PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
Pomen bolgarskih dogodkov
TRST četrtek 7. aprila 1949
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
Me v. 82 (1172)
Bolgarskem je odkrita na ‘iroKo razpredena vohunska mreža, 1 Jo je stkala med visokimi državnimi in partijskimi funkcio-arji vohunska služba imperiali-
ročTi drŽav' Po dose<laniih po-je aretirano že okrog 300 Med njimi je sam prvi pod-lr«6Ctni^ bol9arske vlade, član Politbiroja bolgarske
_ — Kompartije niJJfa sekretar pred prihodom mrtrova v Bolgarijo, Trcjčo Ko-
, °!v 5 svojim pomočnikom Niko-tem Načevim. Za njima se vrsti-J •' Podpredsednik prezidija bol-
nZfa liu.dske skupščine (Sobra-Načo Angelov, pomočnik votranjega ministra Ljuben Raiev, a je več visokih funkcionarjev savne varnosti itd.
Bot očali smo že, da je zelo zna-no, da je v to mrežo zapleten , a'j Podpredsednik bolgarske tla de Trajčo Kostov. On je bil 2^0 voditelj delegacije bol-■ s'e Kompartije na zasedanju 0rmacljskega urada Kompartij zna v1^ukareštu in je podpisal K?10 Jzlevetn!-ško resolucijo proti Jugoslavije in njenemu vod-
rat	*	^Udl	^avnt	iuspi-
»., °\ organizator in «teoritik» «**• (jonje proti KPJ in t Jugoslaviji. Cn in njegovi nj.-0** Pa so imeli hkrati povsem re{/*°.na^sti^en odnos do pravilne ^ ve makedonskega vprašanja, liš?e n* runogo razlikoval od sta-in t .Ve^kobolgarskih šovinistov
huirtCv ter so bili hkrati naj-rešitl kotniki edino pravilne naeJ>e *e3a vprašanja na temelju marksizma-leninizma, rešit-
■
no,.„ ■ Tso jo zagovarjali dJl Jugosiavije tudi
voditelji
odnosu
do h „yaLl3e tudi v odnosu in :anske federacije. Kostov pr:J!eQ°vi somišljeniki so namreč gan?0Va}1 v te? federaciji Bol-;l Privilegirano vlogo med o-feJm‘ balkanskimi narodi, pri hšče* i.e 5<? ~a iu0°slovansko sta-tud'	edino	pravilno	zavzel
1 sam generalisim Stalin.
to a Pa se je nenadoma odkri-Tnjri<l,S0 Costov in vsi ti njegovi in fal'-ki 50 vsi visoki državni •n<,g-,.}?ski funkcionarji hkrati pa k;. Mi klevetniki nove Jugosia-t:a°' k} so j° obtoževali, da kora-tore- tPtperialistiini tabor, da so Siki Prau ekritikb) in klevet-''°huniiVa<*n'1 sodelavci in agenti iržrir * službe imperialističnih
Takt
Obnorijo dejstva.
rte
ju ta dejstva
so trm.asta ter jih
l:<tkr'°'C V Karner »spremeniti ni-kriv^? Z^acjano prikazovanje, pri-fCafcor'C :n- ncPadno razlaganje. ®0t(7ar•^Ol'O^a,o’ hočejo namreč v tnebJri^ PTikazati Kostova kot stvarninega>>’ ki se je v vnekaterih ^ «od\ naa*bal k nacionalizmu)) tri stopal od internacionalizma«, «sn),m'Tlf.r Pu se priznava, da je in j 'oljno izrabljal svojo oblast žalitvi, da bi dezorganiziral tfa ;elr° *n centralni komite» ter tim hS)imo "diskreditiral odnose r>anijo° rjarsl;o in sovjetsko Kom-tika «;M r ujego-va aavtokri-tenu L. 0 Iskrenas itd. 7- vsemi ho(e Jauaml in razlaganjem se ,;e9a odt-l°- Bcikriti bistro tako tež-kk0 , ,kntjtt vohunske mreže med fdl0 v.ls°ki7nl funkcionarji, ki je
9re takfa kar aretacij in se t>it)le 0 T«tcoč molče preko nepo. ci°J!arj; *jstva, da so bili vsi funk. slu-h°^eteni v mrežo vchun-e Imperialistov■ 'l a način ^°tgar-i^3a sku^a uvajati celo sam hil ne‘ notranji minister, ki je ['O!ti 0°*’edno predpostavljen src-u p--lraT,eTnu Pomočniku Lju-,Ir<!tat-:<„CetU' tn Prav te množične ho U'	sume
snem
najbolje govorijo, v omenjeno
<nVan Pro}tslovju je * uremj-.e *n napačno razlagan:e
p ‘aci.mmi samimi r< nas v
l>ti
niici
Trst u
pa gredo kle-
bfl/ J "gosi av jr s prikri-" in pomena aretacij
Viaatijevo aretirane imperialistov
p - bistva
Silo n - iC dalje
foarske0" P^azaH S neki- Vohune
e THo)iJne nov°vrstne odpadni-fak o , kova■ ki so bili de-Uai bi ,it,°'U lesno porezani in tila« 1 Proti Titu samn Za-V°ie delnffafa rarogov, da bi 'fauie i/?W. hol’c Prikrili. Zalo ;«,b°Ioar-t.	blasilo	arctaci-
!Po a ~,'11 vohunov «un grave »i^ski ti l.0>> *n *a^e> du jugoslo-„>j «' ° bolgarski zadevi od h ednlški Jv , m°lči. Vidalijevi tfalli, dn^'° S° po!cCi te9n ‘e
faQl'nentc Jf,, K?iov • Titom !e je ir... stessa linea» ter
Tiier
fa'balkfa!0v .strinjal
*cb(
itadi
5» °bUdarjau fa^no še po-t Jl '	-le *«lWna ne-
i« ‘j«uiH ®re(f s“7,'° n glavah lefaauno tui1. msk,h akrobatov Otasila ip,na. straneh „jiho-n« akrJi 1 m so se ‘‘
STm^atistični P0,!0T° 'nnŽli
»tam - uje noni« ln TCat«cionfimi 7‘* ^ sl«f Proti Juoo-
< s,,oji'1 aaen-r„. . IV čim h zaradi reso-
POolobiti - --•BoiJ Čna Pro falSt- Tudi impe-Sto,. "* tistcu ryril.'anda skuš<l V kriti fa «n^lfaal}. danes Ko-,,;eto». Iftars(ca Ttfa» in pri-
"«( J'*’"« C-GUtn'le?vttvu i-
e Tnrej« P ’'^ar odkrite
8 med driatmimi
tn proti ton. Titu.
<U'
in partijskimi funkcionarji v Bolgariji, iVa ta način hočejo imperialisti skriti in prikriti svoje agenture, kjer kol jih imajo.
