Posamezna številka 30 cent. Letnik U I Cist »haj* rsaki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—« 9 mesece L 22.—, pol leta L 38.—, celo leto L 75-—, v inozemstvo mesečno L 6.50 več. — Posamezne iterilk« 30 at — Oglesnina za 1 mm prostor« , iirokosU 1 kolone (58 mm): za trgovske in obrtne oglase L 1.—, ca osmrtnice, rahmfe, poslan«, rabila L 1-50, oglase denarnih zavodov L X—* Oglasi na prvi strani L 1— . Uredništvo in upravništvot Trst ulica S. Francaaco d'Assisi 20. Te-Mon 68-04. Dopisi naj se pošiljajo izključno urednUtvu, oglasi, rekla-maci}« in denar pa upravništvu. Rokopisi s« ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, zaloiba in tisk Tiskarne «Edinosti Poduredoištvo v Gorici; ulica Giosu* Cnrrivcci it. 7, L a. — Teiet it. 337. Glavni in odgovorni uredniki proL Filip Parie, Kobo se ustvarja modo V torek amo objavili' na tem me«tu članek, v katerem smo si ogiledali z nekaterih vidikov današnjo žensko modo, med dJrugiim tudi z estetičnega stališča, ter prišli do zaključka, da je vsaka pretiranost tudi na modi neestetična in torej grda. Danes hočemo pokazati, kako moda nastaja in se spreminja. Misli, ki j iti bo bral čitatelj v tem članku, ga bodo tem bolj zanimale, ker j iti ni formuliral nihče drugi nego Jacques !Worth, eden izmed najvplivnejših tvorcev pariške mode. Kako se moda spremim j a in zakaj? — Na to vprašanje — pravi sam Jo>cqu€5s Worth — ki mi ga pogostoma stavijo, je zelo težko odgovoriti, kajti moda se ne spreminja navrlo, na pr. od ene sezone fdo druge. Ne, moda se spreminja prav počasi. Res je sicer, da se pojavljajo vedno nove podrobnosti; toda temeljne črte obleke se spreminjajo zelo počasi. To je popolnoma naravno, kajti moda je v tesni zvezi s spremembami du-šovnosti, morale in običajev. Nove življenjske smernice, raz-ra'zmali sporta, avtomobila in aeroplana, nove ideje v ženskem gibanju ali feminizmu in podobne nove stvari so, ki povzročajo spremembe na ženski noši. Po vsaki veliki vojni nastopijo korenite spremembe raz-mef, popuščanje v moralnosti — m zato postane tudi ženska obleka manj temna, manj popolna tn prozornejša. Obrnimo se nazaj v dobo prvega francoskega cesarstva! O-bleka, ki so jo nosile tedanjo ženske, je puščala fantaziji zelo malo prostora- Resnica je, da so bila krila dolga, toda bila so tudi ozka in prozorna. Pas je bil na umeten način pomaknjen navzgor in kroj je bil spuščen znatno navzdol. V bistvu se je zgodilo isto tudi po svetovni vojni. Krila so postala kratka in ozka. Ženske so opustile na svoji obleki razne kose in clele, ki so jih nosile skozi več ko eno celo stoletje- Kroj ženske obleke je postal eno-stavnejši in se je mnogo približal moškemu kroju. Ženske so se navadile na obleko iz enega kosa z enostavnim dolgim plaščem za na ulito. Vojna je mnogo doprinesla k emancipaciji ženske in nadaljuje se borba, katero so začele angleške sufražetke. Ženska je postala manj odvisna, svobodnejša, in to je našlo svoj izraz tudi v obleki Toda vse kaže, da so se ženske že naveličale svoje «moŠke maiskerade», in dasi se ne- more več militi), da bi se zopet vrnila ona dolga krila, s katerimi so Čistile naše babice prah po ulici, se vendar opaža, da postajajo krila daljša, širša. V dobi mogočnih vladarjev se je moda širila z dvora. Kralji in kraljice so potrjevali novo modo. Nosile so se uniforme in etiketa je bila stroga. Ne držati se etikete je pomenilo tedaj zgubiti milost in naklonjenost dvora Ako je kralj pohvalil cvetko, ki si jo je dela kaka dama v lasi, tedaj so se že drugi dan pojavile vse dvome dame s cvetko v laseh in s tem se je pojavila nova moda. Večkrat pa je nastala nova moda tudi iz potrebe. Moj ded mi je pripovedoval zgodbico o neki Mademoiselle Fontagnes. katera je bila zgubila na lovu klobuk. Vzela je trak s svoje obleke in si z njim obvezala glavo, da bi1 mogla lov nadaljevati. Ko je kralj to videl, je vzkliknil: «Zares Hepa iznajdba!« In naslednji dan so se pokazale vse dame na dvoru s frizuro «a la Fontagnes». Dandanes tvorijo novo žensko modo bolj moški )nego ženske same. Kdor pa dela načrte za žensko modo, mora paziti na vse mogoče okoliščine, mora vedeti, kako ženske porabljajo svoj čas, dalje mora napraviti številne poskuse, dokler ne najde zares nekaj novega, kar odgovarja potrebi, je praktično in izredno lepo, tako da se najlepša ženska ogreje z njegovo iznajdbo in jo usvoji. Kakor vsi ljudje, ki ustvarjajo, tako mislijo neprenehoma tudi tvorci mode in iščejo vedno novo. Ko 'gre tak tvorec mode na sprehod, mu iahko da na pr. solnčni zahod idejo za kako novo barvo obleke. Moj ded, ki je ustanovil firmo pod svojim imenom, je videl nekoč žensko, k£ je pnia na breg** reke perila Pridrigni-la je bRa krilo, da Rta ne zmoči. Izpod krila je gledala spodnja obleka. Mojemu dedu sta dopadali ti dve črti, prišel je domov in ustvaril «tuniko», ki je imela velik uspeh in se je nosila skozi' več let. Zgodi se tudi. da tvorec mode nekaj zamisli, toda kmaiu opazi, da svoje i-deje ne more izrabiti na obleki. V svoji delavnici deia številne