SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 18 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 13 de mayo - 13. maja 1999
marko kremžar
CAS BI BIL...
Po dolgem odmoru, ki je sledil Upokojitvi prvega slovenskega državnega | l°žilca Antona Drobniča, je bila imeno-! 'aria na to mesto Zdenka Cerar. Znano je kilo, da je nova državna tožilka ena od testih članic nekdanje nomenklature, P® je vendarle presenetila državljane re-Publike Slovenije in tudi tuje opazovalce s svojim prvim ukrepom.
Ni si vzela časa, da bi se poglobila v tekoče zadeve, ki jih ni malo. Brez °dlašai\ja je umaknila zahtevo za varstvo Zakonitosti zoper obsodbe škofa Rožmani generala Rupnika, Lovra Hacina in Mihe Kreka, katero je vložil r\jen Pfpdhodnik. S tem je onemogočila, da bi Vrhovno sodišče Republike Slovenije krikne obsodbe razveljavilo.
2 omenjenim dejai\jem je tožilka po-n°vno dokazala, koliko je njej in tovari-^ mar krivic, ki so jih pri nas v pol sto-etia zagrešili nosilci totalitarnega, komunističnega režima. Ali naj bi bila sprava tes le stvar teh, ki jih je režim pol stoletja Poganjal in ki se zdaj edini oproščajo za kar bi njihovi' somišljeniki morda ^ko hudega storili? Nekdanji preganjal-01 bi očividno radi vztrajali pri svojem.
Ni skrivnost, kako so delovala v tistih ^asih vojaška, ljudska, režimska sodišča. ^re za inseinirane procese, kjer je bila °bsodba prej napisana kakor obtožnica.
■I- .....-----------
To se je godilo po vseh državah, kjer so vladali komunisti. Razlika pa je, da po zlomu komunističnih režimov drugod take sodne krivice priznavajo in jih vsaj skušajo popraviti, pri nas pa iz samega vrha pravosodne oblasti zločine prikrivajo, če jih celo ne odobravajo. Sodni procesi iz dobe totalitarnega režima so sramota za vse, ki so pri njih sodelovali, dejar\je Zdenke Cerar pa je sramota za vse Slovence.
Sramotno namreč ni le njeno dejai\je, ampak tudi molk, ki mu je sledil.
Nekaj časa smo molčali, ker smo morda upali, da bo spregovorila kaka politična, družbena ali cerkvena ustanova v domovini in glasno protestirala proti samovoljnemu dejanju državne tožilke. Pa smo čakali zaman. Moral nas je predramiti naš delegat za slovensko dušno pastirstvo s svojo tehtno in prizadeto izjavo. „Dejar\je proti spravi”, ki je izraz ogorčenja pa tudi klic k premisleku. Če je namreč ob takem dejanju v Sloveniji vse tiho, je naša dolžnost, da se oglasimo, kot smo to delali petdeset let, ko je vladalo v domovini enoumje.
Čas bi bil, da spregovorijo naše civilne ustanove z glasom, ki ga bo slišati do Ljubljane. V demokratični družbi je molk pritrjevanje. Iz užaljenih in razočaranih src pa naj se utrga protest.
Javna izjava ob deseti obletnici Majniške deklaracije
j Skupina pisateljev, umetnikov, filozo-.v in razumnikov je ob deseti obletnici /^iniške deklaracije 1989 predstavila 7.
posebno javno izjavo. V ujej je spom-?a, da je leta 1989, ko je bila Slovenija še >o sestavni del nekdanje Jugoslavije in So »Slovenci v tej državi doživljali nes-fazume, provokacije in odkrite sovražil®®’’. pet slovenskih demokratičnih orga-j lPčyi sporočilo javnosti, da hočejo živeti ^Uvereni in demokratični državi slovenska naroda, ki bo svojim državljanom “otavljala duhovno in gmotno blaginjo. kovT,edaj so podpisniki Deklaracije priča-da bo za uresničitev vseh treh točk
°stovalo sprejetje ustrezne nove ustave
lve Slovenije - teze za slovensko ustavo
^le že leto poprej, ki bo zagotovila
uvedbo demokracije in parlamen-“figa pluralizma in iz nje izvirajočo zako-
l .deklaracija o slovenski samoodločbi, ki Je nekaj mesecev pozneje podpisal De-H 'n ki jo smemo razumeti kot podrob-0 obdelavo Majniške deklaracije, je kot clio za strukturni preobrat dodala še čredno ljudsko voljo v obliki volitev, kj0lscita in referenduma. Vsi našteti ins-je l(‘n>i preobrata naj bi zagotovili udejan-
zahtev ..majniškega sporočila”.
(jj. "danes, deset let pozneje, je slovenska tfln v globoki strukturni krizi. Ne velja, j o glavno niti zakonsko določena pravi-Voi attu's,° njih kraljujeta poljubnost in ^kttizem kot metoda preživetja. Ites-zamegljuje in namesto nje se
O pogovorih SKD-SLS
Vodstvi Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Slovenske ljudske stranke (SLS) pod vodstvom predsednikov Lojzeta Peterleta in Marjana Podobnika sta se 5. maja dogovorili, da se bodo v kratkem sešle posebne delovne skupine, ki pokrivajo programska, strukturna, organizacijska in druga vprašanja, ter pregledali posamezne teme, na podlagi katerih bodo skupine začele delo.
Glavni odbor SLS je 6. maja razpravljal o združevanju SKD in pri tem podprl vsebino dosedanjih pogovorov ter pooblastil izvršilni odbor za nadaljnje aktivnosti.
Glavni odbor je Marjana Podobnika kot predsednika tudi zavezal, da sproti o poteku obvešča glavni odbor, ki bo tudi potrjeval morebitne odločitve o posameznih fazah dogovarjanja med SLS in SKD. Marjan Podobnik je izpostavil, da v preteklosti ni bilo nikoli poudarjeno in da ne želijo z besedo ..priključevanje” kogarkoli podcenjevati. (Pri SKD namreč govorijo o združevanju, pri SLS pa o priključevanju).
V	izjavi za javnost je predsednik stranke Marjan Podobnik dejal, da razprava o povezanju s kršanskimi demokrati še ni zaključena in bo očitno precej dolga.
Predsednik SLS je priznal, da gre v stranki za različne poglede na povezovanje s krščanskimi demokrati. Izrazil pa je zadovoljstvo, da se je pokazala dovolj trdna večina tistih, ki pozitivno sprejemajo prve korake. Po njegovih besedah so argumenti tistih, ki podpirajo tovrstno sodelovanje, predvsem hotenje, da Slovenija dobi dolgoročno močno politično stranko, ki bo tudi ob dogovarjanju z Evropsko Zvezo in v vseh drugih primerih uspešno uveljavljala slovenske nacionalne interese in da bodo lahko samozavestno šli v izzive, ki so pred njimi. Argumenti tistih, ki imajo pomisleke, pa so po besedah Marjana Podobnika na eni strani, da morda ena plus ena ni vedno niyno dva ali tri, ampak lahko tudi nekaj manj kot dva. Pojavili pa so se tudi pomisleki zaradi težav na lokalni ravni ter vsebinski in drugi pomisleki.Vprašanje imena stranke pa je bilo še posebej izpostavljeno. Izraženo je bilo pričakovanje, da ob tem ne bo sprememb, tudi glede na dejstvo, da so že v preteklosti v pobudah SKD dajali namige, da se združijo v skupno Slovensko ljudsko stranko. Marjan Podobnik verjame, da bo pri tem vprašanju vendarle lahko najti soglasje med obema strankama.
Kongres Socialdemoratov
postavljajo imaginacija, potvorba in zabris: vlada nam strukturna laž. Vrnjen je bil le del zaplenjenega premoženja. Krivice, kijih je nedolžnim žrtvam povzročil bivši režim, so le delno popravljene. Občinska samouprava je še vedno pastorka premočne države. Razbohotila se je državna birokracija. Neurejena je teritorialna organizacija države. Lastninjenje in koncentracija kapitala poteka v določenem obsegu nezakonito. Pravosodni sistem še ni konstituiran kot dejansko samostojna veja oblasti - zato dehye samoomejevalno v interesu sil kontinuitete. Državna uprava vključno s policijo je politično pristranska in nestrokovna. Koalicijske vlade vodijo državo brez razvojnih strategij na gospodarskem in socialnem področju. Vrstijo se zunanjepolitični neuspehi,” je v javni izjavi ocenila skupina razumnikov.
„Globalno nas v mišljenju in ravnanju obvladujejo vzorci kontinuitete. Kot slovenska družba ni zmožna dovolj radikalno prekiniti z njimi, tudi ni zmožna potegniti ločnice med prejšnjim totalitarnim režimom in demokratičnim sistemom. Slovenska družba je v krču. Označuje jo letargija, povečuje se občutek nemoči, raste obseg molčečega dela volilnega telesa, ki se po inerciji usmerja k centrom moči in na volitvah praviloma glasuje za stranke, ki imajo po implicitnih zagotovilih medijev dejansko moč,” nizajo ocene razumniki.
„Nezaupanje v pravno državo, razkroj pravne zavesti, istovetenje države s trenut-Nad. na 4. str.
Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) je na potekajočem 5. kongresu v Portorožu sprejela svoj politični program za 21. stoletje z naslovom Čas je za Slovenijo, spremembe statuta in razne izjave.
SDS je s spremembami statuta uvedla tudi funkcijo častnega predsednika stranke, za katerega je imenovala nekdanjega predsednika demokratične opozicije Demos Jožeta Pučnika. Cilj sprejetega političnega programa, s katerim bo stranka nastopila na parlamentarnih volitvah leta 2000, je ustvarjanje nove kvalitete življenja in ne politična oblast za vsako ceno. SDS se zavzema za več demokracije, spoštovanja človekovih pravic in medsebojnega spoštovanja, gospodarske učinkovitosti, svobode, domoljubnosti, pravičnosti in solidarnosti.