Zaradi tega je spričo vseh omenjenih dejstev pisanje Vidalijeve-ga glasila zelo čudno in meče hkrati kaj čudno lučnavs o protijugoslovansko gonjo Informacijskega urada, predvsem pa na samega Vida-lija in na vse njegovo delovanje, v katerem srečujemo celo vrsto provokatorskih primerov začenši s famoznim upatrimonio del par-titos pa vse do rdzpustitve Zveze prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov.
Okritje vohunske mreže V Bolgariji pa dokazuje, kako pravilna je bila trditev voditeljev nove Jugoslavije, da je klevetniška gonja proti KPJ najtesneje povezana z vohunsko dejavnostjo imperialističnih držav in z njihovimi osvajalnimi načrti. Hkrati pa nas od-kritije v Bolgariji uči, da morajo biti kompartije in svetovno delavsko gibanje budni in gledati na resolucijo IU ter protijugoslovansko gonjo zelo kritično, kajti ne-p obilno sc je izkazalo, da so imperialistični agenti bili v Bolgariji tifti, ki so vodili najbolj divjo protijugoslovansko gonjo ravno na liniji resolucije Informacijskega urada.
M aretacije drHh le namlel leokcMnanee e mami zanj imiunsiua
nBaBBBBHBBDMMBEnBnBnHBMDMBBHaBBHBraaBaMacnBnaDanBnBBaHBHaHi
Med aretiranimi so tudi: predsednik prezidija sobranja in pomočnik notranjega ministra, visoki funkcionarji državne varnosti in predsednik sofijskega mestnega odbora
BEOGRAD, 6. (Tanjug) — Kakor se je zvedelo iz Bolgarije, se zadnje dni nadaljujejo aretacije partijskih in državnih funkcionarjev, ki so bili v vohunski službi imperialističnih držav, o čemer je Tanjug že poročal. Gonijo, da se je število aretiranih dvignilo na tri sto. Aretacije so razširili na vsa področja partijskega in državnega življenja.
TRAJCU KOSTOVU so vzeli vse funkcije in uvedli proti njemu preiskavo. Kakor se je naknadno zvedelo, sta med aretiranimi tudi RA-CEV ANGELOV, podpredsednik prezidija sobranja LR Bolgarije, in njegov sin LJUBEN RACEV, ki je bil pomočnik notranjega ministra JUGOVA. Zvedelo se je, da so med aretiranimi poleg že omenjenih tudi drugi v.isoki funkcionarji državne varnosti, in sicer PETROV in KARASLAVOV ter BRADISTI-LOV, predsednik sofijskega mestnega odbora.
V Sofiji in drugod sklicujejo partijske aktive, na katerih pojasnjujejo odgovorni voditelji položaj, ki je nastal zaradi vohunskega proti-partijskega in protidržavnega početja Kostova, njegovega pomočnika Račeva in drugih.
Pri tem je treba poudariti, da skušajo prikazati različni antipar-tijski in sumljivi elementi Kostova kot človeka, ki je bil «samo nebu-den» in se je «v nekaterih stvareh politično nagibal k nacionalizmu«, oziroma je «odstopal» od interna-cionalizma in temu podobno. Na že znan način skušajo prikrili bistvo, zadevo Kostova pa izkoristiti na kakršen koli način proti Jugoslaviji. Vendar govore ti elementi o apolitičnem odklonu« Trajča Koslo-va šele sedaj, ko so v Bolgariji odkrili vohunsko afero, v katero je tudi sam zapleten.
Tega prikrivanja in napačnega razlaganja afere Kostova se je naj-
prej lotil Jugov, notranji minister in član Politbiroja centralnega komiteja Komunistične partije Bolgarije, na partijski konferenci v Plovdivu.
V tej zvezi je značilno, da so dali dopisnikom buržoaznih agencij y Sofiji vesti s takimi tendencami.
SOFIJA, 6. — V Sofijo je prišla češkoslovaška vladna delegacija pod vodstvom vladnega predsednika Zapotockega.
Nov ..Eiroces" proti Grazianiju
RIM, 6. — Nov proces proti Grazianiju sg bo začel pred rimskim vojaškim sodiščem čez dva ali tri mesece. Znano je, da se je bil proces proti Qrazianiju začel pred dru. gim sodiščem, ki se je izreklo za nepristojno in je predalo zadevo vojaškejntt sodišču.
Vprašanje italijanskih kolonij pred političnim odborom OZH
Povabljen je kot opazovalec italijanski predstavnik, ki bo moral odgovoriti na postavljena vprašanja - Ameriško stališče glede kolonij - Izzivanje predstavnikov proti Madžarski in Bolgariji
FLUSHING MEADOVVS, ti. — V predsedstvu glavne skupščine OZN so danes razpravljali o vpisu na dnevni red bolivijskega in avstralskega predloga v zvezi z obsodbo kardinala Mindszentyja in bolgarskih pastorjev. Ameriški delegat Austin je predlagal, naj se oba predloga združita v cn predlog, v katerem je govora o ((spoštovanju določb mirovne pogodbe z Bolgarijo in Madžarsko« in o cverski in di--Žavljanski svobodi«.
Poljski delegat Kac Suhy je izjavil, da spada vprašanje procesov na Madžarskem in v Bolgariji izključno v področje notranjega pravosodja teh držav in bi pomenilo
kršiti listino OZN, če bi o tem razpravljali. Dalje je poudaril, da Madžarska in Bolgarija nista članici OZN, zato ju ni mogoče obtožiti, da sta kršili določbe listine OZN. Dalje je poljski delegat poudaril, da proces Mindszenty nima nič opraviti z versko svobodo, ker se obsodba nanaša na kardinalovo zločinsko delovanje proti varnosti države in ne na njegovo duhovniško delovanje.
Govorili so nato še drugi delegati zahodnih držav, ki so seveda podpirali predlog. O tem se bo še razpravljalo jutri zjutraj.
Glede italijanskih kolonij ie italijanski opazovalec pri OZN poslal glavnemu tajniku pismo, s katerim
SAILLANTOV ČLANEK O PAKTU
Fašistična ideologija
je prapor attiantskega pakta
Wallace poziva Američane, naj sprožijo akcijo proti odobritvi pakta Svetovna sindikalna zveza bo sodelovala na pariškem kongresu za mir
Mi* CS/ederacije> pri čc’
”*o Kostem tisti
rau«o°ir°I’(10m'1 ^utajili, da je Tijo bot9“rs °o m tiSti’. ki je vodil
, Pvoti ftp, kjevetniško kampa-Zn
RARIZ, 0. — Svetovna sindikalna zveza je včeraj p/r la la pismo predsedniku mednarodnega kongresa pristašev miru Joliotu Curie, s katerim javlja, da se pridružuje temu kongresu. Za konferenco, ki se bo začela 20. t. m. v Parizu, so se do sedaj javile številne množične organizacije, ki predstavljajo 550 milijonov ljudi. V tridesetih državah so ustanovili pripravljalne odbore.