poskuse, a na koncu je rezultat popolnoma nekaj drugega, nego se je sam nadejal. Tudi tako nastaja nova moda Danes nudijo tvorci mode svojim klijent in jam najnovejše iznajdibe in one jih sprejmejo ali odklonijo. Ako je spreten, ve že vnaprej, kakšna je njihova želja, in gleda, da jih zadovoljit Danes, deset let po koncu svetovne vojne, se začenja reakcija proti neodvisnosti in svobodi ženske. Sicer bodo ženske tudi nadalje svobodnejše in neodvisnejše, toda onega pretežno moškega obeležja na ženski obleki ne bo. «Sportna» moda se bo nosila za sport in po vaseh, ker je udobna in enostavna ter odgovarja vsem po- trebam žene, ki dela. Toda po mestih se ta ofctaka ne bo več nrmlhi Vetoma obleka bo precej komplicirana, imela bo več ženskosti in bo prijetnejša za oko. Na krilih se bodo pojwiii razni okraski, prednost bo imela svila, mehki Sifoni, lepo bia-go s cvetiSČi. Na splošno — zaključuje ta modni kralj — se lahko reče, da se pojavlja želja, da naj bodo na obleki Čim bolje izražene J *nake lasrfUoetij 'Htrt 'moda se bo čedalje bolj prilagoj evala tej težnji. — Sedaj torej vemo, kako se rodi in raste ta muhasta spaka. ki ji pravimo moda in ki požira milijarde bogastva. Gospodar kake pariške firme gre na sprehod, uživa soAnčni zahod, sreča perico, kmetico ali pastirica, skrbno iztika za novimi vtisi in podrobnostmi — in ko prjde domov, je lahko nova moda že gotova stvar. In kar je Še najhujše, Jacques Worth nam je povedal, da se o modi tuhta in razmišlja noč in dan in vedno išče novo. Gromwwrn£kom in bojevnikom proti muhasti modi se torej nikakor Še ne obeftajo — mirnejši časi! Nota Jugoslovenske vlade v odgovor na italijanski verbalni noti radi Incidentov v Dalmaciji Rimsko gloda vzelo odgovor na znanje in smatra incident za zaključen RIM, 24. Minister za zunanje zadeve kraljevine SHS je poslal italijanskemu kr. poslaništvu v Beogradu naslednjo noto: «Z ozirom na verbalni noti italijanskega kraljevega poslaništva od 16. in 18. t. m. v zadevi obžalovanja vrednih incidentov, ki so se pripetili pred kratkim v Splitu in Šibeniku; je ministrstvu zunanjih zadev v čajst, da obvesti kr. poslaništvo o naslednjem: Potom notranjega ministra je kr. vlada dala dvakrat, in sicer 13. in 14. t m, formalna navodila, da se v slučaju demonstracij pravočasno izdajo potrebni uikirepi za varnost in integralno protekcijo italijanskih kr. uradov kot tudi italijanskih podanikov in njihovih lastnin ter da pod vzamejo krajevne oblasti vse varnostne mere, da se odstrani) za vsako ceno nevarnost, ki bi pretila otsebam konzularnih predstavnikov kot tudi italijanskih podanikov ter njihovim lastninam. Po informacijah, ki jih je sedaj prejelo ministrstvo zunanjih zadev glede zadevnih dogodkov, so bila naročila, dana krajevnim obLastvom, izvršena na način, da so bili italijanski ;'k»r. ikonzulat, šola in bivališča itallijanskih podianit-kov obdani in zavarovani po organih Javne varnosti. Neposredno po koraku, ki ga je napravilo italijansko kr. poslaništvo, je minister notranjih zadev v skladu z zahtevo ndr mestnika zunanjega ministra odredil takojšnjo in strogo preiskavo. Dasi se ni dalo ugotoviti dejstvo, da je stolica, ki je bila tekom nemirov zagnana pro ti konzul u g. Castagnettiju. zadela in lahko ranila njegovo roko, je minister zunanjih zadev kljub temu upošteval, ga so se kljub vsem naporom krajevnih oblasti izvršili nekateri obžalovanja vredni incidenti in se je oziral tudi na trdno voljo kr. Vlade, da za vsako ceno zabrani slične incidente ter da v postavi ah nadalje vzdržuje^ čim bolj prijateljske odnošaje z italijansko vlado, in se spričo tega z namenom, da da na zahteve izražene v »prej navedenih notah zadoščenje, požuri, da da naslednji odgovor: 1) Svetniku dr. Radomiru, kot zastopniku krajevnih obla-stev za Split in pokrajino, je bilo naročeno, da se formalno opraviči pri posameznih konzulih in podkonzulih kraljevine Italije v Splitu in Šibeniku, kar se bo zgodilo še danes- 2) Izdan je bil nalog, da se morajo vsi krivci -je visoko upoštevanje.« Italijanska vlada je z zadoščenjem vzela na znanje odgovor jugoslovenske vlade in smatra incident za zaključen. ItolOoDSfemii kenzulu v Splita je bilo Izraženo sožalje SPLIT, 24. Daness dopoldne je italijanski konzul v Splitu Ca-stagnetti sprejel najstarejšega uradnika splitskega velikega županstva Krsta Radi mira. Ra-diimir je v imenu velikegia župana konzulu uradno izrazil obžalovanje radi poslednjih incidentov. Jugoslovanska vlada je poslala v Sinj nekega višjega uradnika, da izvede preiskavo v zadevi poslednjih tamkajšnjih protiitalijanskSh idemonstrtacij. Načelnik ministrstva notranjih del dr. Svetek, ki ga je notranje ministrstvo poslalo v Split, da izvede preiskavo zaradi poslednjih protiitalijanskih demonstracij, je danes zaslišal natakarje in lastnika kavarne, kjer je prišlo do incidenta med demonstranti in konzulom gi. Castagn ett i j em. Skupina Japonskih industrije*? in trgovcev v Milanu MILAN, 24. Včeraj popoldne je prilđpelo v Milan kakšnih štirideset japonskih ind usti i j cev in trgovcev. Med