Dosedanji predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša bo še naprej vodil stranko; na 5. kongresu SDS je zanj kot edinega kandidata od skupaj 377 glasovalo 375 delegatov, nobeden pa ni bil proti.
V	devetčlanski izvršilni odbor so delegati izvolili: Iva Hvalico, Miho Brejca, Milana Zvera, Antona Jegliča, Branka Grimsa, Pavla Ruparja, Jožeta Jerovška, Antona Krkoviča in Franca Jazbeca. Izvršilni odbor pa bo vodil predsednik stranke Janša. V svet stranke je SDS izvolil 45 predstavnikov regij SDS, ki bodo v svetu -naj višjem organu stranke med kongresoma - poleg članov izvršilnega odbora, predsednikov interesnih združenj in forumov ter predsednikov regij SDS.
Med dokumenti, ki jih je sprejel kongres Socialdemokratske stranke Slovenije , je tudi osem resolucij, v katerih SDS opredeljuje svoj odnos do aktualnih zadev, kot
so privatizacija bank, pokojninska reforma, odnos do totalitarne preteklosti, varstva okolja, ustavnih sprememb, mladih in plačne politike.
V resoluciji o volilnem sistemu pa stranka ob vztrajanju za uzakonitev dvokrožnega večinskega volilnega sistema izraža odločenost, da se ne bo udeležila volitev, če te ne bodo obsegale volitev 88 poslancev po večinskem sistemu.
V resoluciji o odnosu do totalitarne preteklosti kongres SDS ugotavlja, daje komunistični totalitarni režim sistematično in trajno kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, politično, pravno in moralno odgovornost za vse totalitarne ukrepe komunističnega režima v letih 1945 do 1990 pa nosi vodstvo Komunistične partije Slovenije oziroma Zveze komunistov Slovenije. Socialdemokrati zahtevajo, da slovenska država dosledno odpravi dediščino totalitarnega komunističnega režima, vzpostavi pravni red in zavaruje demokratično ustavno ureditev, pri tem pa dosledno upošteva načela Resolucije 1096 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
KOMISIJA DZ GRE V AVSTRALIJO
Delegacija komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki ji predseduje Marijan Schiffrer, ter člani Terčon, Bevk in Lešnik, se bo m^ja srečala s predstvaniki slovenskih izseljencev v Avstraliji. Člani komisije bodo obiskali Slovence v Sydne-yu, Canberri, Adelaidi in Melbournu, srečali se bodo s predstavniki različnih organizacij ter si ogledali slovenske ustanove. Med drugim se bodo udeležili tudi slavnostne seje Avstralsko-slovenske konference.
STRAN 4:
10 let po Majniški deklaraciji
Zgodilo	se	je
Iz življenja
PRISPELI BEGUNCI IZ MAKEDONIJE
Na brniško letališče je 6. maja iz Makedonije prispelo letalo z drugo skupino 127 kosovskih beguncev, ki jih bo sprejela Slovenija. Nastanili jih bodo pri njihovih sorodnikih v Sloveniji ali pa v begunskih centrih v Postojni in Črnomlju.
Slovenija bo skupno sprejela 1600 kosovskih beguncev, iz makedonskih kriznih centrov pa naj bi jih prepeljali skupno 300. Tretja, zadnja skupina beguncev, ki jih bodo prepeljali iz Makedonije, naj bi prispela v začetku prihodnjega tedna.
SLOV ENSKA ZUNANJA POLITIKA
Vlada je sprejela temeljne usmeritve slovenske zunanje politike, ki med temeljnimi interesi slovenske zunanjepolitične dejavnosti posebno pozornost namenja vključevanju v Evropsko Zvezo in zvezo NATO, urejenim odnosom s sosednjimi državami, drugimi evropskimi državami in ZDA ter aktivnemu angažiranju na kriznem območju jugovzhodno od nje. Dokument na šestih straneh bo predvidoma 4. maja obravnaval parlamentarni odbor za mednarodne odnose.
SLOVENSKO KMETJSTVO V EZ
Pogajalci slovenske vlade in Evropske komisije za področje kmetijstva so opravili pregled usklajenosti pravnega reda Slovenije in EZ na področju prašičjega, ovčjega in kozjega mesa, albuminov, medu, jajc in perutninskega mesa. Slovenija po besedah voclje slovenskih pogajalcev Emila Erjavca ne bo zahtevala izjem ali prehodnih obdobij, pa tudi posebnih težav pri prevzemu evropske pravne ureditve ne gre pričakovati. Predvidoma naj bi ta postopek sklenila 1. januarja 2001.
PROTESTNA NOTA
Italijanskemu veleposlaniku Massimu Spinettiju so v Ljubljani izročil protestno noto v zvezi z nedavnim incidentom na mejnem prehodu Rožna dolina. V njej slovensko zunanje ministrstvo opozarja na kršitev ozemeljske celovitosti Slovenje s strani pripadnikov italijanske policije, ki so 26. aprila na slovenskem ozemlju protizakonito aretirali in odvedli v Italijo slovenskega državljana Luko Repovža. Repovž naj bi domnevno pomagal tujcem pri prehodu državne meje. Kastelic je izrazil pričakovanje, da bo Italija Repovža vrnila v Slovenjo in ta incident ustrezno pojasnila. Veleposlanik Spinetti je v zvezi z incidentom izrazil obžalovarje.
SKD PROTESTIRAJO
Člani Slovenskega kmečkega gibanja pri SKD so ugotovili, da je položrj več dejavnosti slovenskega kmetjstva pred vstopom v EZ slab, zato pozivajo kmet jske politike ter vodstva strank k potrebni zaščiti slovenskega kmetjstva pred, ob in po vstopu v EZ. Od slovenske vlade tudi zahtevajo javno obravnavo predloga reforme kmetijske politike za obdobje 1999-2002, da naj predloži DZ v sprejem konkretne ukrepe razvojne kmetijske politike ter že sedaj zagotovi potrebna investicjska sredstva za prilagajanje slovenskih kmetj pogojem kmetovaija v EZ.
TURIZEM NE USPEVA
Po oceni ministrstva za turizem naj bi slovensko gospodarstvo brez dodatnih pro-mocjskih dejavnosti zaradi vojne v Jugos-lavji iz naslova izpada tijih gostov utrpelo izpad prihodka v skupni višini 15,6 milijarde tolarjev. Z dodatnim pospeševanjem prodaje naj bi gospodarsko škodo zmaij-šali za 4,5 miljarde tolarjev.
DAN EVROPE
Ob Dnevu Evrope, 9. maju, in začetku Evropskega tedna v Slovenji je minister za evropske zadeve Igor Bavčar v izjavi za javnost med drugim poudaril, da je povezo-vaije z drugimi državami in narodi „izziv tudi za Slovenjo, da skupaj ustvarjamo novo Evropo brez meja”. S pridružitvijo narodom Evropske Zveze bomo Slovenci zares doma v Evropi. Državjanke in državljani EZ Dan Evrope praznujejo 9. maja - na ta dan leta 1950 je idejni oče združene Evrope, francoski zunaiji minister Robert Schuman, izdal deklaracjo, s katero je pozval Francjo, Nemčjo in druge evropske države k sodelovanju na področju jeklarstva in premogovništva kot „prve konkretne podlage evropske federacje”. Dejarje ni le simbolično, saj so bile k združevarju pozvane države, ki so se v zadrji vojni med seboj skoraj uničile. Zato so se vodite ji držav in vlad EZ na vrhu v Milanu leta 1985 odločili, da se 9. maja slavi Dan Evrope.
ZAMEJCI IZRAŽAJO ZADOVOLJSTVO
Predstavniki kjučnih krovnih in strankarskih organizac j Slovencev v zamejstvu so po srečanju z državnima sekretarjema v zunarjem ministrstvu Mihaelo Logar in Francom Jurijem v Ljubjani izrazili zadovojstvo ob okrepjenem prizadevaiju slovenske vlade in parlamenta za pospešitev sprejetja globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Ital ji.
ZDRUŽITEV ZELENIH STRANK
Politični stranki Zeleni Slovenje in Zelena Alternativa razmišljata o združitvi v eno stranko. Po besedah generalnega sekretarja Zelenih Slovenje Boža Dukiča naj bi s tem politični prostor, razdejen na levico in desnico, dobil še tretji pol, ki bi si prizadeval za kakovost živjerja, kamor sodi tudi varovarje oko ja. Združitev naj bi olajšala tudi rjihov vstop v združenje Zelenih strank Evrope, ki praviloma dovojuje članstvo le po eni stranki iz posamezne države.
Slovensko stališče v Varnostnem svetu
Slovenski veleposlanik v OZN Danilo Tiirk je na zasedanju Varnostnega sveta 8. maja, ki ga je sklicala Kitajska zaradi bombnega napada na rjeno veleposlaništvo v Beogradu, izrazil „obžalovarje Slovenje zaradi tragičnega dogodka, ki naj bi ga povzročil raketni izstrelek in povzročil smrt ter poškodbe med kitajskimi diplomati ter drugimi osebami v veleposlaništvu”.