Glavni tajnik Svetovne sindikalne zveze Louis Saillant piše v glasilu češkoslovaških sindikatov: »Delavci vseh držav in svetovno sindikalno gibanje se zavedajo, da so gonilna sila svetovnega gibanja za mir«.
Ojnenja nato vsebino proglasa za mir, ki ga je Svetovna sindikalna zveza objavila leta 1946 v \Vashing-tonu, in nadaljuje: «Fašistična ideologija, ki je bila prapor pakta proti komunizmu, je danes prapor atlant. skega pakta, pod katerim se zbirajo vsi tisti, ki « govarjajo načelo političnega razlikovanja med narodi in ki hočejo uničiti gospodarsko, socialno in politično sodelovanje med ljudskimi množicami vseh držav sveta«.
V listu «New York Tijnes« objavlja ameriška progresivna stranka, ki ji predseduje Hcnry Wallacc, poziv ameriškim državljanom, naj pišejo vsem senatorjem, naj glasujejo proti odobritvi atlantskega pakta, ter Trumanu, naj se pogaja s Sovjetsko zvezo, da mirno reši vsa nasprotja med obojna državama.
Moskovski tednik «Novojc Vrem-ja» obtožuje švedsko vlado neod kritosti pri njenih izjavah o nevtralnosti, kajti nekateri švedski vplivni krogi zavzemajo filo-ame-riško stališče. V protislovju z izjavami o nevtralnosti je švedska vlada pristopila v Marshallov načrt in v evropski svet.
Isti list poudarja, da so anglosaške sile s podpisom atlantskega pakta zapustile politiko kolektivne varnosti in pripravljajo novo vojno. Narodi Zahodne Evrope bodo prisiljeni prelivati svojo kri, da služijo interesom ameriških imperialistov, in to v onem trenutku, ko se bo tem zdelo potrebno. Pakt nudi ZDA ipožnost vmešavanja v notranje zadeve držav podpisnic. List poudarja, da bi zadostovala napoved stavke, kakršna je bila stavka rudarjev v Franciji, da opraviči
ameriško oboroženo intervencijo. Pakt nudi tudi mozno.-t reakcionarnim voditeljem, katere koli države Zahodne Evrope, da pokličejo na pomoč ameriške bajonete proti slehernemu poizkusu ljudstva, da uve. ljavi svoje pravice. Ne glede na številčno premoč sil miru nad na padalnimi silami, so sile miru tud' tako močne, da se ne strašijo nobenega žuganja.
Atomska bomba
zgublja veljavo
CHICAGO. 6. — Vojni minister Kennet Rovall je ob proslavi dneva vojske v svojem govoru med drugim dejal: Ce bi ZDA v začetni fazi bodoče vojne zgubile svoje mostišče na evropsko-azijskem kontinentu ter v Severni Afriki, b; bilo potrebno nedvomno od deset do dvajset let in morda več za izvo-jevanje zmage, če vzamemo, da je zmaga mogoča. Iz tega je izvajal zaključek, da je potrebna močna vojska in ohranitev vojaških strateških baz preko oceana. Dalje je dejal, da je potrebno ravnotežje med suhozemno, letalsko in pomorsko vojsko, ker da se ne sme nikakor staviti zaupanja samo v letalstvo.
Namestnik šefa vrhovnega štaba general La\v Collins pa je dejal, da bi bila potrebna proti napadalcu bliskovita akcija, če bi nastala vojna. Poudaril je potrebo ustanovitve majhnih borbenih skupin oo 5000 mož z veliko gibčnostjo. Njih naloga naj bi bila polastiti se sovražnikovih letalskih baz. Zaključil je, da bi bila vojna lahko zgubljena v prvih bitkah, če ne bi bliskovito stopile v akcijo te skupine.
Poudaril je tudi važnost suhdzem-ske vojske, ki je neobhodao potreb, na	za	zmago	v vojni. Pripomnil	je,
da	letalstvo	ne zadostuje, ker	je
treba uporabiti pehoto, da okupira in vzdržuje razne baze.
Collins je končno dejal, da bi a-meriška vojska prav rada odstopila upravo v Avstriji, Nemčiji Jn -Japonski civilistom, a da bo še nadalje izvrševala to funkcijo, dokler se	bo	to od nje zahtevalo, kajti	tega	je	kriv	tudi sedanji zmedeni
mednarodni položaj.
zahteva italijanska vlada udeležbo pri diskusiji. Italijansko delegacijo bo vodil zunanji minister Sforza, ki mu bo pomagal italijanski poslanik v VVashingtonu Tarchiani.
Abesinski cesar Haile Selasie je s svoje strani poslal brzojavko glavnemu tajniku, v kateri zahteva priključitev Eritreje in Somalije k Abesiniji.
Politični odbor, ki je danes začel razpravljanje o bivših italijanskih kolonijah, je povabil predstavnika italijanske-vlade, naj se, debate udeleži kot opazovalec. Italijo je v odboru predstavljal bivši namestnik guvernerja v Italijanski Afriki En-rico Cerulli.
Pakistanski prestavnik je otvoril debato in pozval italijanskega predstavnika. naj odgovori na sledeča vprašanja.
1. Do kakšne stopnje se je med ljudstvom bivših italijanskih kolonij razvjla pred vojno zmožnost samovladama?
2. Do kakšne stopnje so Italijani temu prebivalstvu nudili sredstva, da ga pripravljajo na samovlado?
3. Kakšno je bilo stanje vzgoje v kolonijah?
4. Kakšen napredek se je dosegel v upravljanju in do kakšne stopnje je prebivalstvo lahko sodelovalo v višijh upravnih organih?
5. Kakšna diskriminacija se je uvajala med kolonizatorsko državo in prebivalstvom?
Italijanski predstavnik je odgovoril. da ne more za sedaj dati nobene izjave.
Ameriški predstavnik Foster Dul-les priporoča, naj se Libija postavi pod mednarodno varuštvo in naj se njena uprava zaupa Veliki Britaniji ali kakemu članu Commomvealtha. Velika Britanija pa bi morala upravljati vsaj Cirenajko. Dulles predlaga dalje, naj se vzhodni del Eritreje vključno s pristaniščem Massaua in mestom Asmara priključi Abesiniji. Glede zahodne Eritreje pa naj se zadeva drugače reši. Uprava Somalije pa naj se preda Italiji pod varuštvom OZN.
Seja odbora se bo nadaljevala jutri popoldne.