gosti, katere vodi zastopnik družbe «Osaka Mainiki» iz Gsake, je tudi nekaj novinarjev. Japonci si bodo ogledali najvažnejša milanska podjetja, nakar bodo nadaljevali svoje potovanje po drugih mestih Italije. Drl muMk nlMu ZADEK, 24. V treh hidiopia-nih so se davi ob 10. uri pripeljati semkaj državni podtajnik v ministrstvu za acrronavtiko om Batbo, adm. Denti di Pirai-no in gen. De Pinedo. Sprejeli so jih prefekt Carpani, on. Ne-grini in Krekich, prof. Avenan-ti kot zastopnik fašistovske stranke, ca v. PiroEZi za občino, zastopniki milice, vse fašistovske in isindikaine organizacije ter velika množica, ki je goste navdfusSetno poedravila. On!. Balbo in njegovi spremljevalci so se odpeljali v prefek-tumo palačo in nato v mestno hi®o, kjer jih je prof. Avenanti pozdravil s kratkim nagovorom. Spremljan od ostalih gostov si je on. Balbo tekom predpoldneva ogledal obmejno cono, popoldne ob 16. uri pa je spet odletel proti Benetkam, od koder je bil prišel. Načelnik vlade na manevrih pri M""**"**11 RIM, 24. Načelnik vlade on. Mns-solžni je prispel nocoj v Trino Ver-cellese, da prisostvuje zaključni fazi manevrov pri Monferratu. .Nastanil se je v gradu markiza Scaranti-ja di Villanova. Posvetovanja so se zaključila RIM, 24. Sestanki med zastopniki prizadetih državnih u-prav in med zastopniki krajevnih organizacij, ki so prouče-va'H) razaa vprašanja, nanašajoča se na ustanovitev prostih luk, so se zaključili Organiziral je bil te sestanke prometni minister on. Ciano. Na njih so se vsestransko • razmotrivala važna vprašanja glede pomorskega prometa in se je soglasno priznala potreba ustanovitve prostih luk. Merodajne osrednje oblasti, ki pripravljajo, glasom »sklepa ministrskega sveta, ukrepe za proglasitev prostih luk, so bile obveščene o željah in potrebah prizadetih pristanišč in je s tem omogočana pametna rešitev vprašanja On. Turati v Viaregsiu VIAREGOIO, 24. Danes predopoldne je prispel semkaj on. Turali, tajnik fašistovske stranke. Ogledal si je razne fašistovske ustanove, nakar je posetil obailo, kjer se nahajajo na letovišču številni otroci. Pozdravljan od občinstva se je tajnik stranke odpeljal popoldne v Marino di Cam-ara. Jugoslavija In Albanija Stališče Beograda napram pro-Clasitvi Ahmeda Zoguja za albanskega kralja BEOGRAD, 24. Pb vesteh iz Albanije, je vse pripravljeno za jutrišnjo progUasiltev Albanije za monarhijo in Ahmeda bega Zoguja za albanskega kra'Ija. Zanimivo je, da so vsi tuji di-plomatičnl zastopniki zapustili TIramo m da se bodo vrnili nazaj šele potem, ko se bodo izvršile vse formalnosti glede proglasitve albanske kraljevine. Jugoslovenski politični krogi posvečajo iarrolirtvi Ahmeda bega Zoguja za albanskega kralja vise zanimanje. Pri tem izjav-tjarjo, da vlada uradno še ni bila obveščena s strani albanske vlade glede namere, da se Albanija proglasi v kraljevino. O tem niso bile obveščene niti druge vlade. Jugoslovenska vlada je po mnenju teh krogov za>-vzela stališče, da nima nobenega povoda, vmešavati se v notranje zadeve Albanije. Stališče jugoslovenske vlade je v tem pogtledu popolnoma nevtralno. Italija se uradno na bo udeležila dunajskega semnja RIM, 24. Prihodnjega dunajskega semnja se Italija ne bo udeležili a uradno, z lastnim paviljonom. Tozadevne vesti so bile torej preuranjene. Pač pa se bodo seveda lahko svobodno udeležile semnja posamezne i-talijanske tvrdke. ATENE, 24. Zunanji minister Carapenos je odpotovali v Žef-nevo, kjer bo zastopal Grčijo na •zborovanju Družbe narodov. Člana grške delegacije sta tudi pariSki itn ženevski poslanik. tt terllnskl konferenc! mentorne nnUe Irn^i' 'lit< zastopa KDK poslanec dr. Kr-njević BERLIN, 24. Z ozirom na protestno brzojavko KDK je izvr-ševaLni odbor interparlamentarne unije sklenil, da imajo beograjski poslanci pravico, nastopati le v imenu onih strank, ki so jih delegirale. Istočasno je bila dr. Krnjeviču priznana pravica, da sodeluje kot zastopnik HSS pri vseh razpravah in vseh odsekih interparlamentarne u-nije. ZAGREB, 24. Današnji «Na-rodni Val» objavlja brzojavko, ki mu jo je poslal poslanec dr. Krnjević iz Berlina. V tej brzojavki izjavlja dr. Krnjević, da pomeni njegov prihod v Berlin zelo mnogo za hrvatski narod in HSS. Predsednik nemškega parlamenta dr. L obe in predsednik konfetrence interparlamentarne unije dr. Scliiicking sta izjavila da docela razumeta borbo HSS in KDK ter da ne moreta dovolj obsoditi zločin v beograjski skupščini. Dr. Krnjević zaključuje svoje poročilo z naslednjo ugotovitvijo: «Končno moram izjaviti, da je izvirševailni odbor interparla-mertftairne unije sklenil, da smejo v imenu beograjskih parlamentarnih klubov govoriti in nalstopati, le njihovi predstavnik^ dočim je priznal hrvatskim poslancem pravico, da na konferenci, na vseh posvetovanjih in pri vseh razpravah interparlamentarne unije sodelujejo njihovi svobodno izvoljeni predstavniki. Madžars&a In Romunija Izmenjava not med obema vladama BUDIMPEŠTA, 24. Romunska vlada je pfcaslala madžarski vladi noto, v kateri odgovarja na njene poslednje predloge