Poudaril pa je, da je omerjeni dogodek del širšega problema „Grozjivo nasije v tem delu sveta se je začelo pred desetimi leti in imelo izredno resne humanitarne posledice. Varnostni svet se zelo dobro zaveda razsežnosti humanitarne katastrofe, ki je posledica sistematične politike etničnega čiščerja albanskega prebivalstva na Kosovu. Humanitarni vidik položaja na in okrog Kosova mora biti nijno obravnavan. Osnutek resolucje o tej temi je že v Varnostnem svetu in upamo, da bodo kmalu sprejeti ukrepi glede tega osnutka,” je dejal Tiirk, ki je omenil tudi prizadevanja generalnega sekretarja na humanitarnem področju ter diplomatska prizadevanja Kofja Annana ter držav skupine G-8. Pri tem je poudaril, da se mora to delo nadaljevati, pri čemer mora biti aktivno udeležen tudi Varnostni svet. Tiirk je v zakjučku govora še enkrat poudaril, da nasije na in okrog Kosova izvira izpred desetih let.
„No, hvala Bogu, končno se vendar nekoliko jasni, ” je nek vzkliknil opazovalec v nedeljo zvečer, ko so prvi izidi notranjih peronističnih volitev v provinci Buenos Aires kazali na prepričljivo Du-haldejevo zmago. „Presneto, to se pa vedno bolj zapleta," je tarnal drugi, ko je po odstopu gospe ministra za vzgojo Susane Decibe, zagorel študentovski protest po buenosaireških ulicah in tudi po notranjosti dežele. In oba sta imela prav.
MOČ IN SIJAJ
Težko pričakovane volitve peronizma v provinci Buenos Aires so končno izvedene. Presenečenja ni. Duhaldejeva struja je pre-prič jivo zmagala in v trenutku ko pišemo te vrstice Cafiero vztrajno zahteva delež, ki pripada manjšini. To kvoto na kandidatnih mestih za poslance pa lahko dobi le, če število njegovih glasov preseže 25 odstotkov. Že s tem je povedana razlika in tudi obseg zmage guvernerja.
Menem je upal, morda kot zadnje upanje v sanjah tretjega mandata, da bo Duhalde poražen ali vsaj, da zmaga ne bo preprič ji-va. V zadnjem primeru bi v takih okoliščinah poiskal kakega kandidata, da bi ga zoperstavil dvojici Duhalde-Ortega. Zato se je ponovno govorilo o Reutemannu, zato se je pojavila dvojica Eduardo Menem-Cafiero. A vse zaman. Duhaldejevi glasovi so v nede-jo zvečer dokončno pokopali te sanje in načrte.
Najboj zanimivi so izidi v nekaterih posameznih občinah. Alberto Pierri, predsednik poslanske zbornice, nekdaj desna Duhaldejeva roka in sedaj uskok v menemiz-mu je bil poražen v domači veleobčini La Matanza. Od vseh občin poseljenega Vel. Buenos Airesa je menemizmu uspelo zmagati le v treh, vse drugo je ostalo v Duhalde-jevih rokah. Kar pa se notranjosti province tiče, je bil Duhalde kakor težak bat, ki je pogazil vse, kar se mu je zoperstavilo.
Ni čudno, da je takoj nato pričel pritiskati na vlado in zagovarjati svojo socialno politično smer. Še več: Duhalde sedaj ne gleda le na predsedniško kandidaturo, mer-več tudi že na vodstvo stranke. V tem oziru pa bi naše bralce opozoril na dvoje zanimivih dejstev. Prvo je, da je Menem zgubil lepo priložnost, da bi mirno ostal na krmilu stranke, ko je tajnik predsedništva Alberto Kohan skušal posredovati s pomirjevalno formulo Duhalde predsednik-Menem vodja stranke. Tedaj je zagorel ogenj v strehi. Danes stvarnost kaže, da Menem lahko izgubi oboje.
Druga: guverner pa tudi ne more svoje ofenzive izpeljati do konca. Ve, da brez predsednikove pomoči, oziroma proti njegovi volji, težko upa na volilni uspeh. Menem ohranja še toliko oblasti v rokah, in nadzira dovolj veliko količino strankinega aparata, da lahko Duhaldeju prekriža načrte predsedniške časti.
Zato se na obeh straneh pojavljajo pomirjevalne osebnosti, ki skušajo zbližati pozicije. Menem je že poklical Duhaldeja po zmagi. Sklenila sta bližnji sestanek, kjer naj bi se zadeve nekoliko razčistile. Drug drugemu sta še vedno potrebna in edino pametna pot je, da skleneta premirje in delata složno. Ne predsednikovi napadi na guvernerja, ne Duhaldejev zanos proti Menemu in njegovi politiki ne rodijo nič pozitivnega. Guverner pa mora na višku moči poriznati, da tudi zmaga še ni vse.
VROČE ULICE
V	zadnji številki smo nakazali problem zaradi prikrojitev v državnem proračunu. Mednarodni denarni sklad (FMI) je zahteval, naj se krepko zniža državni deficit in ker davčna nabirka kaže slabo, je minister Rpoque Fernandez segel po stroških. Te je
Tone Mizerit
treba bistveno zmanjšati.
Problem je nastal, ko je črtal kar 280 milijonov dolarjev iz vzgojnega proračun® Gospa minister Susana Decibe ni hotela potrditi omenjenega dekreta. Ostro je napadla gospodarsko ekipo in zagrozila z odstopom. Ker njenih zahtev niso upoštevali, ja končno podala ostavko in krepko zaloputnila vrata. Tako je vlada ostala brez edina ženske na ministerskem mestu. Je bil P3 tudi prvi primer, da je nek Menemov nruu^ ter odšel prostovoljno in celo proti želji predsednika.	g
Odstop gospe Decibe seveda ni rešil položaja. Ker je medtem rektor Buenos-aireške univerze Schuberoff zatrdil, da b° moral zaprezti univerzo če mu zmanjšaj0 fonde, je študentarija izpadla na ulice. Visokošolci in srednješočci so zadnje dri preteklega tedna in prve dni tega zasedli ulice, okrnjevali promet in uprizarjali izgr^ de. Za ta torek je bila napovedana učiteljska stavka, ki je hudo porizadela pouk širori države. Nekateri opazovalci so že zaceli primerjati te dni z dobo pred Aldfonsinoviri pobegom z vlade. Ta primerjava sicer niri3 kaj večje stvarne podlage, a že da se o te® govori ni najboljše spričevalo.
Vendar ti izgredi ne škodijo vladi tolik0' kot bi si opozicija želela. Radikali in freP3' sisti so sicer navalili na vlado zarad1 znižanja fondov vzgojnemu proračunu, a5
tem so se pridružili pouličnim izgredom-
To
pa jih tudi druži s sliko kaosa, ki pa Je mnogim nevšečen. Paradoksalno se s te® položajem ponovno lahko okoristi Duhald® čeprav tudi on nastopa proti Menem0'1 gospodarski in socialni politiki, morda & bolj kot De la Rua. A Povezava ima tisti le'1 prizvok, ki jo približuje študentarlji in ka°" su, Duhalde pa je dovolj oddaljen od Men® m a, da mu predsednikovo nastopanje 8 škodi, levičarski kaos pa ne oblati. Vroč® ulice končno škodijo le predsedniku in rt® govemu ugledu.
NEVAREN KONEC?
Vendar tudi resni opazovalci opozaijrt® nad rastočimi primeri, ki kažejo da vrte, uhajajo predsedniku iz rok. Menem je S™ ugled zgradil na vidiku popolne moči. Ni? bilo področja, kjer ne bi s čvrsto t° nadziral življenje in delo. Sedaj pa, ob cu drugega mandata, stvari popuščajo. ^ hod gospe Decibe in študentovski izgred1 edini primer. Pred tedni je kmetijska ka, ki je prvič zajela vse štiri kmeti)® organizacije (celo provladno Sociedad **" ral) je zadala hud udarec vladnemu ližu. Na vlado pada,j o tudi očitki za^j pomankarya varnosti in korupcije v pob011 skih vrstah.	.
Na političnem polju pa Menem nap1^.
Duhaldeju izgublja bitko za bitko.
Zb°r
guvernerjev, ki je bil temelj njegove pr0®1
ne oblasti, se mu je izneveril. V nedeljo Je
-uve-
odp^ N!3
Duhaldeja za predsedniškega kandidata-Duhaldejevo stran potpje tudi guverner
slavil peronistično zmago v Salti, a go’ ner Romero je že napovedal, da bo p1
La Pampe, Marin, ki je bil doslej vl' predstavnik menemizma. Dejansko se
0 f
nf
resno govori, da notranjih volitev za p* sedniško formulo v peronizmu sploh ne ker nasproti Duhaldeja in Ortege ni resn tekmeca.	^
Beseda „gobemabilidad”, to je molA vladanja, se vedno bolj pogosto pojavil8 . ustih menemističnih veljakov. Beseda
tudi skrbi opozicijo. Resni opazovalci
nie18'
jo, da bo končno moralo priti do sporaZ^ med predsednikom in guvernerjem, P8 . ,v do nekega kompromisa z opozicijo. Str8V vi zadnjih Alfonsinovih dni se kažej0^ obzorju. Ponavljam, okolnosti so p°P° ma drugačne. A nekoliko strahu je vc pametno, ker sicer fantje radi pretirava)0 voz peljejo preveč ob robu prepada. - %
/
Slovenci
Ribniški oktet v Mendozi
Zaradi različnih razlogov mendoška slovenska skupnost sem ter tja doživi dogodke, ki so zanjo posebej pomembni in nepozabni. To se gotovo dogaja vsaki skupnosti. En tak izreden dogodek je bil za našo skupnost gostovanje Ribniškega okteta.
Doživeli smo ne samo kvalitetni koncert, ampak tudi pestro družabno prireditev s slovensko glasbo in sodelovanje oktete kot cerkvena pevska skupina pri naši nedeljski sveti maši ter slednjič mnogo lepih ur prijaznega sožitja.
