dsfl1, tennis-sekcije SK Maribora med Seb0^ za prvenstvo kluba. Začetek ob' 7. & zjutraj. Vstopnice: sedišče: celi daii D, pol dneva 12 D; Ssotjišče: celi ^ 10 D, pol dneva 6 D. i ISSK Maribor : SK Drava, Vat* diif. Revanžrta tekma se vrši v Marib«1^ v nedeljo dne 5. aVgusta! tl. popoldne 0 18. uri na igrišču Maribora v Ljuds. vrtu. -i ■' .-i- '-v m S A H« S3 Uspehi svetovnega šahovskega 10 stra Kostida v Mariboru. V četrtek ^ m', je prispel iz Rogaške Slatine, ^ se nahaja na letovišču v Maribor sv0^ ni beograjski šahovski moj t ser g. ^ j stič, da odigra z našimi mariborsl^tf šahisli simultano partijo. Prijavilo s0 \ 19 šahistov; igra se je vršila v igralo*^ oddelku kavarne »Central« ter je ob 21, uri« G. Kostid je izrieiaddil' ^ histe S svojo naglo dgro in s dvojini nenavadnim uspehom. Pobil je vseh riasprotnikov, in ker &o nekateri igraiI-t isti igri po dvakrat je dobil g. tako naenkrat 30 partij. Včeraj v Ve*° je g. Kostič, ker se radi stavke ; carjev ni mogel odpeljati, igTal zvec istotami slepo s štirimi nasprotniki, pa narekovalec ni poznal dovolj teorije iB nomenklature, se je igra z plela iri je mioral’ g. Kostič končati p . vadno. Dobdl je> ^ev£da t\idi a te M *W5or, 5. avgusta T923. Bfrafl E' Mariborske vesti. Maribcr, 4. avguita 1922. Stanovanjski škandal na državni realki v Mariboru. (Dopis). vp&i 1 - 2v .. Ko smo leto« koncem junija vpiSoVali sinov® in hčerke v prvi razred državne Realke y Mariboru, so nami naenkrat re-»Četudi, so dečki in deklice napravili “Prejemni izpit, ne vemo, ako jih bomo Ino?li sprejeti v prvi razred, ker nam ^snjka prostorov.« Osupnila nas je tudi j* časopisih objavljena notica, da V jer . * ne bo na mariborski realki sprejemnih izpitov za prvi razred, ker bodo vsled pomanjkanja prostorov morali pfjo zavrniti več učencev, ki »o že v ju-z ugodnimi uspehom prestali sprejemno skušnjo. Zanimali smo se, kako je S šolskimi Prostori na realki in ali se res Jtta fioben ne da odpomoči pomanjkanju ° skih sob’, in zvedeli Smo naravnost P®verjetne reči, ki pa so žal resnično irt 1 brezobzirno izzivajo strogo brezob-’r,n° obsodbo prizadetih nižjih inf višjih oblasti. v Realka ima vsega skupaj 9 pravih onih sob. Lansko leto je bilo na zavodu ’ . razredov; manjkale so torej 4 učne in! v nesrečne štiri razrede, ki niso ' lastne sobe, so nastavili v fizikalni v®e zaupanje, ker vemo, Hal KM načeluje vrli ravnatelj Jaka Zupančič, kateremu stoji ob strani kakor en1 mož ves učitelj -eki zbor, ki ima samo to željo, da bi so zavod čim lepše razvijal in mogel V svojem okrilju vzgojiti čim večje število temeljito izobraženih, značajnih in plemenitih mladeničev vi veselje staršev irt v prid naši domovini. ~ Prizadeti (stariši. 'v'* " Prošnje za starinske In umetniške predmete, r Zadnji mesec je priredilo melto Varaždin’ jako lepo in izredno bogato razstavo 'starinskih in narodopisnih predmetov, ki jih je dalo za razstavo prirediteljem! na razpolago varaždinsko meščanstvo. Jasno se je pokazalo, koliko kulturno-historično in narodopisno pre-važnih spomenikov posedujejo zasebniki, a so ti predmeti za javnost in’ sploš-nost izgubljeni« Prepričani smo,^ da imajo ravnotako tudi Mariborčani in’ mariborski Okoličani v svoji posesti mnogo, mnogo takih predmetov in se zato obračamo na nje s prošnjo, da jih posodijo Muzejskemu društvu. V vsakem slučaju si