v zadevi vprašanja o madžarskih optantih na Romunskem. Nota pravi, da so predlogi romunskega zunanjega* jn&aistra Titule-scirja z dne 8. junija t. 1. poslednji popust romunske vlade v tej zadevi Na to noto je madžarska vla»-da že odgovorila Obžalovala, je, da romunska vlada ni sprejela madžanskih protipredlcgov in da je s tem onemogočila zadevna pogajanja. Letalca Hassel in Cramer nepoškodovana na nekem otoku severno Nove zemlje? TOLEDO (Ohio), 24. Neki radioamater je sporočil brezžični brzojavni pa«taj i v Toledu, da je prejel sinoči več brezžičnih brzojavk s podpisom «Rock-foid». Radioamater ni vedel, kdo je odposlal brzojavke. Vendar pa izgleda, da sta jih v res-natei oddala letalca Hassel in Cramer, ki sta pred dnevi pričela svoj prekooceanski polet in se namenila pristati na Groenlandiji. Kot doznavamo, so tudi nekateri rad ioamateri' v Chicagu prejeli take brzojavk?. Letalca Hassel in Cramer sta nepoškodovana in se nahajata bržkone na nekem majhnem otoku severno Nove zemlje. NEW YORK, 24. V tukajšnjih letaflskih krogih dvomijo o verodostojnosti rad iobrzo javnih vesti, ki naj bi jih bila poslala letalca Haesel in Cramer. Jugoslovenska delegacija za Jesensko zasedanje Družbe narodov BEOGRAD, 24. Jugoslovensko delegacijo za prihodnje zasedanje Družbe narodov tvorijo zunanji minister Marinković, poslanik v Londonu Gjurić in vse-učiiiiščna profesorja. Strajinski in Pitamic kot delegat je ter general Nenadović kot tehnični izvedenec delegacijo. Obravnava proti zločinski družbi TERMINI IMERESE, 24. Proces proti zločinski družbi, takozvani mafiji, se je včeraj nadaljeval z zasliševanjem obtožencev, ki jih je 187- Skoro vsi priznavajo*, da so zagrešili v obtožnici navedena dejanja, vendar pa jih skušajo olepšav a ti in o-pravičevati. Številna vprašanja državnega pravdnika in predsednika spravljajo obtožence v Škripca Kellott prispel v Pariz Njegove prve izjave po prihodu v Evropo LONDON, 23. Drifcavni tajnik za izunanje zadeve Z edin j enih držaiv Kellogg in kanadski ministrski predsednik King sta prispela danes s prekooceanskim; parnikom «Il|e de France« v Plym»uth. Sprejelo ju je več odličnih osebnosti. Na njihov pozdrav je Kellogg odgovoril, da sta se on in kanadski ministrski predsednik z veseljem napotila v Pariz, da podpišeta pogodbo, ki naj napravi konec vojnam. Menil je, da tvori pogrodba velik napredek za civilizacijo. «Kar se tiče Kana-de, naše sosede,» je dejal, «in nats, ni treba pogodbe. Naša pogodba je zapisana v srcu naših ljudlstev.» Slično se je ob pozdravu izrazil tudi ministrski predsednik King. Ameriški državni tajnik jo dajl tekom današnjega dne še več izjav. Med drugim je zastopniku družbe «Press Assoi-ciation» izjavil, da ne bo potoval v London. «Žal mi je,» je dejal, «da mi ne preostane eaisa, da bii se peljal v London, in komaj, da bom mogel v največji naglici vrniti poiset predsednika svobodne države Irske, preden se bom vrnil v Ameriko. O priliki podpisa pogodbe ne bom imel govorov, bil bom le malo-beseden. Tudi se ne bom razgo-vairjal o francosko-angleškem pomorskem sporazumu « PARIZ, 24. Kellogg in King sta še včeraj nadaljevala svojo pot proti Parizu. Davi ob 7. uri sta priispela v Le llavre, kjer so ju sprejeli odlični predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter generalni štab ameriške križar ke «Dert.roit», na kateri se bo Kellogg vrnil v Zediiiiene države. Mestni župan je izročil Ke-l-loggu zlato nalivno pero, s katerim naj bi podpisal pogodbo proti vojni Kanadski ministrski predsednik King je dobil V dar srebrno spominsko svetinjo. Iz Le Ilavreja sta Kellogg in King odpotoval še tekom jutra. Ob 10.10 sta prispela v Pariz. Z njunim prihodom so pričeli, kot označujejo tukajšnji listi podpis pogodbe in si a vnos ti, pariški dogodki Na postaji Saint Lazare so ju sprejeli predstavniki francoske vlade in ameriškega poslaništva, seinski prefekt in mestne oblasti. Množica ljudstva je sprejela oba odlična ajme»*iška gosta z navdušenjem. Kellogg se je odpeljal na ameriško poslaništvo, katerega gost bo ostal do konca svojega kratkega bivanja v Parizu. PARIZ, 24. Kellogg bo ostal v Parizu do srede, nakar bo odpotoval v Le Havre, kjer se bo vkrcah na ameriško križfc rko «Detroit», na kateri se bo popeljal v Dublin. Tu bo ostal kakšnih pet dni Nato se bo povrnil preko Cherbourga v Ameriko. Francoska vlada je odredila, da morajo vsa javna poslopja povodom podpisa pogodbe izve-siti zaistave in poskrbeti za svečano- razsvetljavo. Tudi 'prebivalstvo je že začelo izobešati zastave raz hiiš. Davi ob 6.43 se je pripeljal V Pariz grof Ušida, zastopnik Jar-ponske, ki je pooblaščen, da podpiše KeTloggov pakt. Potoval je iiz Toki j a preko Moskve. Zagrebški zbor se danes otvori ZAGREB, 24. Jutri dopoldne ob 9. uri bo otvor j en 10. Zagrebški zbor kot mednarodni vzorčni vel esej m, ki bo trajal do 3. septembra. Istočasno bo prirejena razstava narodnih noš in vezenin, ki bo trajala do 10. septembra Od 1. do 3. septembra bo sejm živine in perutnine. Prva dva dneva v septembru pa bosta prirejena