Morda je k lepšemu medsebojnemu razumevanju pripomogla naša predhodna povezava predvsem z mendoško pevsko družino, saj je bil oktetov umetniški vodja Prof. Jože Kores tisti, ki je pred leti z enomesečnim delom nekako predramil iz Pjegove najtežje krize naš pevski zbor, ko je bil brez dirigenta.
Ribniški oktet je lani praznoval 20. obletnico svojega delovanja, kar že samo Po sebi mnogo pomeni. Pa to ni vse. Oktet se brez dvoma odlikuje, ker ga sestavljajo 'zvrstni pevci, praktično vsi solisti, ki se kljub temu ujemajo v zlit in ubran skupinski zvok. Dalje tudi po obširnem repertoarju Predvsem slovenske ljudske in umetne pes-tei ter slednjič po doživetem podajanju, ki Poslušalcu, zlasti Slovencu, resnično pride globoko do duše. Koncert je bil v petek, 8. aPrila zvečer v dvorani našega Doma v Mendozi. Pestremu programu je navdušeno Medila številna publika, pri kateri je bilo tedi mnogo naših argentinskih prijateljev.
Na koncu navdušeni in hvaležni poslušalci kar niso pustili, da bi se pevci poslovili z odra.
Oktetovci so tudi napravili izlet v osrčje Andov pod Aconcaguo. Kljub temu, da je letos malo klavrna jesen v Mendozi, so imeli srečo, da so naleteli v hribih na krasen sončen dan, da so bili razgledi in panorame prvovrstni. Seveda so se tudi ustavili na pokopališču v Puente del Inca za poklon pred grobom našega rojaka, gospoda Jožeta Kastelica in ob skorajšnem sončnem zatonu so zapeli v pozdrav Slomškovo »Glejte že sonce zahaja”.
Kot že rečeno, je oktet pri nedeljski sveti maši tudi sodeloval s peljem. Nato pa je bilo opoldan v naši dvorani skupno kosilo, kateremu se je odzvalo zelo lepo število rojakov, da bi pogostili člane okteta in ponovno užili vsaj malo njihove neverjetno pestre ustvarjalnosti. Po obedu pa sta imela glavno vlogo Stane Mancini s svojimi popevkami in pa harmonikar Janez Goršič, ki sta držala nekaj ur vso skupnost v navdušenen razpoloženju, ne samo za poslušanje, ampak tudi za sodelovanje. Bil je resničen praznik naše narodne ljudske pesmi.
MB
V prihodnji številki našega lista bomo objavili pogovor, ki ga je imela Marjana Pirc z voditeljem okteta prof. Jožetom Koresom.
Pomembni obisk v Balantičevi šoli
Poročila z občnega zbora ZS
Poročilo zgodovinskega referenta Albina Magistra
(3)
24. maja 1995 je bil na odborovi seji sPfejet sklep, da se za 50-letnico našega društva oriše in v knjigi natisne zgodovina Vegovega delovanja. To je bila sprva gla-Vt'a> potem pa skoraj edina naloga, ki je kila povsem poverjena meni, ki sem pri °bčnem zboru tistega leta prevzel mesto 2godovinskega referenta. Z resnim oziroma 'teinim delom v tem smislu se je začelo v Januarju 1996, ko sem našel pisca in uredba v osebi dr. Jožeta Ranta. Dr. Rant je d®lo najprej v glavnih obrisih zasnoval, P°iskal in zbral dosegljive vire, jih uredil in teztolrnačil ter ovrednotil, spisal primemo •tesedilo in s sodelavci, od katerih so bili Pokateri v zahvali, ki je bila objavljena v ^Dorniku, imenoma omei\jeni — (in, torej, delo s sodelavci) pripravil za tisk.
Klij igo z naslovom: ZBORNIK DELA s Podnaslovom: v zvestobi in ljubezni, ■M naj bi bil tudi grafično nakazan kot Podnaslov) je tiskala tiskarna Vilko SRL v 00 izvodih, od teh 500 v vezani opremi in 'kpgih 500 broširanih. Zbornik je bil preds-^(jen naši skupnosti 15. avgusta lani na skupni proslavi 50-tih let našega Društva in klenega tednika Svobodna Slovenija.
Tako je bil cilj, ki si ga je odbor pred teni leti zastavil, v tej poslovni dobi do-steten. Sicer z zamudo šestih, sedmih mese-Cev> a si upam reči, da še pravočasno. Kako je delo za ta spomenik naši trdo-vOsti potekalo in kako je ta Zbornik nasute, je lahko informacije o tem najti v kasnih objavah in sporočilih, ki so izhaja v Svobodni Sloveniji, pa še posebej v JPih zapisnikih upravnega odbora in v r°čilih na občnih zborih iz prejšnjih let,
te
bolj jasno in obsežno predstavo pa si lahko omišlja in ustvari bralec, ki se začne — da uporabim modemi, internetski izraz — sprehajati po osemsto straneh te naše knjige.
Marsikaterih pomanjkljivosti, ki jih je v tem izdanju društvene zgodovine in ob njenem robu tudi življenja drugih slovenskih ustanov opaziti, tako z vsebinskega kot oblikovnega vidika, se je pisec s sodelavci vred zavedal. Verjetno bi jih bilo mogoče premostiti, ko bi se datum izida prestavil na daleč poznejši čas in bi se delo skrčilo na prvih 30 let društvenega obstoja — tako kot je bil stavljen predlog na zadnjem občnem zboru, vendar smo menili, da bi zavlačevanje z izidom lahko izjalovilo ves dotedanji trud in napor, kar se iz organizacijskih in psihičnih razlogov tako lahko zgodi. Tako možnost potrjnjejo tudi nekatera izkustva.
Povedati moram, da so se z dobrovolj-nim in učinkovitim sodelovanjem pri tem podjetju (oz. podvzemu — izraz tako priljubljen piscu Zbornika) izkazali prenekateri člani odbora, med njuni v prvi vrsti predsednik Društva.
V začetnem programu je bilo zgodovinskemu referatu nakazano tudi sodelovanje s kulturnim referatom pri proslavi 50-letnice pa tudi urejanje zgodovinskega arhiva (kot so zapisniki, korespondenca, publikacije).
Nesodelovanje s kulturniki mi bo kulturni referent odpustil, arhivi in kar je podobnega pa je že bilo deležno primerne, čeprav ne dokončne ureditve med i\jih uporabo za pisarje Zbornika.
Poročilo tiskovne referentke Pavline Dobovšek
Naš tednik ..Svobodna Slovenja” je kakor znano — glasilo političnih in ideoloških Slovencev, ki živimo v diaspori. Ustanovljen že leta 1941, ko so Ljubljano zasedli Italijani, je vsa vojna leta podtalno izhajal v domovini. Po komunistični revoluciji in sledeči marksistični vladi v Sloveniji, je „Svobodna Slovenja” pričela izhajati v Argentini z začetkom leta 1949. Zvest svoji ideološki linji nas že čez 50 let povezije in seznanja z dogodki med nami, v Slovenji in po svetu.
Sedarje stanje naročnikov Svobodne Slovenje je sledeče: v inozemstvo pošijamo list 90 naročnikom in 25 ustanovam, tem večinoma zastoij. V Argentini poši-jamo po pošti 160 naročnikom, 496 po raz-našalcih in 68 v Mendozo in Bariloche, skupaj se torej razpeča 839 izvodov. V teku leta 1998 smo prejeli 25 novih naročnikov, 44 pa jih je odpovedalo iz raznih razlogov; 12 jih je umrlo; mi pa smo izbrisali 106 naročnikov, od teh jih je 10 poravnalo dolg ali ob jubilo, da ga bo poravnalo; torej smo sami zbrisali 96 naročnikov. Skupaj smo v
letu 1998 izgubili 162 naročnikov in dobili 25 novih, torej smo izgubili 137 naročnikov. Bomo pa morali brisati še precej naročnikov, ki ne odgovorjo na naše opomine.
Naročnina je ostala že več let ista, malenkost smo dvignili le tistim naročnikom, katerim jo pošijamo po pošti in to vsled povišane poštnine.
Novinar g. Tone Mizerit vodi novinarski tečaj, ki se vrši ob sobotah v Slovenski hiši in za katerega je precej zanimaija.
V pretekli poslovni dobi smo odsek za tisk sestavjali gg. Cof, Rezej, Snoj, Jerebič ter jaz. Vsem gospodom se za sodelovarje lepo zahvajujem, posebno zahvalo pa sem dolžna g. Emilu Cofu, ki je imel na skrbi statistično in ekonomsko vodeije lista.
Odgovorni urednik »Svobodne Slovenije” je Tine Debe jak, souredniki pa so novinar Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati ter Gregor Batagej.
Rojakom priporočam branje tega našega tednika, saj varj lahko prosto napišemo svoje stališče do dogaijaij v Sloveniji, kakor tudi v naši skupnosti.
Bivši generalni tožilec Republike Slovenje Anton Drobnič je v spremstvu svoje soproge ge. Lidje in prof. Tineta Vivoda obiskal našo šolo 17. aprila med dopoldanskim poukom.
Zbrali smo se v gostinskem prostoru Našega doma vsi učiteji, nekaj staršev in -126 otrok.
Danica Malovrh ju je prijazno sprejela in jim zaželela dobrodošlico v imenu vseh navzočih. V imenu otrok pa sta ju pozdravila Vanči Štrubej in Gabrijela Qualizza, oblečena v goreijsko narodno nošo, in jima v zahvalo poklonila majhni darilci.