lahko zavarujejo lastninsko pravico in dobe svoje predmete kadarkoli na zahtevo nazaj. Kdor pa bi ne mogel svojih dragocenosti trajno pogrešati, ta jih Uaj da na razpolago vsaj za dobo indu-strijsko-oibrtne izložbe t.j. od 15. do^ 26. avgusta tl., ko bode tisoč in tisoč tujcev prišlo y! Maribor. V zadnjem Slučaju bomo razstavili te predmete v posebni sobi z izrecno označbo, da so posojeni le za dobo razstave in’ čegava last so. — Po predmete bi prišel muzejski sluga, prosimo le, da jih prijavite po dopisnici na naše društvo; osebno pa jih' prevzamemo ;Be.][, Predme tih, ki slo na realki najvaž- v nedeljo med 10. irf 12. uro v muzeju. — »a* • 'Po^avile so »e še druge rieprilike, Podpisano društvo pričakuje, da ni izda-^T11 Predmeti so se mlorali nastaviti na j0 tega oklica zastonj; kar je možno v y Poldne in! ravnatelj je imel pri sestav- Varaždinu, mOra uspeti tudi pri tias, ■ vorani, v kemični dvorani in’ V dveh ri-1 linicah, to je v prostorih, ki bi morali ,vl,®raEni in vedno ha razpolago za fi-kemični in ridalni pouk. In tako i d Za®e^° preseljevanje razreda v raz-T » 3® mh te™1 P®uk v obče, zlasti a Pouk v fiziki, kemiji im V risanju, to ■ a« v D, uraHfiišfvri Jadranske Sanke 330 D, g. J lateljenS glasbenikom!. Ko4 praavi teliš« Šetima Ljudevit 15 D, in g. Pleterski Iv. man pa je med drugimi visokimi odlikp-namesto venca Ha grob v Rogaški Sla- vanji čuval dar imperatorja Nikolaja oj* tini umrle gospe Majzel 200 D. Društvo veliko zlato liro is carsko krono in lavo. policijskih nameščencev Podružnica v riko, Vso obsejano z dragocenimi briljaa* Mariboru, izreka v imenu vdove všem ti. Bilo je to najvišje odlikovanje,' ki ‘«® cenjenim! darovalcem za velikodušen dar je podeljevalo samo prvimi iri res za-najprisrčnejšo hvalo. ' služniml glasbenikom. Ta lira je imela; m Promenadni koBcert vojaške godbe danes zraven visoke efektivne, tudi svo-< se vrši v nedeljo ob pol 11. uri ob lepem jo historično vrednost, ali se vkljub po« j vremeffu. Spored: 1. Gerveis, Naše žene, nujenim visokim' vsotam ponosni glas-j koračnica; 2. Parma, Triglavske roež, I benik ni hotel ločiti od sladkega sporni«-, valček; 3. Zajc, Čarovnica iz Boi-sL Ou- na. , ‘ a neprilike bi se bile dale odstraniti, dob* hotele pristojne oblasti količkaj volje. . i _, jw . ^alki je tudi ravnateljevo stano-*« ki obstoji iz peterih’ sob. Kdo pa | Za Muzejsko društvo v Mariboru: Dr. Kovačič Fr., društveni predsednik. Dr. P. Strmšek, zastopnk Muzejskega društva v razstavnem1 odboru. *—n— 11 hi ^ «1 obstoji iz peterin sod. ivcto pai tm! Imenovanja. Za glavnega učitelja J?V, temi stanovanjul Morda rav* na vadnici moškega učiteljišča v JMari-“|Ij? Nq jxt ge tudi ne poteguje zanj, boni je imenovan g. Anton Kovačič, za »i "-voljen je z skromno zasebno sobo, [glavna učitelja na drž .ženskem učite-stanuje že več let sedaj ..upokojeSii ljišču Karel Pribil in Josip Fistravec, 'bolikovnik g. Sernec. !'