Inica sovi prijateljske pogodile
MOSKVA, 6. — «Izvestija» so objavile članek posvečen obletnici podpisa pogodbe o prijateljstvu sodelovanju in v zajemni pomoči med Finsko in Sovjetsko zvezo. List poudarja med drugim, da se je so-vjetsko-finska pogodba za razliko od pogodb sklenjenih med kapitalističnimi državami in malimi državami sklenila na podlagi vzajem-njega spoštovanja suverenosti in neodvisnosti obeh držav in na podlagi popolne enakopravnosti.
List poudarja nato, da pogodbo podpira ogromna večina finskega ljudstva, na žalost pa so sedaj na Finskem politikanti člani razpuščenih filofašističnih organizacij, ki upajo na povratek k stari proti-ljudski politiki. Toda vse spletke leh politikantov bodo doživele neuspeh, ker so se finske demokratične sile ojačale in ker se finsko ljudstvo zaveda, da vestno izpolnjevanje določb mirovne pogodbe s Finsko predstavlja jamstvo za mir, svobodo, neodvisnost in blaginjo
Avstrijska vlada
ne priznava OF za Slovensko Koroško
DUNAJ, o. — Avstrijska vlada je objavila poročilo, s katerim odklanja priznanje Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Vlada je sprejela ta sklep na predlog notranjega ministra.
Slovensko prebivalstvo v St. liju je poslalo notranjemu ministru protest proti preganjanju in aretacijam koroških Slovencev. V protestu se poudarja, da oblasti obsojajo brez vsakega vzroka slovenske antifašiste na zapor in da organi državne varnosti na Koroškem, ki so prej služili v Hitlerjev.i vojski in orožništv.u, sistematično terorizirajo koroške Slovence.
V1DALIJEV SKLEP 0 NASTOPU NA VOLITVAH
Nov Vidalijev udarec
pri razbijanju Ljudske fronte
Namestniki za Avstrijo
razpravljajo o petroleja
LONDON, 6. — Na današnjem zasedanju namestnikov za Avstrijo je sovjetski delegat Zarubin ponovno izjavil, da bo dal podatke o količini proizvodnje petroleja v Avstriji, ko bodo zahodni predstavniki načelno sprejeli sovjetske zahteve. Francoski in ameriški delegat sta izjavila, da bi bila pripravljena nekoliko zvišati odstotek 47, ki ga sedaj predlagata, če Sovjetska zveza odstopi od zahtevanih 60 odstotkov. Sovjetski delegat je izjavil, da smatra 60 odst. kot najmanjši delež.
Angleški delegat je nato zahteval, naj bi Zarubim predložil seznam podjetij, ki naj rafinirajo 420 tisoč ton petroleja, glede katerih so se bili namestniki prej sporazumeli. Sovjetski delegat pa je odgovoril, da bo sporočil seznam odboru izvedencev, čim bodo sovjetske zahteve v načelu sprejete.
Sovjetsko - švedski
trgovinski dogovor
STOKHOLM, 6. — V Moskvi so podpisali protokol, ki bo urejeval izmenjavo blaga za leto 1949 med Sovjetsko zvezo in Švedsko v okviru petletnega trgovinskega dogovora, ki je bil podpisan v Moskvi leta 1946. Švedska bo izvažala v Sovjetsko zvezo železo, jeklo, šivalne stroje, krogljične ležaje, akumulatorje, volnene odpadke, govedo in prašiče. Sovjetska zveza bo dobavljala Švedski kalij, fosfate, živo apno, mangan, amiant, mazilna olja, parafin in bombažne odpadke.
HAAG, 6. — Mednarodno sodišče bo v soboto izreklo razsodbo o incidentu med Albanijo in Veliko Britanijo v Krfskem prelivu.
Vidalijev frakcionaški centralni komitet je torej sklenil, da se bo junijskih občinskih volitev udeležil v občini Trst in v občini Milje z listami pod imenom Komunistične partije, v ostalih občinah, ki so vse slovenske, pa pod imenom Slovar,-sko-italijanske antifašistične unije.
Glede proslave 1. maja pa «o Vi-dalijevi frakcionaši sklenili, da bodo 1. maj proslavljali samo z manifestacijo, ki jo bodo na ta dan priredili Enotni sindikati in sicer samo zjutraj. Za telovadni nastop na stadionu, ki je postal za pouojne proslave 1. maja v Trstu že tradicija, pa nočejo Vidalijevi razbijači ničesar slišati, češ da preveč stane. Namesto tega bodo priredili ugran-di festeu ter tako vzpostavili ule vecchie tradizioni del 1. maggion.
Kaj vse to pomeni?
Sklep Vidalijevih frakcionašev, o nastopu na volitvah, v Trstu in Miljah kot Komunistična partija po. meni v prvi vrsti novo fazo v razbijanju Slovanske-italijanske antifašistične unije in hkrati tržaške Ljudske fronte. Brez dvoma je namreč, da je Ljudska fronta mnogo širša osnova za mobilizacijo vseh tržaških demokratičnih množic kot pa samo Komunistična partija. Zaradi tega pomeni Vidalijev sklep dejansko omejitev akcije z najširšega kroga vsega demokratičnega prebivalstva samo na direktne simpatizerje partije. S tega vidika pomeni torej Vidalijev sklep dejansko hkrati tudi demobilizacijo najširših demokratičnih množic Trsta.
Ta ugotovitev velja tudi za vse ostale občine, v katerih namerava Vidali nastopiti pod imenom SIAU. Uporaba imena SIAU samo za najmanjše občine cone A s slovenskim prebivalstvom je namreč v tem primeru navadna Vidalijeva politič-
na špekulacija, ter je razlika, ki jo V.idali dela med temi občinami in Trstom ter Miljami samo navidezna, medtem ko v bistvu ne pomeni drugo kot razbijanje ljudske fronte.
Bodoče občinske volitve v coni A, ki bodo prve v.olitve po tolikih desetletjih so brez dvoma velikega političnega pomena. Zaradi tega je zoževanje akcije demokratičnega gibanja, ki ga počenja Vidali z hi-nevskim postavljanjem p ospredje imena Komunistične partije toliko težje in odgovornejše, zlasti če pomislimo, da je italijanska Kom-partija nastopila na lanjskih volitvah v okviru ljudske fronte, čeprav tista ljudska fronta ni bila ta. ko kompaktna in organizacijsko e-notna, kot je pri nas SIAU, temveč je bila le volivna koalicija. Zaradi tega je Vidalijev. sklep v bistvu navadna politikantska buržoazna gesta, s katero se dejansko kom-partiji odreka vodilna vloga p tržaškem demokratičnem gibanju.
S tega vidika nam postaja sklep resničnih predstavnikov vseh tržaških demokratičnih organizacij, da nastopijo na bodočih volitvah v okviru Slovansko-italijanske ljudske fronte, toliko bolj logičen in nujen. Slovansko - italijanska ljudska fronta, v. kateri ima Kojnunistična partija za Tržaško ozemlje odkrito vodilno vlogo, bo na bodočih volitvah zajela na najširši osnovi Vse demokratične ljudske množice, ki bodo enotne in strnjene nastopile proti vsem nacionalšovinističnim in frakcionaškim skupinam naše cone.