Takoj nato so najmlajši ob kitari Marte Selan zapeli nekaj jubkih otroških pesmic. Gosta sta jih z zanimanjem in smehjajem
poslušala. Otroci višjih razredov pa so kot učenci Balantičeve šole živahno recitirali Balantičevo pesem Domov.
V zahvalo smo prijeli prisrčen pozdrav g. Drobniča, ki je v svojem nagovoru posebno pritegnil otroško zanimaije. Otroci so prav ostrmeli ob njegovem odkritju, da je rojen prav v Grahovem, kjer je Balantič zgorel v hiši, ki so jo partizani zažgali. Še večje čudo pa je prevzelo otroke, ker je g. Drobnič povedal, da je domobranca Balantiča videl in z njim govoril samo tri dni pred to nesrečno tragedijo.
Za konec pa je g. Drobnič otroke povabil in navdušil, naj se kmalu okorajž\jo in obiščejo domovino svojih prednikov. Otroci so mu z veselim prikimavanjem to tudi obljubili.
Nato je večja skupina pod vodstvom Marije Štrubelj še zapela pesem: Zakrivljeno palico v roki...
Ivana Tekavec je srečanje z otroki zaključila, gosta pa sta se še z otroki in učiteljstvom slikala.
Učitelji smo ostali z njima še ob skromni malici pa prisrčnem in domačem razgovoru. Ta se je zavlekel dalje, kot jima je čas dopuščal, zato sta se morala kar v naglici posloviti z obljubo, da se še kdaj vrneta.
Levo: Gosta z učitelji
Spodaj: Gosta z učenci v Našem domu
Gospodarski vestnik
Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice
Gospodarstveniki vsega sveta
V	sklopu Svetovnega slovenskega kongresa se je že pred časom porodila ideja, da bi organizirali srečanje slovenskih podjetnikov in gospodarstvenikov iz zamejstva in po svetu. Ideja je zadobila moč zlasti po uspelem srečanju zdravnikov lanskega leta. O projektu povezovanja gospodarstvenikov smo v našem listu že pisali. Na zadnjem občnem zboru Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice pa so navzoči ponovno govorili o srečanju in mnogi so poudarjali važnost naše udeležbe.
Svetovni slovenski kongres je začel z akcijo tega srečanja iz več razlogov:
• poiskati stične točke na strokovnem področju;
• izmenjava gospodarskih in poslovnih izkušenj, ki jih imajo Slovenci doma in po svetu;
• vzpodbujanje možnosti nadaljnje mednarodne trgovske izmenjave in vključevanje slovenskega gospodarstva tudi preko slovenskih podjetnikov po svetu;
• prikazati možnosti vključevanja Slovencev po svetu v neposreden razvoj slovenskega gospodarstva.
K sodelovanju za pripravo srečanja je bila povabljena tudi konferenca za Argentino Svetovnega slovenskega kongresa in pa posebej Slovensko latinskoameriška trgovska zbornica. Kot ustanova, ki že dolga leta povezuje slovenske podjetnike in gospodarstvenike širom Argentine, je Zbornica poklicana k tesnemu sodelovanju. K udeležbi pa so vabljeni vsi podjetniki in gospodarstveniki, ki jih zanima in jim je pri srcu to povezovanje slovenstva na svetovni ravni.
Organizatorji načrtujejo tridnevno srečanje v obliki predavanj in okroglih miz.
Posebno pozornost bodo namenili predstavitvi gospodarskih dejavnosti Slovencev po svetu. Program bodo popestrili z obiskom in predstavitvijo nekaterih uspešnih slovenskih podjetij.
Preliminarni program so nam iz upravnega odbora že poslali. Srečanje se bo začelo v torek 21. septembra v Ljubljani, se nadaljevalo drugi dan istotam in končalo v četrtek z obiskom Kopra, ogledom Piranskega zaliva in podrobnim spoznanjem delovanja Luke Koper, ki je glavni pokrovitelj srečanja.
Snovi, ki jih bodo razpredli razni predavatelji, zadevajo bistvena vprašanja sodobnega gospodarstva s pogledom na slovensko stvarnost. Predavatelji bodo priznani strokovnjaki, med drugimi dr. Andrej Bajuk iz Pariza, državna sekretarka Vojka Ravbar in Matej Kovač. Važen del srečanja bo predstavitev slovenskih gospodarskih združenj v zamejstvu in po svetu (posebna točka programa je posvečena Argentini) in seveda predstavitev možnosti vlaganja v slovensko gospodarstvo in trgovanja s Slovenijo.
Udeleženci bodo imeli priložnost obiskati posamezna slovenska podjetja tudi po želji, kar bodo lahko uredili na srečanju samem. Obiski so predvideni v petek in soboto po zaključku uradnega dela srečanja.
Za podroben program in pa dodatne informacije se lahko obrnete na Slovensko latinskoameriško trgovsko zbornico (Bme. Mitre 97, Ramos Mejia, Tel. 4656-6565) ali pa na argentinsko konferenco Svetovnega slovenskega kongresa (Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, Tel 4636-0841).
-e -t
MARKO KREMŽAR
KOSOVO
(D
POGLED V ZGODOVINO
Pred šeststodesetimi leti, 15 junija leta 1389, se je na Kosovu odločala usoda večjega dela srbskega naroda. Turška vojska je porazila Srbe, ki so se junaško bili proti neprimerno večji sili rastočega imperija. Padel je v boju srbski car Lazar pa tudi turški sultan Murat I. je na bojišču izgubil živ^enje. Ta boj in nepretrgano bojevanje Srbov proti Turkom, kije sledilo v naslednjih stoletjih, bi mogli primerjati z „recon-quisto”, ki se je v istem času odvijala na iberskem polotoku. Španska zmaga in srbski poraz v spopadu z islamom sta v veliki meri zaznamovala Evropo, ki je ted*y še neprizadeto gledala, kaj se dogaja na dveh od njenih treh južnih polotokih.
Kljub porazu, ki je primoral eno od dveh srbskih kraljestev, da je sprejelo turško nadvlado, je kosovska bitka postala za Srbe simbol vojaškega in moralnega odpora. Pravoslavno krščanstvo, ki jih je povezovalo z Grki, pa je bilo notranja sila srbske narodne zavesti. Ta se je krepila ob dejstvu, da Turki, ki so pobili večji del srbskega plemstva, podjarmili nekdanjo državo carja Dušana in odcepili od nje Makedonijo in Albanijo, niso mogli nikoli osvojiti Črne gore.
ALBANCI V JUGOSLAVIJI
Po več kot pol tisočletja je postalo Kosovo spet središče dogajanj, ki pa v nasprotju s preteklostjo burijo duhove po vsem svetu. Večina ljudi, ki po televiziji
spremljajo, kaj se dogaja na tem delu Evrope, ne ve, da segajo korenine današnjih konfliktov daleč naz;y v zgodovino.
Na Kosovu, ki meji na Albanijo, je živelo od nekdaj nekaj albanskega prebivalstva, ki je bilo v nasprotju s srbsko pravoslavno večino muslimanske in deloma katoliške vere. (Mati Terezija je bila, na primer, Albanka iz teh krajev, v katerih je deloval tudi slovenski škof Gnidovec.) Statistike kažejo, da je leta 1932 prebivalo na Kosovu komaj dobrih 30.000 tisoč Albancev. Ta manjšina je počasi pridobivala na pomembnosti, posebno še, ker je Titova Jugoslavija dala Kosovu položaj avtonomne pokrajine. Na ta način so komunisti nameravali oslabiti Srbijo, kjer je bil vpliv monarhije in Mihajloviževih simpatizerjev takrat še močan.
Posledica je bila, da je avtonomija privabila na to področje vedno več Albancev. Ti so ohranili kljub komunistični oblasti dve bistveni lastnosti, ki so jih srbski prebivalci v teku desetletji izgubili. To sta bili: močna družinska povezanost in visoka rodnost. Medtem ko imajo srbske družine na Kosovu po enega ali kvečjemu dva otroka, niso redke albanske družine, ki jih imajo več kot pet. Tako predstavljajo albanski Kosovari že približno 90% vsega pokrajinskega prebivalstva. Iz manjšine so postali popolna večina.
Ves čas po drugi svetovni vojni so Albanci na Kosovu pridno kupovali zemljo. Dejstvo, da je med njimi družinska povezava izredno živa in močna, jim je lajšalo nakup zemljišč, večkrat ne glede na ceno.
Javna izjava ...
Nad. s 1. str.
no oblastjo, ponovni vznik strahu pred možnostjo, da bo posameznik s svojo vestjo in artikulacijo lastne eksistencialne izkušnje videti nelojalen do vladajoče koalicije, so samo nekatere pojavne oblike dejstva, da sedanja slovenska družba ni zmožna vsrkati, sprejeti ali zavrniti nobene kritike, nobene politične zamisli ali vizije,” menijo avtorji javne izjave, ki so tudi prepričani, da je Slovenija deset let po Majniški deklaraciji v „globalni in kulturni krizi, ki že prizadeva razvoj slovenske nacije in njene zgodovinske interese, ogrožena je celo narodna identiteta”.
Kultura kot prostor duhovne ustvarjalnosti, človekove prostosti in njegove vrednostne zaveze je ustanavljala slovenski narod in varovala njegovo istovetnost vsa stoletja njegove preddržavne zgodovine. Dajala je bistvene spodbude slovenskim narodnoosvobodilnim in državotvornim dejanjem. Danes, po desetletnih izkušnjah lastne državnosti, lahko zanesljivo ugotovimo, da je kultura kot formativna družbena in nacionalna sestavina tudi trajni temelj, iz katerega poganjajo duhovne spodbude za delovanje slovenske nacije. Te spodbude dajejo duhovno in življenjsko samobitnost narodu in s tem osmišljnjejo njegovo ustavo in na njej utemeljeno državo.