■" 1 Ua profesorja petja in! glazbe na istem t Ravnatelj Jakob’ Zupančič iU njegov zavodu Ivan Sprachmann. “Cestnik prof. Luka Brolih že tlve leti mi Včerajšnja protestna stavka dr-^estatfo delata vloge, da bi se ome- žavnih’ uslužbencev irt železničarjev je v l®hi gosx>od preselil in’ bi Se izpraznje-1 Mariboru in okolici potekla povsem mir-ovarij e z neznatnimi prezidavami 1 mo iji brez vsakih nasilnosti in incideri' jedilo za učne 'sobe. Neštete prošnje tov. Policija, ki je kljub splošni stavki gle na mariborski magistrat, ker je državnih uslužbencev vršila varnostno ‘ J^lono poslopje občinska laet. ŽupaH- službo, ni nikjer imela povoda za nastop, vedrio o 3il mladenk!. —• ' ./ „ M Seveda ji Je sledil le od daleč, Ui to kazat, — mladenka se tudi ni vala. — Opazil je, da je vstopila * :j karrio. — j Močno je začelo utripati' Creflpf Srde. — »Noetove Sanje 50 torej reSničeff dek od začetka do kodca?!« — si j® Ulil. — Ir* čakal ju rečf, ki so ifiTele Se Pf. Cez nialp trenutkov evo vam1 zopf*-^ barice, ki je imela' polne roke zanrtdjJK in Stekleničic. *— Hitela je proti ^ j Kostnim VratoM ter: Izginila y odP^ ki Se je takoj zaprla. — 1 A _ Ni bllp Steč dvoms, — Sod pi 6® . Zahvala. Svoje cenjene odjemalce vljudno obveščam, da asm prodal Sago jo dolgo let obstoječo trgovino • kolonijalnom Uagom. . moko In deželnimi pridelki v Mariboru, gospodu Milošu Oset, 'Tabo jstoiv enakem obsegu, kakor dosedajV pod imenom Priporočilo Vsem svojim cery. odjemalcem in gg. trgovcem*' naznanjam, da sem prevzel staro, dobro vpeljano trgovino od ; g. Matijo Zleglerja v Maribora na Olavnem trgu, katero'bom v istem obsegu pod imenom t* . .• ...... Za meni iridizano zaupanje se najvljhdneje zahvaljujem In ^l^sfzosan, da ista»ohwiute tudi mojemunapladaikv, ki g« najtopleje ^ TjlP8aročain. r"' Im-spoštovanjem ' .••'■.''V.-'.’-'''"' •' trgovina s kolonijalnlm blagom, moko In d*2*fnfml pridelki dalje vodil.. Vse dosedanje cenj, odjemalce prosim, da ml izkažejo isto zaupanje, kakor so ga mojemu prednika, in se priposočm % r 4 ;.ji • . 7 7/5" ' _ z odličnim spoštovanem Telefon MHi0§ OSCt*..... BCiSfi' w,f-f Ziegler. faanuor, S. avgusta 1923, POVEČAVE : INDUSTR. POSNETKI F O TO ■AT E LJ E MODERNI PORTRETNI POSNETKI ODPRTO VSAK OAN OD 8.-12. iN OD 2.-«. URE OB NEDEUAH OD POL 9.-12. IN OD 3.-5. URE OGLE3TE Sl IZLOŽBE V GOSPOSKI ULICI (KAVARNA CENTRAL) IN ŠOLSKI ULICI Josip Korbar f drobnina, trikotaža Samo na dabalo! Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. vinskega kisa. d. s o. s.. L|ubllana, nudi najfinejil in nalokuanejil namizni fcla li pristnega vina. Zahtevajte ponudbo 1 TehnICno In hlgljanlCno najmoderneje urejana klaarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. la, II. nadstr. 1384 Planinci I Lovci! In nepremočljivo blago za pelerina Je doSlo. Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9. 1346 V JESEN! ZOPET NA TRGU Maribor, Glavni trg 5 r8ovlna g hišnimi potrebšSl->to*» emajlirano, ploževl-iast« In ulito posodo, poree-*®as^°) kameninaste in ste« •* kleno robo. Hi drobno 1386 Pristopajte k Jugo slo venski Matici. H« »nanje! P, n. oUinim »» zninje, dl i>wy-mmemo Tf» tapetniška d#kor»oijA* In mizanU dela kakor tacU v«» popra* vU». — Tapetništvo In mhantvo JagedlC a Sajko Maribor, Rotovi« trg S. Odlikovani s »lato medajlo. «- Sodniško npiusžeai iiTtdenei. 1^4 Novo! Zaloga poMStva. KovoJ :VERY.BonUn nius uw» twHwomi.CC kupujejo po najvišjih cenfh */' 158C ine tovarne m livarne i i v Ljubljani BATTLE AXE Naročam DNEVNIK »TABOR v originalnih zabojih zacarlnjen In obesen/ 1608 kakor tudi ;v VISOKO KONCEMTRIRANl/fWm -Z DAMAlCA-RUMSj n,. ::: ZA REZANJE. V • 'Vr' * 4 --fv->«<$>.