kot zadružna dneva. Vse inozemske vtvi-dke, ki razstavijo svoje gospodarske izdelke, bodo ifcvedle poizkušr nje v oranju Prometno ministrstvo je dovodio petde-setodstoten popust na žcleznicah in parnikih za vse posetnike vel esej ma kakor tudi za blago. STAVANGER, 24. Sovjetski led o lome c «Krasm» je odplul proti Bergenu, kjer se bo zalo« žil s premogom. V Bergen bo prispel bržkone še tekom dne« v a. VL •EDINOST« V Trsta, dne 25. avausta 1928. Btka na dna morja pri Šibenik« ABENIK, 24. VseučUttSSni prrrfaaur iz Zagreba, dr. Filipo-se že cM j časa mudi v Sibe-ru&LK. Tu je na morskih brego-S udirate do4aJ poizkuse 9 s*rt>jimi apara>ti za določitev po-sečaiiii vodilih stru j. Ko«t plod tega svojega proučevanja je profesor dr. Filipo-vić ugotovil, da se nahaja na morskom dnu v globini 50 m poet gladino reka, ki struji v okrog- 1*2 m širokem koritu. Ta paočni tok sladke vode je mogoče prav dobro spoznati posebno na bregu, ki ga prebivalstvo že od nekdaj imenuje Vrulje. Ni izključeno, kot izjavija-jo neki inženirji v Šibeniku, da >e ta reika v zvezi z rečnim to- Ford in delavci Henry Ford, lastnik tovaren v Detroitu in najbogatejši milijonar v Zedinjenih državah Severne A-merike, se je izjavil pred kratkim v Hoover-ju, da je odločno proti odpravi prepovedi zauživanja alkohola; če se odpravi prepoved t. j. Če se zopet dovoli zauživanje alkohola, bo moral zapreti svoje tovarne. Tako mnenje ima Ford o svojih delavcih. kom, ki so ga tnienfrii fcosiedj-li tekoma gradnje li&ke žetesu-ca NemlrTv Rlgl Krvav spopad med policijo In stavku j očimi delavci VARŠAVA, 24. Po ve*teh iiz Kovnai je baje prišlo sinoči v Ri-gi do krvavega spopada med stavkujočfimi delavci in policijo. Poročila iz Rige so zelo vz-nemirjujoča, a izgleda, da ne odgovarjajo docela resnici. Baje je 200 ljudi mrtvih in še mnogo večje število ranjenih. Stavka v Rigi se je pričela radi ostrih odredb, ki so jih izdale oblasti proti delavskim organizacijam. Policija je aretirala izredno mnogo ljudi. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO Tržni položaj se je nekoliko zboljšal radi obilnejšega dovota blaga vseh vrst. Ni pa Se dosegel višine lanskega trga v tem času. Mesec avgust je za tr&a3ki triagov-ni trg skoro vedno odločilen. Znači prehodno dobo iz letne sezone v intenzivnejšo in pestreje - jesensko. Četudi gremo Že proti koncu avgusta, se jesenska sezona Se ne da razvideti, ako ne upoStevamo morda par vrst sadja, ki smo jih pa vajeni videti vsako leto nekoliko pred jesenjo. Sadje ima sploh letos najmogočnejšo besedo na tegu — konkurenca je na splošno živahna, povpraševanje po sadju dobro, kupčije srednje. Cene pa so zelo tilave. Tudi največje množine sadja, ki so na trgu na razpolago, ne omajajo gotove višine cen. Posebno se to vidi pri figah, ki so druga leta za-moglo v tej dobi notirati le, ko je Šlo za prvovrstno blago. Letos je najnižja cena 60, kar pomeni, da gro na trg tudi najslabše blago. In smo v polni sezoni! Pozno prebujenje zelenjadnega dela trga daje današnjemu trgu popolnejši značaj. Ako bi tega ne bilo, bi trg bil zelo klavern. Tako vidimo tik ob cesti nagram&dene jer-base, vreče, koše i. t. d. z raznimi solatami, Spinač&mi, radičem, kumarami i. dr. Tam je zelo živahno, posebno, ker ustvarjajo živo sliko pridne gospodinje, gostilničarke in male preprodajalke. Glavni del trga ki hrani dva skrajno važna življenjska pridelka, krompir in fižol, je na kritični točki. Cene tema pridelkoma so še previsoke za nabavo v svrho shranjevanja, in trgovci potrpežljivo čakajo. Zelo je padla v razmerju z drugimi leti, trgovina z juižnim sadjem. kakor limonami in melonami. Tudi pojav takoimenovanih mela-gran ne izpodbija te trditve: južno sadje je letos imelo slabo leto. Morda se bo Še izboljšalo to stanje — vsaj tentenca je taka. Hvaležen trg imajo češplje, ki so že precej popustile v cenah. Bilo jih je mnogo na trgu. Groadje se ne more uži veti, četudi je cena precej nircka. Blago namreč ni preveč dobro. Ali je prezgodaj dozorelo, ali pa je vodeno. Stanje kupčij včerajšnjega dne srednje. Zadnje cene so bile: Zelenjava: Česen 120—150 lir za stot; rdeča pesa za kuho 200—260; navadna bela pesa 60—180; navadno zelge 120—130; male kumarce 60 —140; čebula 30—70; večje kumare 50—60; filolv stročju 260—42»; loči k e 200—300; malancane 80—170; paprika 120—250; krompir 50—65; paradižnik 40—120; češplje 50—130; radič 360—400; radič za kuho 50— 150; špinača 100—200; fižol v stroč-ju ozki 360—520; buče za kuho 100 —300. Sadfe: fige 60—250; indijske fige 160; limone 80—100; jabolka 80— 200; hruške 40—300; breskve 80— 360; melone — vodne dinje 130— 260; češplje 50—130; melagrane 100; grozdje 120—360. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 23. avgusta 1928. Rojeni: 9 (mrtvorojeni: 1); umrli: 11; poroke: 4. Iz tržaškega življenja Avto ubil mladeniča Včeraj popoldne se je vračal v skladišče po ulici Valdirivo navzdol tovorni avtomobil tvrdke Gianfrć. Na avtomobilu, ki je imel priklopljen še drug voz, je bilo več uslužbencev omenjene tvrdke, med njimi tudi 19-letni Emil Adimiano, stanujoč v ulici Milano Štev. 25. Ta je sediel na zadnji strani prvega voza. Ze se je avto bližal skladišču tvrđtke, ki se nahaja v ulici Valdirivo Štev. 4, ko je avto radi neke o-vire na 17 T " močno poskočil, tako da je« Au— j,iio izgubil ravnotežje in padel na tla med avtomobil in priklopi jeni voz. Tovariši, ki so prisostvovali nesreči, so koj ustavili vozilo, a bilo je že prepozno. Nesrečni mladenič je prišel z glavo pod kolesa drugega voza in si zdrobil črepinjo. Zdravniku rešilne postaje, ki je bil poklican nemudoma na pomoč, ni preostajalo drugega, kot da ugotovi mladeničevo smrt. Strof m fm razmesaril roko V Petelinjah so včeraj mlatili žito. Pri mlatilnem stroju je bil zaposlen 37-letni Anton Slavec. Ko je tlačil snope v stroj, se mu je roka zapletla v kolesje in stroj mu jo je popolnoma razmesaril. Vaščani, ki so se nahajali v bližini, so ustavili stroj in prenesli ponesrečenega Slavca v bližnji Št. Peter k okrajr-nemu zdravniku. Ta ga je za silo obvezal; ker pa je bilo Slavčevo stanje precej opasno, ga je dal prepeljati v tržaško bolnišnico. Tt*- kaj ga je adravnik pregledal in smatral za neobhodno potrebno, da se mu odžaga roka. Prenesli so ga v operacijsko sobo, kjer so ga operirali. V najboljšem slučaju bo o-zdravil v enem mesecu. 'Z nogo pod vlak 43-letni železničar Aleksij Orsi-ni, stanujoč v ulici Udine štev. 35, je včeraj zjutraj delal na južni postaji. Pri nekem pokvarjenem tiru je izmenjeval prečnice. Nekako ob 10.40 je ravno nameraval zapustiti delo, ko mu je prišla naproti lokomotiva, ki je porivala neki železniški voz. Nesrečni Železničar se je naglo dvignil, a bilo je že prepozno. Lokomotiva ga je suaiila v hrbet in vrgla na tla. Nesreča je hotela. da je z eno nogo ostal na tračnicah in mu jo je lokomotiva po- Goriftke mestne vesti Pogreb Viktorja Kogeja in figuri obeh protagonistov krvave drame v izjavah italijanskega lista D oči m se je vršil pogreb nedolžne žrtve krvave drame v ulici Car-ducci, fašista Teo Ventina že v četrtek popoldne na izvanredno slovesen način in sicer po določitvi ministrskega predsednika Mussoli-nija na državne stroške in so na svežem grobu spregovorili številni govorniki —: goriški prefekt Cas-sini, goriški poteštat Bombig, pokrajinski politični tajnik inž. Cac-cese in še mnogo drugih tople besede v počastitev junaškega dejanja, ki ga je izvršil oziroma poskušal izvršiti fašist Teo Ventin, se je vršil pogreb mladeniča Viktorja Kogeja iz Idrije včeraj popoldne ob 2.30. Truplo, ki se je nahajalo jr mrtvašnici in ki so ga spočetka mislili prepeljati sorodniki v njegov rojstni kraj Idrijo, je bilo preneseno ob spremstvu sorodnikov in sta-rišev na pokopališče in zakopano. List «Grazzettrno» je izpod peresa novinarjev goriškega uredništva prinesel v včerajšnji štev. kratek opis življenja obeti protagonistov žalostne in krvave drame v ulici Carduccf. Opisujoč politično preteklost Viktorja (od Idrijčanov i-menovanega Viki-ja) Kogeja — pravi last — da je Kogej bil rojen v Idriji in tam stanoval do pred nekaj mesecev. 2e zelo mlad da je kazal nadarjenost in veliko veselje do učenja. Končal je nižjo srednjo šolo in se jel Že takrat udejr-stvovati — obiskujoč družbo mladenič ev ekstremnih idej ter postal eden najaktivnejših mladih komunistov. Kot tak je kmalu vzbudil pokornost policijskih organov, ki so ga jeli strogo nadzorovati. Nenadoma pa se je napravil pri njem čuden preobrat. Zapustil je prejšnjo družbo in se ji popolnoma odtegnil. Iz kakega vzroka je to storil. se ne vev gotovo pa radi kakega delikatnega dejanja, v katero je bil Viki zapleten. Pozitivno pa se ve — pravi list — da se Kogej zadnje čase ni mogel Čutiti1 preveč varnega v svojem rojstnem kraju. — Na drugi strani skuša Mst opisati osebo Alojza Breganta. Star je bil 21 let (dočim Kogej jedva 19) in rojen v Podgori, zadnjo čase pa je stanoval v ulici Ronco delle Vi-gne. Bil je zelo čudnega značaja — in vsi so vedeli, da je mladenič, ki je pripravljen vse storiti. Kot prostovoljec je služil med četami v Libiji in Še ko se je vrnil domov, se je rad oblačil v obleko libijskih Čet. (Da se je uril v orožju z nekim posebnim veseljem — priča dejstvo, da je nekoč, ko je njegova mati razobesila na solnce perilo, s samokresom vse perilo od daleč prestre&l). Ko se je vrnil iz Libije, je bil nekaj časa nastavljen kot delavec v Brunnerjevi tovarni, pozneje pa je bil dolgo časa brezposeln. Vzbudil je kmalu pozornost orožnikov, ki so ga večkrat prifeli. Policijski organi pa so večkrat o-pazili, da kaj rad sahaja v družbo njim poznanih subverzivnih elementov (komunistov). Tako slika ital. list obe osebi, katerih imena se neprestano izgovarjajo po goriškfh ulicah in o katerih se Že več dni govori v vsaki družbi Izmed vseh hipotez, iz kakšnega motiva, naj bi se bil izvršil umor. je postala najverjetnejša sadnja, da je Kogej žrtev političnega zločina, katerega pa je morda pospešilo še osebno sovražno razmerje med Bregantom in njim polnoma zdrobila. Z vozom rešilne postajo je Ml prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je bil sprejet v o-pasnem stanju v IV. oddelek. Z lestve je padel 15-letni Edvard Skrbeč, stanujoč v Bojanu štev. 7, je zapoelen kot vajenec v trgovini jestvin Edvarda Cosmelija v ulici Montorsino štev. 7. Včeraj popoldne je v omenjeni trgovini imel skladati neke zaboje na visoko polico. Ko je tako težko na tovor j en stopal po lestvi nav-agor, se mu je spodrsnilo, da je padel na tla z višine kakih dveh metrov in se močno poškodoval na levi nogi. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na pomoč, ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga pridržali v X. oddelku. radi neke deklice iz Podgore, ki jo je Đregant Mazno ljubil, s katero pa se je seznanil Kogej in si znal pri njej pridobiti več simpatij kot Bregant. Vsaj tabo domneva Met «Oazzettino»>. Do kakih rezultatov pa je prišla policija, ki išče in katere preiskavo vodi z u-spehom sam novi goriSki kvestor ca v. Gorgoni — še ne vemo. Jesenski ispiti na gor. tehničnem Inštitutu (realki) Kot poroča tajništvo goriške realke (H. Istituto tecnico), se lahko oglase k jesenskim ponavljalnim izpitom tudi oni kandidati, ki izpitov v poletni sezoni niso delali, odnosno niti za takratne izpite niso vlažili prošnje. Rok za vlaganje prošenj za jesenske iapite je določen do 31. avgusta. Treba je vložiti na tajništvo prošnjo, v katere je navedeno tudi opravičilo, zakaj se kandidat ni udeležil izpitov v poletni sezoni. Včerajšnji sejem sv. Jerneja v Gorici Včeraj se je vršil v Gorici znani sejem Sv. Jerneja, ki ga vsako leto obišče veliko ljudi z dežele. Tudi včeraj je Gorica postala živahnejša kot sicer. Vendar pa ni bil sejem tako močno obiskan kot druiga leta, čemur je gotovo vzrok slaba letina. Živinski sejem pa je bil včeraj precej živahen. Veliko kupcev in prodajalcev in tudi veliko število živine, ki so jo skušali kmetje prodati, ker jo radi suše in slabe letine ne morejo vzdrževati doma. Vendar pa kupčije ni bilo, ker so kupci stavili prenizke cene. Najboljši voli so se prodajali po L 2.50 do 2.80 kg žive teže. Slaba živina pa je dosezala komaj ceno L 2. Predvsem so pripeljali živino na trg Kraševci, Brici in Vipavci, katerim suša najbolj grozi; manj Gorjani. Mladi prašički so se tudi ceno prodajali. Od 50 do 80 lir za glavo (sedem tednov stari) boljše vrste, slabše pa še pod L 50 za glavo. Kako bo vozila korijera na Sv. Goro. V nedeljo 2G. t. m. ob priliki blagoslovitve svetogorske bazilike bo vozila Ribijeva avtokorijera iz Gorice (Travnik) do Prevalja pod Sv. Goro. Istotako v soboto. Urnik te korijere vpada v urnik one, ki vozi dnevno, iz Gorice v Solkan. Premestitev Ubeljski kurat g. France Dupnik, ki je opravljal tudi župnijo Razdrto je imenovan za kurata v Novakih pri Cerknem. Rešil ga Je V četrtek popoldne bi bil kmalu utonil v Soči v bližini mosta «9. avgusta» nemški državljan Oton Braun, star 24 let. Šel se je kopat in izginil v valovih. Na pomoč mu je priskočil učitelj Egid Gregori in ga srečno povlekel Še živega iz vode. Na pogreb fašista Teo Ventina je šel ta se ponesrečil V Četrtek popoldne okrog dveh se je zgodila v bližini Moše nesreča, ki bi lahko zahtevala človeško fa*tev. Iz Vidma je vozil avto, na katerem so se nahajali bivši vojni prostovoljci in reški bojevniki in se peljali na pogreb svojega bivšega tovariša Ventina. Srečali so težki kaniijon in se mu ognili. Medtem pa je pri vozil po cesti proti Gorki mehanik Dante Pozzo, ki je bil tudi namenjen na pogreb, na svojem motociklu. Šele tik avtomobila je zapazil, da ima pot zaprto, v naglici je krenil svoje vozilo v stran in zletel z njim vred v jarek. Avto ga je pobral in ga odpeljal v Gorico v zavod Sv. Justa, kjer si zdravi 7 a do bi jene rane. MotocikeJ pa je zadobit več poškodb kot njego* gospodar. Listnica uredništva Dopisniku iz Vogerekega: Prejeli smo Vaš dopis, ali Vam žal ne moremo ustreči. Posebno kar se viče nesposobnosti, ki se dogajajo pri kopanju v Vipavi, kot pišete, je gotovo, da je treba take stvari rešiti, oziroma odpraviti doma brez Šuma v javnosti. Če so Vaše navedbe v celoti reani&ne, opozorite g. poteptata, ki bo gotovo poskrbel za tozadevno primerno disciplino. Pa pišite nam še kaj. Pozdravljeni! Za Zeleni križ V spomin pokojnega Tea Venti* na so njegovi prijatelji darovali Zelenemu križu L 50. Sinovi dr. Oskarja Morpurga so darovali v spomin umrlega očeta L 200 za Zeleni Križ. SOLKAN Nezpoda na delu Gradba svetišča Matere božje na Sveti gori se bliža svojemu koncu. Vrše se še zadnja dela. Kleparski vajenec, šestnajstletni Bruno Fran zoni je postavljal cevi za deževnico. Stal je na lestvi, nenadoma jo pa telebnil na tla z visočine kakih šestih metrov. Prvo pomoč so mu nudili drugi delavci, v tem je bil pa poklican goriški Zeleni križ, ki je prepeljal ponesrečenega mladeniča v goriško bolnišnico, kjer so ugotovili zdravniki, da si jo zlomil pri padcu ključnico in da se bo moral zdraviti ka*:ih šest tednov. BORZNO POROČILO Trst, dne 24. avgusta 1928. Amsterdam 7(»3—769; Belgija 2G350-2G7.50; Francija 74.47«-74.775*; London 92.57M-99.77 New York 19.03K-1909V*; Španija 314-320; Švica 36G.75-368.75; Atene 24.50-25.