Pred tako imenovanim prvim korakom, ki ga predstavljajo volitve in ki bi lahko pomenil politični obrat in eo ipso izhod iz globalne in kulturne krize, ni mogoče pustiti ob strani nekaterih postavk, ki takšen izhod omogočajo.
Avtorji izjave menijo, da je treba okrepiti delovanje civilne družbe in zbrati v dejavno formo vse tiste zamisli in energije, ki jih sedanji odklon od izhodišč slovenske pomladi s konca osemdesetih let ne pušča v vseenosti in neprizadetosti; nujno je prek dejavnih skupin civilne družbe razgraditi kontuitetne vzorce mišljenja in ravnanja, ki obvladujejo tudi velik del družbe; od države je treba zahtevati, da zagotovi uravno-
Drug drugemu so pri tem pomagali. Poštah so ne le večinski naseljenci, ampak tudi lastniki nekdaj srbske zemlje.
Pri tem ne smemo spregledati, da je za vsak nakup potreben poleg kupca tudi prodajalec. Srbi so zemljo prodajali, ker so imeli pred očmi le neposredni dobiček, spregledali pa so dolgoročne narodne koristi, kar je bilo povsem v skladu s komunistično miselnostjo, za katero narod ni vrednota.
MILOŠEVIČEVA DRŽAVA
Predsednik Jugoslavije Miloševič, bivši komunist, ki je v zadnjem desetletju zapravil večji del države, ostanek pa spravil v veliko gospodarsko stisko, je sklenil, da se bo obdržal na oblasti tako, da bo združil okrog sebe srbsko ljudstvo. Po izkušnjah nekdanjih partijskih časov je vedel, da je mogoče najhitreje strniti ljudi okrog vodstva, kadar grozi sovražnik. Treba ga je bilo najti. Povabil je del naraščajoče opozicije v vlado in se postavil v vlogo branitelja srbstva. Notranji sovražnik pa so postali kosovski Albanci.
Tem je leta 1989 ukinil avtonomijo in pričel omejevati njihove že pridobljene pravice. Kasnejši zapleti s Slovenijo, Hrvaško, nato pa v veliko večji meri z Bosno in Hercegovino so za nekaj časa preusmerili Miloševičevo pozornost proti zahodu. Ta čas so izrabili Kosovari za pripravo svoje tako imenovane „Osvobodilne vojske”. Namen oboroženega udara naj bi bila ponovna pridobitev izgubljene avtonomije v okviru Jugoslavije. Težko je ugotoviti, do kakšne mere je imela prav jugoslovanska vlada, ki je gverilcem očitala, da razbijmo
teženo pluralnost vseh medijev in finančno zagotovi izvajanje vsaj enega dnevnega časnika in emitiranje enega televizijskega programa, ki ga ne bo obvladovala niti prikrita kontinuiteta.
Ker je tudi z načinom vstopanja Slovenije v Evropsko zvezo, kot ga prakticira vladajoča koalicija, ogrožena slovenska nacionalna identiteta, je treba vladi predložiti v premislek ukrepe in zamisli, po katerih bi se Slovenija vsaj neformalno povezala s številčno manjšimi narodi (predvsem v srednji Evropi) v Evropski zvezi z namenom skupne zaščite nacionalnih identitet. Ob tem je treba posebej poudariti, da je spoštovanje slovenskega jezika na vseh ravneh nomičnega in integritetnega pomena za ohranjanje slovenstva. Od vlade je treba tudi zahtevati, da država intenzivira odnose s slovenskimi manjšinami v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V razmerah evropske „brezmejnosti” bo tako nekdanja težnja P° „skupnem kulturnem prostoru” Slovencev postala „Zedir\jena Slovenija”, so zapisali avtorji javne izjave ob 10. obletnici Majniške deklaracije, ki so:
mag. Rudi Šeligo, pisatelj; dr. PeW Jambrek, prof.; Andrej Aplenc, inž.; Dnt' go Bajt, urednik; dr. Andrej Bajuk, ekon-', Janez Bernik, akad. slikar, član SAZV; Viktor Blažič, publicist; mag. Drago Demšar, odv.; Niko Grafenauer, pesnik Drago Jančar, pisatelj, član SAZU; Andrej Jemec, akad. slikar; dr. Tone Jerovšek, pravnik; dr. Dean Komel, prof; dr. Milček Komelj, prof; dr. Janko Kos, prof; &■ Manca Košir, prof; Lojze Lebič, skladatelj, član SAZU; Romana Logar, dipl. ekon-i dr. Joža Mahnič, pred. Slov. matice; dX-Boris A. Novak, pesnik; mag. Janez P°' gačnik, teolog; dr. Hubert Požarnik, psi holog; dr. Jože Pučnik, prof; dr. Primož Simoniti, prof; Jože Snoj, pesnik in P1' satelj; Janez Stanek, prof; dr. Anton Stres, teolog; dr. Ludvik Toplak, rekU)f univ. v Mariboru; Marijan Tršar, akad■ slikar; dr. Ivan Urbančič, filozof; Dane Zajc, pesnik, član SAZU; Aleksander Zorn, urednik.
Po STA
državo in iščejo v resnici združenje z Alba-nijo, ki bi na ta način postala upoštevai\)a vredna muslimanska sila v Evropi.
Že ta cilj ni bil povsem jasen v pričetki albanskega odpora, pa govorijo danes 0 r\jem odkrito predstavniki gverile tudi Pre<* mednarodno televizijo.
Na napade in sabotažna dejanja albal'®' ke gverile so pričele jugoslovanske ob0' rožene sile odgovarjati. Najprej je bila v spopade zapletena policija, potem vojsk® in končno še paravojaški oddelki, ki dobili žalosten sloves že v Bosni. Miloševi je pričenjal z radikalnim »reševanjem" ko-sovskega vprašanja. Z rastočim nasiljem Je pričel pehati albansko prebivalstvo najPr5 iz naselij in nato čez mejo. Prva faza etniČ" nega čiščenja se je pričela.
Zahodnjaki, ki so se bali, da bi se P° bosanskih izkušnjah spet znašli pred valo'1 beguncev, katerih v resnici nihče ne mar3, so pričeli posredovati med jugoslovansk0 vlado in albanskimi predstavniki. Ko Je Miloševičeva vlada pognala prve Kosovari6 čez državno mejo in nato sprejela pogaja ja z njihovimi predstavniki na mednarod^ ravni, je hote ali nehote notranji konfli™ spremenila v mednarodnega.
MEDNARODNI ZAPLET
Pogajanja v Rambovillu v Franciji, ki s° potekala v drugi polovici lanskega leta P° pokroviteljstvom držav članic Atlantske#8 pakta (NATO), so nekaj časa vzbujaj® upanje na miren izid spora. Albanski ci so sprejeli pogoje zahodnjakov in obl)u bili, da se bodo razorožili. Etničneg čiščenja pa kljub temu ni bilo konec. .
Nadaljevanje prihodu)1
Pisali smo pr
Novice	iz
MARIBOR - V Unionski dvorani se je končalo letošnje, že 16. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem. V okviru štirih tekmovalnih koncertov se je v dveh dneh predstavilo skupno 33 zborov. Na zadnjem koncertu si je Zlato plaketo Mesta Maribor prislužil Komorni zbor De Profundis iz Kranja pod vodstvom Branke
Potočnik.
LJUBLJANA - Star katalonski običaj, ki se je z geslom Podarimo kryigo! razširilo po večini držav Evrope, se je dodobra uveljavil tadi v Sloveniji; v prestolnici in vseh večjih atestih so dnevi pred 23. aprilom, Sveto-Vl'im dnevom knjige, že četrto leto zapored Posvečeni popularizaciji knjige. Slovenske dneve knjige so dopoldne v parku Zvezda, Med stojnicami knjigotržcev in založb, ki Ponujajo knjige po občutno nitjih cenah, °dprli in z nagovori počastili razni politični veljaki in predsednik društva pisateljev Evald Flisar. Razen sejemske prodaje knjig Po znižanih cenah v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Piranu, Sežani, Krškem in mnogih drugih mestih, predstavitev programov založb, knjižnih novosti in problemskih pogovorov so dogajanje dnevov popestrila še srečaifia pesnikov in pisateljev z občinstvom. V okviru dogajanja na prostem v ljubjjanskem parku Zvezda pa je bila tudi dražba knjig, novost na Slovenskem.
VOLČJI POTOK - V Arboretumu so odprli 11. razstavo cvetja, ki ponuja na o§led obilje tulipanov in drugega spomladanskega cvetja. Na razstavi, ki je potekala d° 2. m^ja, se je predstavilo 200 razstavfial-oev. Organizatorji pa so tokrat pripravili todi prikaz zasaditve nekaterih znanih evropskih parkov.
LJUBLJANA - Ob pregledni razstavi Prek 100 grafičnih listov znanega slovenskega scenografa Jožeta Spacala, ki so jo odprli 20. aprila v galeriji Tivoli v istoimenskem gradu, je Mednarodni grafični likovni eenter (MGLC) izdal tudi reprezentativno Monografijo avtorja, ki je pravkar slavil 60-letnico. Grafike predstavljajo izbor iz širokega avtorjevega opusa.
BRNIK - Po mnenju Odbora za letalsko Varnost, ki deluje v okviru Mednarodnega sveta evropskih letališč, spada letališče brni k med najbolj vame v Evropi. Na Br-
niku uporabljajo najbolj sodobno opremo za temeljite preglede potnikov in prtljage. Vsak kos prtljage, ki se natovori v letalo, pregledajo z rentgenskimi žarki.
