ORTODONTSKO ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO V OBČINI
Čeljustna in zobna ortopedija ali ortodontija, kot jo največkrat imenujemo, je mlada zobozdrav-stvena veja, s katero se je v Slo-veniji prvi ukvarjal in se ji posve-til sedaj že pokojni prof. dr. J. Rant. Šele po osvoboditvi ji je ob podpori celotne družbe omogočil razvoj v smeri kolektivne orto-pedije. Stomatološka klinika je bila center, iz katerega so začeli odhajati prvi usposobljeni zo-bozdravniki po različnih krajih Slovenije, žal samo občasno. Tudi na področju občine-Moste-Polje smo imeli relativiio že zgodaj posamezne primere občasnih ortodontskih ambu-lant, v katerih so delali zdravniki s stomatološke klinike. To so bili prvi poskusi ortodontskega zdravljenja, ki pa se je sčasoma začelo usmerjati v družbeno pre-ventivno smer. Pomanjkanje ustreznih delavcev je ohromilo razvoj te zdravstvene veje v naši občini. Šele dr. Z. Arnež se je kot usposobljeni strokovnjak začel
stalno ukvarjati z ortodontijo. Žal sam ni zmogel vsega dela, še posebno zaradi številnih stro-kovnih in družbenih obveznosti, kajti potrebe in želje bolnikov so rasle. To pa je narekovalo po-trebo po stalnem specialistu or-todontu. Sredi leta sem začel z delom v enoti Polje, in sicer po vrnitvi s triletne specializacije. Objektivni vzroki pa hromijo delo, da še ni steklo, kot bi želeli. Na področju naše občine živi prilibžno 11.000 otrok v starosti od 3 do 18 let. Prisotnost orto-dontskih anomalij pa je po zad-njih ^pidemioloških študijah 65-odstotna. Lahko si torej predstavljamo, kakšno število mladih bolnikov nas čaka. Z ra-zvojem in napredkom zoboz-dravstvenega varstva v naši ob-čini so se spremenile potrebe in želje občanov na eni ter izvajal-cev varstva na drugi strani. Kon-frontacija teh potreb naj bi vo-dila zobozdravstveno službo do boljših oblik nudenjazobozdrav-
stvenih uslug. Eden izmed pogo-jev, da bi dosegli ta namen, so ustrezni prostori in oprema orto-dontskih ambulant. Prav prosto-ri, v katerih bi opravljali orto-dontsko delo v dispanzerski obliki, so naš pereč problem. Delno neizrabljene prostore v enoti Polje je delavski svet sicer namenil naši službi, žal pa je po-manjkanje finančnih sredstev za adaptacijo in opremo zaustavilo realizacijo. Upamo, da natn bo s širšo družbeno pomočjo uspelo rešiti ta problem. Vemo, da vseh želja in potreb ne bomo zadovo-ljili in da bodo čakalne dobe ostale, vendar bomo z oboje-stranskim razumevanjem in so-delovanjem zbližali naša razha-janja. Z dispanzerskim načinom dela bi se lažje usmerjali v orto-dontsko preventivo, v zgodnejše odkrivanje zobnih in čeljustnih anomalij in zajeli v zdravljenje več otrok z nepravilnostmi.
DR. OTON HERMAN