O Vidalijevem sklepu glede na-čina proslavljanja letošnjega I. maja z vzpostavljanjem vstarih tradicij«, t. j. z vzpostavljanjem nekdanjega neborbenega socialdemokratskega prvomajskega proslavljanja, pa bomo spregovorili jutri.
Veliki uspehi
»rške demokratične vojske
Na področju Grammos je osvobodila vse ozemlje, ki ga je zgubila pri lanski ofenzivi monarhofašistov-Velike sovražnikove izgube - Številna smrtne obsodbe • Nova demokratična vlada
ATENE. 6. — Kljub temu, da je monarhofašistična vlada včeraj grozila, da bo uveljavila zakon v primeru stavke državnih uradnikov. se je danes stavka začela. Vsa ministrstva in drugi državni uradi so zaprtj in telefon ne deluje.
Zaradi stalnih porazov na bojiščih se monarhofašistična sodišča vedno bolj surovo znašajo nkd demokratičnimi borci. Vojaško sodišče v Kalcisu je obsodilo na smrt 15 demokratov, atensko sodišče je izreklo 12 smrtnih obsodb, vojaško sodišče v Tripolisu na Peloponezu je te dni obsodilo na smrt 28 ujetih partizanov. Vojaško sodišče v La-miji je obsodilo na smrt 3 partizane. sodišče v Larisi v Tesaliji
Maocetungov ultimatum
kitajski nacionalistični vladi
Med vlado izdajalcev in ljudstvom ni mogoče pogajati se časten mir - Protirevolucionarne sile morajo - Kuomintang razpolaga le z milijon vojska bo prekoračila reko Jangce
za pravičen in popolnoma kapitulirati vojaki - Osvobodilna
JO,
NANKING, 6. — Uradno javlja-da je Maocetung zahteval od nacionalistične vlade, naj se preda do 12- aprila, ker bodo sicer sile demokratične vojske prekoračile reko Jangcekjang.
V svojem ultimatumu zahtevajo predstavniki demokratične Kitajske ustanovitev pred 9. aprilom skupnega odbora, ki naj nadzoruje prehod nacionalističnih armad v Peking. Sedanji predsednik nacionalistične vlade Licungjen bi bil podpredsednik tega odbora. Iz Nankinga javljajo. da je Licungjen odbil ta ultimatum.
Radio demokratične vojske je tudi sporočil, da bo osvooedilna vojska prekoračila reko, ne da bi čakala na izid mirovnih pogajanj. Radio pripominja, da je sedaj v
150.(100 mladincev FLRI
Im letos satielatalB pri gradbenih delili
Veliko zborovanje mladinskih delovnih brigad v Beogradu
BEOGRAD, 6. (Tanujg). Ob priliki začetka letošnjega dela mladinskih brigad pri graditvi Novega Beograda je bilo včeraj veliko zborovanje ob udeležbi 22 mladinskih brigad, 31 mladinskih brigad Ljudske fronte in delegatov 13 mladinskih brigad, ki bodo delale pri gra. ditvi Beograda. Clan političnega urada CK Ljudske mladine Jugoslavije general Drulovič je poudaril, da bo letos pri graditvi velikih del petletnega načrta sodelovalo 150 tisoč mladincev obojega spola. Izjavil je, da se na podlagi udeležbe mladincev pri dosedanjem izvršenem delu lahko ugotovi, da bodo izvršili in prekoračili veliko delo, za katero so se obvezali.
Množična udeležba Ljudske mladine Jugoslavije pri prostovoljnem delu na najbolj prepričljiv način dokazuje vdanost, vztrajnost in odločnost jugoslovanskih državljanov, da pospešijo socialistično izgradnjo
Namestnik podravnatelja gradi-lišča Novega Beograda Jovanovič je poudaril, da bodo letos zgradili okoli 2800 novih stanovanj s univerzi-
tetnem mestu, kjer se bo že letos lahko nastanilo 4000 študentov. Do konca leta 1949 bodo v Novem Beogradu zgradili stanovanja za 20 tisoč prebivalcev.
• Jovanovič je poudaril, da ie .to leto odločilno za petletni načrt, in zaključil: Stopamo v veliko borbo za izvedbo naših nalog z zaletom, ki je vreden Titovih ljudi. Zastavljamo vse sile za izvedbo in prekoračenje naših letnih nalog. Pozdravljamo 30. obletnico naše slavne Komunistične partije Jugoslavije — 22 aprila, in 1. maj — praznik delavcev naše države lil praznik mednarodne solidarnosti delavcev vsega sveta s prvimi velikimi zmagami pri graditvi Novega Beograda.
Komandant prve mladinske delovne brigade iz Sežane v Slovenskem Primorju je v imenu svoje brigade povabil na tekmovanje vse delovne brigade prve izmene.
Po zborovanju so poslali pozdravne brzojavke CK KPJ. maršalu Titu in CK Ljudske mladine Jugoslaviji.
vsej nacionalistični Kitajski samo milijon in sto tisoč mož, ki so pripravljeni stopiti v boj, vendar pa je demokratična vojska še vedno pripravljena podpisati sporazum z nankinško vlado, če ta to želi; toda odločiti se mora v prihodnjih dneh. Kuomintangova reakcionaina vlada ima na izbiro dve možnosti: ostali zvesta skupini Cangkajjkovih vojnih zločincev ter njegovim gospodarjem ameriškim imperialistom in z njimi poginiti, ali pa postaviti se na stran ljudstva in delati za njegovo osvoboditev, da bo deležna odpuščanja in razumevanja. Komentator je tudi poudaril, da incident, ki se je dogodil 1- aprila v Nankingu, ko so nacionalistični vojaki ubili in ranili več študentov, dokazuje, da je vlada zbrala prvo pot. Vlada se dela, kakor da želi mir, toda pripravlja vojno.
Danes ponoči je radio poudaril, da se bo morala nankinška vlada vdati, ali pa bo uničena. Med vlado izdajalcev in reakcionarjev ter ljudstvom ni mogoče skleniti pravičnega in častnega miru. Sklene se lahko samo en mir: ta bo temeljil na popolni vdaji protirevolucionarnih sil revolucionarnim ljudskim silam, na odkritem kesanju protirevolucionarjev, da se tako omogoči popolna osvoboditev ljudstva ter mirna rešitev notranjih vprašanj. Ta mir pa lahko temelji samo na brezpogojnem sprejemu znanih osmih pogojev.
Radio je nato obtožil reakcionarni kuomintang in vlado izdajalcev, da nosi vso odgovornost za protirevolucionarno državljansko vojno po japonski kapitulaciji. Vdaja protirevolucionarjev, od katere bi imela korist ljudstvo tn domovina, bo mnogo bolj častna kakor pojav teh elementov pred sodiščem, ki jih bo sodilo za krvave zločine, z.a katere so odgovorni zaradi podaljšanja državljanske yojne za 44 mesecev pn kapitulaciji Japonske s sodelova njem ameriških imperialistov.