LJUBLJANA - Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji okoli 777.000 telefonskih naročnikov v žičnem omrežju, kar predstavlja 39 naročnikov na vsakih sto prebivalcev. V zadnjem letu je to število naraslo za 8 odstotkov. V mobilni telefoniji pa je že prijavljenih več kot dvesto tisoč naročnikov, torej povprečno pride deset mobilnih telefonov na vsakih sto prebivalcev.
LJUBLJANA - Brezposelnost v Sloveniji se v zadnjih letih postopno zmanjšuje; upadanje je najbolj opazno v kategoriji mladih brezposelnih, ključni problem pa ostaja delež brezposelnih, starejših od 40 let (ta je marca 1999 znašal 47,3%). Med brezposelnimi se povečuje delež žensk; med letom 1994 in marcem letos je število brezposelnih žensk s 57.000 (43%) naraslo na 61.000 oz. skoraj 50% vseh brezposelnih.
LJUBLJANA - Policisti so na Galjevici (blizu Rakovnika) s štirimi zadetki usmrtili 170 cm visokega in približno 80 kg težkega medveda. Kot so poudarili na časnikarski konferenci policijske uprave Ljubljana, so bili zaradi zavarovanja življenja ljudi, predvsem otrok, ki so bili v navedem času na poti v osnovno šolo, policisti prisiljeni uporabiti strelno orožje, suj nimajo ustrezne opreme za obvladovanje tako vidno razdražene in popadljive živali. Policisti so medveda nujprej poskušali usmeriti izven naselja, kar pa jim ni uspelo. Medved je bil samec, v tretjem letu starosti, torej v pred-pubertetni dobi, v kateri imujo medvedi nepredvidljivo obnašanje in kažejo drznost.
LJUBLJANA - Maturo bo letos prvič opravljalo 9730 maturantk in maturantov, kar kaže na dejstvo, da se za maturo vsako leto odloča vedno več srednješolcev, pa tudi uspešnost je vedno večja. Prvo izpitno polo - esej iz maternega jezika - bodo dijakinje in dijaki pisali v ponedeljek, 10. maja. Drugi del pisnega izpita iz maternega jezika (slovenskega jezika s književnostjo oziroma italijanskega ali madžarskega jezika s književnostjo) bodo opravljali 14. junija. Matura pri drugih predmetih se bo začela 11. junija.
ST. PETERSBURG, ZDA - Slovenski biatlonec Igor Kogoj je prvi med Slovenci, ki mu je uspela kvalifikacija za nastop na M'etovnem prvenstvu Ironman na Havajih. Kvalifikacije so potekale v ameriškem St. Eatersburgu, kjer si je nastop na Ironmanu Zagotovilo najboljših 22 od skupno 1380 štopajočih tekmovalcev.
LJUBLJANA - V Krškem in Ljubljani sta k'la prvi dve dirki za srednjeevropski pokal v speedwayu. V Krškem so bili so bili najboljši Čehi pred Hrvati in Slovenci, v Ljubl-ši pa so največ točk zbrali Slovenci pred ehi in Hrvati. Isti vrstni red kot na dirki v kiubljani je tudi v skupnem seštevku.
LJUBLJANA - Na tacenski ruleti spomladanskega dela J&B Raftinga 1999 na Sa-”hih brzicah, ki so v tem delu reke ocenje-k® s težavnostno stopnjo III do IV, je po Prtčakovanju v slalomu in spustu slavila ekipa Bober I, ki tako v spomladanskem elu prvenstva ostaja neporažena. V slalomu je ekipa Bober I dosegla najhitrejši čas M v prišla brez kazenskih točk. Na prese-Šfrvo 2. mesto se je uvrstila ekipa Xtrem led, tretja je bila Forstek Hrastnik L
Varšava, Bratislava - Mlade slo-
'Mnske teniške igralke nadafitfiejo s serijo Mednarodnih uspehov. Zadnjega je dosegla
CHILE
Traiguen, 4. maja
V	tej dolgi in ozki južnoameriški državi nas je sedni okrog 60 Slovencev. Med temi je 14 duhovnikov. Največ Slovencev je v Santiagu, ostali so bolj na jugu. Žaradi velikih razdalj smo povezani med seboj le pismeno.
Malo pred veliko nočjo je prispel k nam iz Avstrije g. Mejač, lazarist iz Ljubljane. Njegovega prihoda so bili veseli zlasti naši ijufije v Santiago, ker so imeli tako med seboj domačega duhovnika za velikonočne praznike.
Veliko dobrega stori za nas in nam je kakor dobra mati č. s. Vincencija Kaplja, ki je prišla v Chile že pred vojno in je asisten-tika usmiljenih sester. Njene naklonjenosti in dobrohotnosti ji ne bomo nikoli pozabili.
Sredi aprila nas je malo prestrašil potres. Kaj hujšega ni bilo, le g. Frenku bi se kmalu župnišče podrlo. Imel je še toliko moči, da je obdržal, da niso padle stene skupaj. Je pa menda v tako slabem stanju, da je komisija ugotovila, da bo moral sezi-
dati novega.
Bog daj, da bi vsi, kar nas je v Chile, ostali zvesti idealom, zaradi katerih smo begunci.
OBVESTILO!
Vsem v Argentini živečim Slovencem poklanjam kopijo originalne „Brezjans-ke Matere Božje” v isti velikosti. Njen sedež bo v cerkvi sv. Frančiška Šaleškega, Avenida Belgrano 3863.
Interesenti, ki bi želeli barvne kopije v velikosti 23x32 naj se izvolijo obrniti na naslov avtorja
KORITNIK MARUAN Juncal 3621 III. Capital
Nova maša v Buenos Airesu. V nedeljo, 15. maja bo imel ob desetih dopoldne v kapeli na C. Belgrano novo mašo naš rojak g. France Novak, ki je dokončal teološke študije v San Luisu.
Svobodna Slovenija, št. 19, 12. maja 1949
Slovenija	mo
Med t.i. lokalne tipe košev sodi tudi kraški koš, ki je naprava za prenašapje trave in sena. Najbolj razširjena je njegova uporaba na Krasu, poznajo pa ga tudi na območju slovenske Istre in na drugih območjih slovenskega primorskega sveta. Oblika košev po posameznih območjih je vedno okrogla, razlikujejo se le po velikosti premera in po višini.
Najobičajnejši način prenašanja manjših in srednjih košev je na glavi, večje pa prenašajo z rokami, tako da si jih zadanejo na hrbet ali tako, da uporabijo kol, na
Kraški koš
; SLOVENIJA
raški koi	£	1100
katerega nasadijo koš. Izdelovanje košev je še danes izraziti del domačega samouškega ple-tarstva. Prazne koše so obešali na stene gospodarskih delov stavb, kjer so na svojevrsten način sooblikovali tudi likovno podobo pročelij. Sicer pa je prav ta „motiv” pogostokrat prisoten tudi v grafičnem in slikarskem delu kraškega slikarja Lojzeta Spacala. Lahko bi rekli, da je v določenem obdobju njegovega ustvarjanja prav kraški koš eden od osrednjih motivov in je razpoznavni znak kraške kulturne krajine.
Tina Pisnik, ki je v četrtfinalu turnirja WTA v Varšavi (nagradni sklad 112.500 ameriških dolarjev) s 6:4 in 6:4 premagala 24. igralko sveta, Slovakinjo Henrieto Nagyo-vo. Pisnikova bo tako naslednji teden na svetovni računalniški lestvici druga naj višje uvrščena Slovenka - za Katarino Srebotnik in pred Tino Križan. Z uspešnimi igrami pa nadaljuje tudi Katarina Srebotnik, ki je v četrtfinalu challenger turnirja ITF v Bratislavi (nagradni sklad je 75.000 ameriških dolarjev) s 6:2 in 7:5 premagala Čehinjo Deniso Hladkovo.
NOVA GORICA - Helena Javornik je po pričakovanju zmagala na državnem prvenstvu v Novi Gorici na 10.000 metrov (34:32,89), med moškimi pa je bil najboljši Roman Kejžar (29:57,68, Maribor 98). Ob tej priložnosti so v Novi Gorici pripravili tudi prvi mednarodni miting v tej sezoni v Sloveniji. Novogoričanka Nina Zega je v skoku s palico za centimeter izboljšala rekord svoje klubske ktfiegice Teje Melink (3,71 metra). Postojnčan Dejan Miloševič je v skoku v višino zmogel letvico na višini 2,20 metra, Miran Vodovnik (Slovenska Bistrica) pa je s 17,64 metra v suvanju krogle izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu do 23 let.
Osebne novice
Krsti: V cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena Nadia Belen Močnik, hčerka Franclja in ge. Ane Alejandre Strle; botrovala sta Andrej Močnik in ga. Vida Gornik Strle. V soboto, 8.maja sta bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Dorjan Heller Podboj, sin inž. Arturja in ge. Lučke Podboj, ter Jana Forlenza Podboj, hčerka dr. Carlosa Forlenza in ge Ernestine Podboj; Dorjanu sta botra lic. Franci Gorše in ga. Dora Heller Gorše, Jani pa dr. Celedonio von Wuthenau in ga. Chantal LLambi von Wuthenau; krstil je prelat Jože Škerbec.
Čestitamo!
Smrt: Umrl je v Warcalde (Cordoba) Jurij Jereb (80). Naj počiva v miru!