•'»? y j Pred nabavo Vai« zimske potreb« zahtevane ponodbeta. vzorce od naših zastopnikov m potnikov ali direktno od) pošta: Wlo*i|* poitno poloinlco1, da polijem naročnino! po lzvanredno niških cenah t zalogi pohištva Maribor A. A. BAKER & Co. d. Z o. Z. (LONDON E. C) SEDEŽ ZA SHS.: LJUBLJANA ŠTEV. 7. lastnoročni podpis. , r,:-: ; PreCrtaJ. Cesar na teMl i &£$*$* •*režl In poiljl * odprti kuverti z 20 para znamko "!#“ »»»«• ate, Gosposka ulica it 20 (Pirahanova hita) Svoboden ogledi Ceniki brezplačno! .^vsakovrstne kombinirane Oll>whw Btrq]« » tračno in leroSno Sago, »jfe**! - _ b cinikom (Abrict-und Dichtenhobebna- schine), vrtalom, frazo in krožno z&go,J nmreg|fP nadalje motorje in transmisije prvovrstne I lllls 11 kakovosti, razpošilja po nizkih cenah in J z ugodnimi plačilnimi pogoju ttfS Welker-Werka Wien X. Laxenburgerstrafte 11 Največ ja izbera vseh vrst sukna, platna, etaminov in drugega modnesa blaga w I FRANC MASTEK :: MARIBOR I« SS J - GLAVNI TRC 16 V .. „ „ 2 fcsBBis Sl Nizke cene! Soiltina postrežba! Poitni name&end na ebrekel I .Mesto Trst", Tržaška cesta 3 Prvovrstna čevljarska d*< lavnlea R. Monjae, Mari* bor, J«rfič«T* »lic* 9, tprt- ti* tm rfšte narožil po meri vrakovrataa terljaraka f-vrarila. Gana «we. PhM-£ia**lidaa.' 111S SO—17 sin: •-*-. ■■ - VI dobita postni paket iraško poj tod: 1 kg testenina, 0'50 kg partdiinikovOiO kg ribanega partn«saDa,^0t5O.‘kg • TUal-kakaoa, 0-60.kg J-kakao " Kori, 1 kg fin« čokMade, 0-60 »;.kg indijak. *agua,i»e skopaj sam« ta Din. !06w* Hm«Iak ,. i drog, Maribor. 1301 ^jired^vs nedeljo 5. avgusta od-16.-23., ure^ fštopr^e^prosto^.— • Cene znižane! ;«-§Z|dobira nbinjo^-svežim pivom in dobrimi vini od - 8 din. laprej postreže; In^ ae za obilen obisk toplo-priporoča 992 :S' uiSitkž' .;|M4nfe°.OI«oJ.-4 HAJCeriE3iA MANUFAKTURA ~ < v*Af»Boa1, SupinaffilSo/ nay: prometnem tknun^Urgemkiarookalom in Trtom, AjPoaudbc na oprarni-IštTOsiirta; pod,,Lepi> dom«. Gostilna »Pri 3 ribnikih*1 Vsako, nedeljo In praznik ob vsakem vremenu. r teol ^Začetek ob,15. uri;, 'Dbbra > nova^in v; stara vina| |r terrsveže pivo, _ % '^KT obilnemu* obisku ^vabi K. Prinčič. - *» posestvo loo—toa Iv^lepim tJv«roem. Po-fl>o,|ea pisarna, odvetnika ■Kimovec, Maribor. 1681 ^BA1eksandroira.xestB^Stev. 11 m-- Delniška glavnica Din 50,000.000— in . rezerve preko Din 12,500.000'— & Vloge tez Din 125,OOOX)OOV-|| „ Po d r u 2 nt<«:§p\^ Beograd," BJelovar, Brod n/S.. CeUe, Dubrovnik, Gornja Radgona, Krani. Uubljana, Murska Sobota. Novi Sad,. Osijek,.Sarajevo, Som-bor, Suiak,.Sibenlk, VriSac, Wlen. EKSPOZITURE ŠVICARSKA TVRDKA V AVSTRIJI? TOVMtNE^iN LIVARNE ,> ^a/Eyodensee^(Vorariberg)^^ jgr- J^^Bfederafestfpp^a žage, ^ ^jpolnojannenikij^cepilni :jar4^f ^Hmen8d,*rwioravnl jarmeniki, •T.,.'strojna povpre&ia žaga za 3$ * >ezan]e debeljfkrajllne^age,^ PLj nihahieiage,- brusilniistroji, Sf P' stroji za>-sekan|eizobw?Kom-:M ^'pletnefiTaptave|parnih -žag ^s^transmisijaniii^^a-^ -1504% Aires, RosaribdeSaritaFe. flFI tl AC1J4E: Ljubljana; Slovenska Mmlca. : Split? Jugoslavenska industrijska ban!« Budapast: Balkan Bank r. t„Vaczlutca,35. d^nikOT, pall«,f aa. IV-alka ». • IM* ■rri«jyi,llW '* «o^|026^* 5^3*2 ia^afi|i»itaiM|^,^daa^'iavg|iaAa^1S^^zao^Poheg* ležete gostilne^,J>R| UPI" ggfp.Aoderte-ta v Radvanfu :OTjdr^£^-^^?[rS!ta‘r - E^«*^rie™D*pra^w^^ J«i#fcsva ulico. V slučaju slabega vremena *« prireditev vrii v nedeljo, dno 19. avgusta. 1586 ARKO COGNAC MEDICINAL