1949—50. Pri tem je poudaril, da ostaja vprašanje dolarja, ki ga je treba na vsak način rešiti po prenehanju poslovanja Marshallovega načrta leta 1952, še vedno zelo resno. Leta 1943 je znašal deficit do larjev v vsej coni šterlinga 423 milijonov šterlingov.
Javil je tudi, da se bodo izdatki za pobijanje draginje znižali za 567 milijonov. Zaradi tega se bodo zvišale cene siru, maslu in mesu Proti vsemu pričakovanju se ne bo znižal potrošniški davek, ki obremenjuje velik del dobrin tekoče proizvodnje.
V
so ori
pa 1 demokrata, ki je pomagal par; tizanom. V Atenah so včeraj usmrtili enega demokrata, ki se je leta 1944 junaško boril proti fašistom.
Radio Svobodna Grčija javlja, da so monarhofašisti umorili urednika lista «Elefteri Ellada« Anto-nisa Rusosa. Vrgli so ga skozi okno njegovega stanovanja. Rusos je bil znan demokratični borec in voditelj EAM-a.
Isti radio javlja, da so močni oddelki demokratične vojske prešli 1. aprila na napad na sektorju Voion - Grammos - Smolikas. Po treh dneh ostrih bojev so bile sile demokratične vojske zavzele vse ozemlje zahodnega Grammosa, ki ki so ga bile izgubile med lansko ofenzivo monarhofašistov.
Med lansko ofenzivo so monar-hofašistične čete imele velike izgube, ki se cenijo na 30 tisoč mrtvih, ranjenih in ujetnikov. Pri srditih bojih zadnjih dni na Gram-mosu znašajo monarhistične izgube 657 mrtvili, 1700 ranjenih in 748 ujetnikov, med katerimi so številni častniki. Protiletalska obramba demokratične vojske je sestrelila 6 sovražnih letal. Na sektorju Ne-storion so demokratične sile zavzele Pirgos-Kotilis in razbile odpor monarhofašistov.
Kakor t poroča Tanjug, je radio Svobodna Grčija javil preosnovo grške demokratične vlade. V vlado so vstopili tudi predstavniki grške komunistične partije, grške agrarne stranke, EAM-a. Osvobodilne fronte makedonskih Slovanov, konfedei-acije dela, ter konfederacije združenj kmetijskih zadrug. Predsednik vlade je glavni tajnik EAM-a Parcalidis, podpredsednik član KP Joanidis, zunanji minister Petros Rusos. vojni minister Micos Vladaš, pravosodni minister Mil-tiadis.
Nova vlada je razglasila splošno amnestijo za vse dosedanje zločine proti ljudstvu izvzemši težje zločine- Nova vlada je obnovila višji vojni svet. ki mu predseduje Mi-kos Zahariades.
Cene v Angliji
se bodo zvišale
LONDON, 6. — V spodnji >oor-nici je finančni minister Stafford Cripps predložil proračun za leto
LONDON. 6. (Tass) — Izvršilni odbor londonske sindikalne zveze poudarja v zvezi z odločitvijo notranjega ministra, s katero so Londonu prepovedane prvomajske manifestacije, poročilo, da bosta Britanija in frankistična Španija edini evropski državi, v katerih bodo delavcem prepovedane prvomajske manifestacije.
Pred novimi volitvami na Madiarshem
BUDIMPEŠTA. 6. — Glavni odbor Ljudske fronte je soglasno sklenil, da bo od vlade zahteval, naj predlaga razpustitev parlamenta in razpis novih volitev. Domneva se, da bodo nove volitve 15. maja.
SO mrtvIH
Dri požaru v Efficjhamu
EFFIGHAM (Illinois), 6. — Do sedaj so ugotovili, da je pri požaru, ki je uničil bolnišnico v Ef-fighamu, zgubilo življenje 80 bolnikov. To je drugi velik požar v bolnišnici v ZDA. Prvi je leta 1929 uničil neko kliniko v Clevelandu in takrat je zgubilo življenje 124 bolnikov.
Poljska je dobila
milijonske kredite od angleških bank
LONDON, 6. (Tanjug) — ((Financial Times« piše, da je dobila Polj. ska znatne kredite od velikih britanskih bank, za katere jamči britanska vlada po svojem oddelku za tuje kredite, in sicer do višine 90 odst. Tako je bila že pred letom dni sklenjena pogodba za 6 milijonski srednjeročni kredit. Druga pogodba je bila sklenjena za kredit v višini 1,5 milijona funtov šterlingov. Ta kredit je namenjen za finansiranje nabave surovin, pred, vsem volne, ki jo bo Poljska dobila od Velike Britanije. Ker je ob koncu prejšnjega leta potekel prvotni rok, je bil obnovljen kredit v znesku 2.5 miliona funtov šterlingov.
dogovor
med CSO in Nomšho
PRAGA, 6. — V petek so y Pragi podpisali trgovinski dogovor med CSR in Norveško, ki določa izmenjavo za 7 milijonov šterlln-gov. Norveška bo dobavljala ribje olje, alkohol, železo, kremenjak in kisline ter bo v zameno dobivala tkanine, porcelanasto posodo, steklene izdelke, kovine, stroje in kemijske proizvode.
7. aprila 1949
ii Min«« vhhučitvi TH8H ii hhmism PUHI
Italijanski generali
na ameriški vnjaški paradi
Včeraj so tukajšnje ameriške okupacijske sile slavile «Army Day», dan vojske po naSe. Sicer je bilo takih »parad« že več, cdkar so tu aaglc-ameriške okupacijske sile, vendar je letošnja dobila zaradi splošnih političnih okolišCin svoj poseben peCat. PrviC je sam «day» bil na dan podpisa atlantskega pakta, drugič pa je tu v Trstu dobil svoje posebno obeležje prav sedaj v predvolivni dobi, ko si anglo-ameriški krogi hočejo pritegniti Cim veC glasov strank tukajšnje agiunte«. Zato so za to priliko pritegnili v Trst, kot goste seveda, tri generale premagane italijanske vojske, ki naj bi dali kisika tukajšnjim iredentistom in obenem tudi še zabelili predvolivni gulaž. Fečat zadevi pa naj bi dal sam ameriški veleposlanik v Rimu gospod Duan, ki je v ta namen prišel v Trst. Vsi so skupno z generalom Hoogeom in vice-admiralom Chermznncm in mnogimi drugimi častniki angleške in ameriške vojske včeraj prisostvovali na Velikem trgu paradi ameriških čet.