— ; Berlin 452.25-458.25; Bukarešt 11.45-11.85; Praga 56.47 56.77%; Madžarska 329.50-535.50; Dunaj 266.50-272.50; Zagreb 33.43 33.77K. Uradna cena zlata 23. VIII L 368.62; Liktorsko posojilo L 82.50; vo jnoodškodninske obveznico L 75.70. M&LI OGLASE MOTORNO KOLO, lahko, nemiko, popolno se proda za L 900.— Via Slataper 24. BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema dnevno noseče. Bodulich Ana, Madonna del Mare 19, II. MLAĐ Šofer išče službo s prvim septembra. Plača po želji delodajalca. Naslov pri tržaškem uprav-ništvu. 891 LAURENT PUCETTI - MILANO, 1/ia K reora 83 (v Parizu - Rue Pascal 39) GLUHOST Brez operacije in brez bolečin zamori jo gluhi In oni, ki so že vse poskusili: a brez uspeha, pridobiti zopet ta dar in to po učinkovitem načinu, ki je uspeh d.iigoletnih in mučnih poizkušenj proti glu-hosti in 'Šibkemu sluhu. Interesenti se lahko z vso zaupnostjo obrnejo do g. Laurent Pucetti, specijalista v Parizu, ki bo rade volje pokazal uporabo izumljenega aparata. Brezplačna pojasnila od 8. do 16.: v Tržiču : torek, 28, avgusta, hotel Roma ; v Trstu: sreda, 39., čet tek, 30. in petek, 31. avgusta, hotel Vanoli, Piazza Uniti; v Gorici: sobota, I. se »tembra, v ho elu Unione, Via Garibaldi 10. 686 SANTE BDSOLim — GORICA Apuenico v Solkanu. - Uprava v Gorici, Via G. Caprin št. 5, tel. it. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuševališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Prodaja sc tudi ostanek (spurgo), ki je dober za zidove in kot gnojilo. Pri cenah je (639) konkurenca izključena. DNEVNE VESTI Obtok papirnatega denarja V kompetentnih gospodarskih krogih se z z£udovoljstvom \ngotov-Ija, da je stanje obtoka papirnatega denarja v Italiji trajno povoljno, kar >e najboljše jamstvo za trdnost valute, kot jo bila končno stabilizirana. Dasi je položaj Banke d'Italija v zadnjem mesecu pokazal porast otHoka, tako da je znašal koncem julija 17.3^4 m-rlijonov lir ali za 71 milijonov več nego koncem maja, je troba omeniti, da ta porast ne predstavtja nič vznemirljivega, ker odgovarja povečanim m zdravim potrei>€tm trgovina. Obtok na račun države pa na drugi strani stalno »pada, tako da se jo kol cem julija skrčil za novih. 41 milijonov v primeri s položajem koncem junija. USODA KRALJIC LEPOTE. Charlotte NausJi iz St. Louis-a je dobila prod no-djotmiBefl!ieg3h»; razen tega si ti prišel iz, prestoli-ce, k samega gnezda mednarodne ku««, zato upajo, da boft ti svoji ženi vcepil nepristranost, ki je čednost vsakega «ra«imaiega» Človeka. Se-v*adia, to se mem tako dozdeva, no... Nenadoma se je Derervnin zasmejal ter po-kazafl v đnevoreicL ki je vodil na teraso. — Pogleg, oba prijatelja že gresta; zato pripravi se na naskok. — Dobro, in ervo MUfica z Jekaterino Leotpol-dovno. To se pravi, da so bojne sile zbrane in pri- j pravljene na boj, — je odgovoril v smehu Ro- attalav. — Naj le nastopita, — je odgovorili a z nasmehom Milica, ko srta ji prijatelja razložila stvar, ter sedla poleg ženina, gledajoč bližajoča se moža. Svečenik je brl visoke postave in krepkega telesa. Zagoreio obličje trdib potez je bilo obrobljeno z vediko Srno brado. Bil je odet v dolgo sve-čeniško kurto, izpod slamnatega kiobuka so mo-leflii gosti lasje, ki so bili mnogo krajše pristriženi, kaikor je billo to v navadi pri svečenikih. Učitelj je bil neznaten, krivooog, suh Človek izrabilo judovskega tipa in hinavskih oči. Obiskovalca sta bila precej hladno sprejeta; Milica, Kromski in Derevninova so podali roko svečeniku, toda učitelj se je moral zadovoljiti s pokimom glave, česar pa ni zameril na videz in skromno sedel ob strani. Svečenik je naprej Časti tal Milici zaradi že-nitbovega prihoda, nato je takoj prešel k vprašanju. Z vnetimi besedami je začel hvaliti znanje, vestnost, spretnost in nesebičnost, skratka, vse čednosti svoje kandidatke, ki je btfla po njegovih besedah najsposobnejša od vseh ostalih za mesto, ki je ostalo izpraznjeno po nezgodi uboge Ivanove — Ali je ta oseba vaša sorodnica? Povejte, ali je že kje ^služila, koliko je stara in kje je zdaj? — je mimo rzpraševaia Milica. Svečenik je oživel. — Ne, svetlost, ni moja sorodnica. Toda moj bratranec, dijak na medicinski fakulteti moskovskega vseučilišča mi jo je zelo priporočil; poleg tega more gospa Livšiceva predložiti pohvalno spričevalo doktorja Rivkina, pri katerem je bila v službi v njegovii porodnišnici. Je to dekle dvajset osmih let in živi začasno pri gospe Kukerma-norviL Če dovolite, se jutri sama predstavi vam s prošnjo. — Ali je Judinja? — je vprašala Milica. — Da, Lija Solomonovna je Izraelitka. Todai mtelim, da pri delu, kjer sta znanje in izku&nja poglavitne važnosti, ne igrata narodno in versko vprašanje nikaike vloge, — je odgovoril Agafangel zardevajoč. — Oprostite, batjuiška, vprašanje narodnosti je pri me®i poglavitno in jaz mislim nastavljati samo svoje rojake. — Ruski Izrael iti so vendar tudi važi rojaki; ali imajo vsaj pravico zahtevali, da jih za take smatrate.