OB SMRTI ELE ŠKULJ DOLŠINA
Ko prebiram Svobodno Slovenijo, pridem tudi do zadnje strani. Tokrat me je gorrfia vest zelo prizadela. Zakonca Edija in Eko Škufi sem poznal in bil z njima kot domobranec v kontaktu v Velikih Laščah in pozneje v begunstvu, dokler nista emigrira-la v Argentino. Gospa Ela je imela tri brate, dva duhovnika, Janeza in Stanka, in tretjega domobranca Lojzeta. Pokojna Ela in Edi sta po zaslugi naših krvnikov morala umre-
Priznanja mesta Ljubljane
Ob prazniku mesta Ljubljana, 9. maju, so na slavnostni seji mestnega sveta na Ljubljanskem gradu podelili nagrade, plakete in spominsko priznanje mesta Ljubljane. Slednje je prejel primarij Ciril Armeni za svoj prispevek k organizaciji in razvoju mfine medicinske pomoči v Sloveniji.
Nagrade pa so izročili etnologu prof. dr. Vilku, pisateljici Mimi Malenšek, ginekologu Francetu Novaku ter Zavodu za slepo in slabovidno mladino.
Plakete pa so dobili: umetnostni zgodovinar dr. Bogomil Komeli, ginekolog prof. dr. Božo Kralj, ekipa predstave Sapramiška Lutkovnega gledališča v Ljubljani, arhitekt Boris Pavčič, Univerza za tretje življenjsko obdobje, prof. dr. Tone Klemenčič.
Plakete mesta Ljubljane so prejeli še dr. Boris Gaberščik, Luka Lesar in Splošna nu,jna medicinska pomoč v Ljubljani.
ti na tujih tleh. Ti krvniki pa dobivajo za nagrado še višjo pokojnino, kakor jim omogoča vlada, ki se predstavlja za demokratično.
Moje občuteno sožalje vsem sorodnikom Dolšina - Škufi. Namesto cvetja na grob pa 50$ v tiskovni sklad Svovodne Slovenfie.
Vinko Levstik Gorica, Italija
Mali oglasi \
mum
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, n:\jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F’, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF
Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponede(jka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk-
- $ 12,-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
li	. maja 1999
1 dolar	166,78 SIT tolarjev
1 marka	96,67 SIT tolarjev
100 lir	9,76 SIT tolarjev
Obvestila
Slovenska kulturna akcija
vabi na odprtje
razstave novih slikarjev,
ki bo v soboto, 15. maja, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše
Razstavljajo:
Colombini Gabriela, Drobnič Ljudmila, Grbec Cecilija, Hafner Eli, Savnik Delija, Voršič Vladimir Jurij, Zavrtanik Branko in Zupančič Miriam
Razstava bo odprta tudi v nedeljo, 16. maja, ob 16. do 20. ure
Žegnanje pri Mariji Pomagaj
v nedeljo, 23. maja 1999
• 25 - letnica blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj
• 5 - letnica smrti delegata prelata dr. Alojzija Starca
• zlata maša Franceta Novaka iz San Luisa
• ob 11.30 slovesna sv. maša za pok. msgr. Antona Oreharja, dr. Starca in žive ter pokojne dobrotnike cerkve Marije Pomagaj in Slovenske hiše; somaševanje dušnih pastirjev; pel bo Mladinski pevski zbor iz San Justa
• ob 13. slavnostno kosilo v dvorani škofa Rožmana
Toplo vabimo vse predstavnike naših ustanov in vse rojake. Vstopnice za kosilo v dušnopastirski pisarni po 10 pesov. Prijave do 21. maja.
Prvo srečanje s posredovalcem
Srečanje predstavnikov Slovenije in Hrvaške z nekdanjim ameriškim obrambnim ministrom Williamom Perryjem so 5. maja pripravili v washingtonskem hotelu The Westin Fairfax, na pol poti med veleposlaništvoma obeh držav.
Perry je bil pred začetkom sestanka zadržan in je dejal, da je treba počakati, da se seznani s stališči obeh držav, preden lahko karkoli napove. „To je šele naš prvi sestanek in mislim, da se je treba najprej seznaniti s problematiko. Povem pa lako, da se veselim sodelovanja s prijatelji iz Slovenije in Hrvaške,” je povedal.
Po srečanju, na katerem so se s Perryjem sestali najprej predstavniki obeh delegacij skupaj, nato pa še obeh držav posebej, sta veleposlaništvi Slovenije in Hrvaške pripravili izjavo za javnost. Kot so v njem zapisali, je srečanje pokazalo, da je večina vprašanj med državama že rešenih
SOBOTA, 15. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
SKA: Odprtje razstave novih slikarjev ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 16. inaja:
Obletnica v Slovenskem domu v San Martinu s celodnevnim programom. ČETRTEK, 20. maja:
Redni sestanek sanmartinske Lige žena mati.
PETEK, 21. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta ob
20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 23 maja:
Žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Ob 11.30 sv. maša nato slavnostno kosilo.
SOBOTA, 29. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega teča,ja ob 15. uri v Slovenski hiši. SREDA, 2. junija:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena z žalno uro za naše žrtve, v Slovenski hiši ob 16.
SOBOTA, 5. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
NAŠ DOM SAN JUSTO
Potrebujemo odgovorno osebo, ki naj bi izvrševala delo oskrbnika v tej ustanovi.
Za več informacij se lahko obrnete na telefon: 4441-5582 od 8 do 12 ure.
UGANKA
Ali veste, katera knjiga je bila nnj-težja na slovenskem štantu na zadnjem knjižnem sejmu v Buenos Airesu? Da, uganili ste:
Zgodovinski Zbornik
Zedinjene Slovenije!
Najtežja po fizičnih, političnih in psiholoških zakonih. Pa da je Vi še nimate? Hudirja, ta je pa res težka.
Zbornik v vsako slovensko družino!
(Da boste imeli lažjo vest).
in da bodo preostala odprta vprašanja lahko urejena v relativno kratkem času.
Predstavnik ameriškega State Depart-menta je dejal, da ima Perry pri posredovanju med Slovenijo in Hrvaško „neformal-no” podporo ameriške administracije, ki se bo morda aktivno vključila v proces urejevanja odprtih vprašanj, kar pa bo odvisno od napredka pogovorov slovenske in hrvaške strani s Perryjem. State Department je pred začetkom posredovanja izdal tudi nekakšna neformalna načela za pogovore, preko katerih naj bi potekalo reševanje odprtih vprašanj-
Perryjevo delo je brezplačno, pač pa se ne bo vmešaval v druga nerešena vprašanja, kot je nesoglasje o dolgu Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in jedrski elektrarni Krško.
Slovenski zunanji minister Frlec je napovedal, da bo Perry obe državi obiskal konec maja. Minister je ob tem poudaril, da se Slovenija pogaja na podlagi stališč, ki jih je državni zbor izrazil v memorandumu o Piranskem zalivu, in načel, ki jih je diplomatska komisija uporabljala pri izdelavi predloga poteka mejne črte. Rešitev problematike je odvisna od tega, ali se bosta Slovenija in Hrvaška uspeli dogovarjati, ne da bi se držali „ortodoksnih okvirov”. Tudi Perry je poudaril, da je problem jasno postavljen, treba pa je iskati rešitve, ki so zunaj konvencionalnih rešitev, za kar je potrebna ustrezna politična volja in pripravljenost obeh strani.
O tem, kaj storiti, če bi bilo Perryjevo mnenje neugodno za slovensko stran, minister Frlec ni hotel govoriti.
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
V
I
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE 'tor: Valentin B. Debeljak ' Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA ' Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@iinpsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol; ostale države Amerike 120 USA dot; ostale države po svetu 130 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
(j čeke na ime „Eslovenia Libre J)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@eiudad.com.ar
        gg"
Bernik vnovič predsednik SAZU
Prof. dr. France Bernik je bil vnovič izvoljen za predsednika najvišje nacionalne znanstvene in umetnostne ustanove Sto' venske akademije znanosti in umetnosti.
Za podpredsednika za področje hunta' nistike in umetnosti je bil izvoljen akademik Kajetan Gantar, za podpredsednika a* področje naravoslovja akademik Aloj2 Kralj, za člane predsedstva pa akademik Janez Batis, Lojze Vodovnik in Ciril Zlobec-Akademik France Bernik je eden izmed vodilnih slovenskih literarnih zgodovinar jev in literarnih teoretikov. Predsednik SAZU je bil pred tem že v dveh mandatih Alojz Kralj je doktor elektrotehnike U1 redni profesor za področje biomedicinske tehnike, biomehanike in robotike. Od 1$^ do 1997 je bil rektor ljubljanske univerze-Akademik Kajetan Gantar je doktor literarnih znanosti, klasičen filolog in mojstrski prevajalec klasičnih besedil..
Akademik Janez Batis je redni profesor veterinarske fakultete v Ljubljani v pokoju in zaslužni profesor ljubljanske univerze.
Akademik Lojze Vodovnik je načelnik v oddelku za tehniške vede. SAZU.Akademik Ciril Zlobec, pesnik, je tudi redni el01' Evropske akademije v Salzburgu. Bil je 2e dvakrat izvoljen za podpredsednika SAZV
ZADETEK V POLNO!
29. maja ples v Slomškovem Domu
To je kreditna kartica Mastercard-Carta SLOGA. Vsak dan je več rojakov, ki jo s pridom uporabljajo. Spremlja jo brezplačna Master Assist — kartica za zdravstveno zavarovanje na potovanjih, izgube prtljage. Imetniki imajo pravico do žrebanja (dvojna možnost) za dve nagradi: 1) Vozovnica BUE-LJU-BUE in tisoč dolarjev 2) Desetdnevne počitnice v poletni sezoni za dve osebi v Hanželičevem domu v Cordobi.
Vse informacije na telefonu za vas: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!