Po končani paradi pa se je začela običajna — vendar sedaj v manjšem slogu — šovinistična pajacada z običajnim mahanjem s trobojnicami, katere so bili predvsem glavni tolmači študentje. V glavnem pa se občinstvo za pajacado ni zmenilo in se je vračalo na svoje domove, ker je bila ura Že poldne.
Kdo ima pravico do dvorane na Opčinah
2. aprila je objavil tednik upelon majhen člajiek »Pokrovitelji« SNG, v katerem govori o tem, da je neka »gospodična« uslužbena p Kopru podpisala »resolucijo«, ki je Zahtevala, naj V.idalijcvi pristaši na Opčinah dajo na razpolago dvorano za to, da bo lahko Slovensko narodno gledališče zopet igralo v njej. Ta časopis ponovno »dokazuje«, da so bila imena na njej potvorjena ter da je omenjena uslužbenka v Kopru podpisala poleg mojega imena »še imena in priimke — tvojih staršev, svoje stare matere in svojega brala«.
V zvezi s tem člankom se je oglasila te dni v našem uredništvu tovarišica Neva Kalinova, katero je mislil urednik tednika «Delo», ter podala sledečo izjavo:
«Vse do 2. aprila, ko je »najbolj razširjeni» slovenski list «Pelo» objavil članek »Pokrovitelji» SNG, nisem tega časopisa niti poznala, marveč me je nanj v zvezi j tem člankom opomnila neka mo-
ja tovarišica. Res je, da sem podpisala poleg svojega imena še imena svojih staršev, svoje stare matere in svojega brata, toda to na stvari nič ne menja. Moji starši so me namreč učili, da moram ljubiti slovenski jezik in slovensko kulturo in sem pač mislila, da jim s tem niseni napravila nobene krivice, ko sem dala podpis za to, da bi lahko Slovensko narodno gledališče nastopalo s svojimi predstavami ponovno na Opčinah. Prav zaradi tega se še toliko bolj čudim, da sta se moja mati in moja stara mati obrnili do vidalijevcev ter da sta preklicali svoj podpis, ki ni pomenil nobene politične zadeve, marveč bi lahko in celo moral podpisati to resolucijo vsak pošten demokrat. Res je tudi to, da je moj oče pri «Demokratski zvezi» in ko sem mu povedala, da sem podpisala tudi v njegovem imenu, se temu ni protivil in nas je celo podprl v naših zahtevah.»
Uredniki «Dela» so prav gotovo prepričani, da so s tem svojim člankom pridobili velik politični kapital ter nov argument za borbo proti demokratičnemu ljudstvu. Ti ljudje namreč mislijo, da imajo edino oni pravico do dvorane na Opčinah ter da jo lahko dajo na razpolago le onim, kateri se strinjajo z njihovo politično linijo. Ce so Vidalijevi frakcionaši toliko govorili o partijski imovi-ni, češ da je last ljudstva, ter so si enostavno prilastili vse to, kar si je ljudstvo z žulji skozi desetletja in desetletja pridobilo, potem lahko tudi danes rečemo mi isto o dvorani na Opčinah, da je last demokratičnega ljudstva in ne trenutnih ((generalov brez vojske«, ki nimajo za seboj drugih kot nekaj pretepačev in političnih prenapetežev.
V imenu vsega demokratičnega ljudstva zahtevamo, da ((openski župan« da na razpolago dvorano Slovenskemu narodnemu gledališču, da bo s svojimi predstavami širilo slovensko napredno kulturo med naše ljudstvo. Naši slovenski igralci so si v teh letih, odkar sodelujejo na našem ozemlju, pridobili legitimacijo, da lahko govore v slovenski besedi svojemu ljudstvu, iz katerega so izšli.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Vedno kriličnejši položaj
v dobavi električne energije
Ze dolgo si Tržačani niso želeli dežja tako, kot si ga želijo sedaj, ko je pričela zaradi pomanjkanja vode primanjkovati električna energija in ko so morale nekaj dni hoditi gospodnje po vodo v oddaljene javne vodnjake. Kakšne so želje na. ših kmetov, nam menda ni treba še posebej poudariti, saj vemo. da e letošnja suša prizadela najbolj njihova polja in njive ter da se Jim zaradi tega obeta kaj slaba letina. Preddvemadnevoma se je nabo nad Trstom pooblačilo — ali bo sedaj deževalo ali pa bo zopet zapihal veter in razgnal oblake? Tržačani, ki so po naravi bolj optimisti, upajo, da bo deževalo; manj optimistična so poročila vremenske opazovalnice, ki pravijo, da ni preveč upanja, da bi tako hitro deževalo, ker ni zapihal južni veter in ker je ostal zračni tlak še vedno neizpre-menjen. Pa tudi v primeru, da bi res pričelo deževati, bi se položaj v zvezi z dobavo električnega toka ne izboljšal tako hitro, pač Pa bi čutili posledice letošnje suše prav gotovo še do prihodnje zime.
V Severni Italiji se je zaradi pomanjkanja vode položaj glede dobavljanja električne energije tako poslabšal, da go bile odgovorne oblasti prisiljene poostriti ukrep o prekinitvi električnega toka in
sicer tako, da je ustavljena dobava električnega toka od 7 do 19 in ne več samo od 8 do 16. Ker je položaj glede dobavljanja električne energije na Tržaškem ozemlju prav tako kritičen, lahko pričakujemo, da bodo tudi tukajšnje odgovorne oblasti sprejele prav isti ukrep ter bodo prekinile dobavo električnega toka od 7 do 19. ure.
K temu ukrepu jih bo prav gotovo prisilil sedanji položaj, ki se zaradi zadnjih ukrepov glede šted-nje električnega toka ni skorajda nič izboljšal. Proizvajanje termične energije, ki j0 sedaj uporabljajo tudi v tržaški industriji ni tolikšno, da bi lahko zagotovilo industrijskim podjetjem in tovarnam možnost normalnega obratovanja; proizvodnja termične energije krije namreč komaj četrtino tiste energije, ki bi bila potrebna Tržaškemu ozemlju, ter znaša komaj 130.000 k\v in ne 500.000 kw, kot bi bilo potrebno.
Ce bi v prihodnjih dneh pričelo res mečno deževati, potem bi se položaj glede dobave električnega toka in vode le nekoliko izboljšal; zato je prav možno, da bodo veljali ukrepi o vsakodnevni prekinitvi električnega toka še v nadalje.
Ne smemo pa misliti, da je bila samo letošnja zima in tudi zgodnja
pomlad suha; iz statističnih podatkov vremenskih opazovalnic je razvidno, da imamo sušo že približno deset let: že leta 1935 smo imeli namreč zelo guho zimo in tudi pomlad; samo v letih 1937, 1940 in 1948 smo imeli dovolj padavin; Po teh podatkih je bilo najbolj suho leto 1942, ko je padlo komaj 595,1 mm padavin, namesto 1080 mm, kar bi bilo komaj normalno.
Letošnja zima pa nosi, kar se tiče suše, naravnost prvenstvo, saj dva meseca nismo imeli skoraj dežja, ko bi moralo po normalnem biti v tem letnem času vsaj 193 mm padavin. Da je bil položaj še otež-kočen, so prispevali še vetrovi in burja, ki sq še bolj posušili zemljo ter odgnali oblake, kadar so se ti, sicer ob redkih prilikah, vendarle prikazali. Da bi bila katastrofa še bolj popolna, ni zapadlo v Trstu letos niti malo snega. Ni čuda torej, če nam pri vsem tem primanjkuje danes električna energija in celo voda .
Star pregovor pravi: Kaj bi objokovali tisto, kar je že bilo, glejmo raje na tisto, kar še bo. In tega pregovora sg bomo držali sedaj tudi mi (sicer nam v danem primeru tudi drugo ne preostaja) ter bomo obenem z vsemi optimističnimi Tr. žačani trdno upali, da se nas bo nebo končno usmililo ter nam naklonilo toliko padavin, da se bo položaj v dobavi električne energije izboljšal v toliko, da nam ne bo treba šteti dneve, ko bomo imeli električno razsvetljavo ter se nam ne bo treba bati pomanjkanja vode.
Iz Mavhinj Obnoviti je treba gospodarska poslopja
Stanovanjske hiše so slabo obnovili, ker se izgovarjajo, da bo kmalu nova vojna. Na gospodarska poslopja, ki so za kmeta prav tako važna, pa so sploh pozabili. Skupno so popravili v naši vasi le 3 ali 4 gospodarska poslopja. Drugo je še vse na tleh kot pred 5 leti.
Živino skrivamo v zasilne lope, seno se nam kvari ali pa ga moramo spravljati v sobe kakor tudi vse poljske pridelke.
Ni čudno, če živinoreja propada, če gre kmetijstvo rakovo pot. Čas je vendar, da pristojna oblast
Ze štiri mesece čaka ogromno število Tržačanov
da bi prejeli osebne izkaznice
Kdaj bo konec čakanja pred anugrafskint uradom in uradom za izdajanje osebnih izkaznic?
Antifašistične žene II. okraja
PROTI ATLAfllTSUiMlI PABTIS
. . . .:: ■,* •>>;
Antifašistične žene II. okraja ogorčeno protestirajo proti vključitvi cone A STO-ja v atlantski pakt. V tej vključitvi spoznavajo novo kršitev mirovne pogodbe. Nočejo, da bi to ozemlje služilo an-glo-ameriškemu imperializmu kot izhodišče za napad na demokratične države s Sovjetsko zvezo na čelu in za zadušitev narodno-osvobodil-nih gibanj v drugih državah.
Istočasno prav navdušeno po-
zdravljajo kongres za mir, kateremu izrekajo solidarnost in pozivajo
vse antifašistične žene, da se združijo v en sam blok, ki se bo dosledno boril proti vsem nasprotnikom miru za boljšo bodočnost in trajen mir v svetu.
Zahtevajo, da se spoštuje mirovna pogodba v celoti in vse njene določbe.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
SLEDI 145 PODPISOV.
Le donne antifasciste del II. rione
COIUIRD H RATTB ATLANTICH
HMmtnfTO
SENO MORAJO SPRAVLJATI V SOBE
napravi svojo dolžnost, saj 'oodo ie 4 leta, odkar se je končala vojna. Vsakega pa, ki nas «trošta« z drugo vojno, bomo brcnili čez hišni prag, da se mu bo streznilo v možganih.
Na vsak način pa naj se ne izroči obnova takim podjetjem, kot je »Cescut«, ker imamo slabe izkušnje s tako gospodo.
Iz Saleša
ii
rnsaa zl
Le donne antifasciste del se-condo rione, protestano energica-mente contro 1’lnclusione della zona A del TLT nel patto atlantico, perchfe vedono in cio una r.uova in-frazione al Trattato di pace. Non vogliono che questo territorio ser-va agii imperialisti anglo-americani quale base all’attacco ai paesi de-mocratici con a capo 1’Unione So-vietica e per soffocare la lotta di Uberazione negti aitri paesi.
Nello stesso tempo salutano con
l entusiasmo it congresso della pace, ai qua!e dichiarano la propria solidarieta ed invitano tutte le donne antifasciste di unirsi in un solo blocco, allo scopo di continuare ia lotta contro i nemici della pace, per un migliore avvenire e per una pace duratura nel mondo.
Esigono percio che ii Traitato di pace sia rispettato nella sua inte-grita.
Morte al fascismo! Liberta ai po-poli! SEGUONO 145 FIRME.
Pred dnevi je gostoval v Saležu komorni zbor in nam zapel pod spretnem vodstvom dirigenta Ubal-da Vranca v Vičičevi dvorani več lepih narodnih, umetniških in partizanskih pesmi.
Drage goste smo pričakovali že pred dobrim tednom, pa niso mogli nastopiti zaradi nekih ovir v zvezi z dovoljenji od strani policije.
Domačini so popolnoma napolnili dvorano in z velikim užitkom poslušali petje. Po koncertu pa so zaprosili pevce, naj se še vrnejo v. Salež ter so jih povabili na svoje Somove na kozarec dobrega terana.
SIOtfe"skapesemvSlro,iiah Proces proti agentu Colucciu
še ni prinesel nič novega
znamenju slovenske pesmi smo imeli preteklo nedeljo na «bloku». Obiskal nas je moški oktet iz Kopra, pionirčki iz Plavij in mladinski zbor Dijaškega doma iz Trsta. Ko je tov. Kumer pozdravil vse goste in številno občinstvo, je nastopil na improviziranem odru z rdečim ozadjem in slikama Stalina in Tita oktet iz Kopra pod vodstvom tov. A. Cernjeka. Zapel je prav ubrano tri pesmi. Oktet razpolaga s prav dobrimi glasovi in zlasti z mehkimi liričnimi tenorji. Dasi na odprtem prostoru, vendar je oktet donel naravnost mogočno in ubrano. Od teh pevcev lahko še mnogo pričakujemo. Sledili so marljivi pionirčki iz Plavij pod vodstvom agilne tov. Klare Lo-redan. Prav ljubko so zapeli v zboru 4 pesmice in 3 duete. Naj bi bil ta zborček za vzgled vsem tistim večjim krajem, ki žive v boljših in ugodnejših razmerah, a nimajo drugega dela, kot da se prepirajo med seboj. kaj vse napravi dobra volja, vztrajnost, sloga in ljubezen do otrok in slovenske pesmi. Marijini voditeljici Klari in pionirčkom vsa čast.
Za zaključek je pod vodstvom tov. Venturinija zapel zbor Dijaškega doma iz Trsta 12 pesmi in napravil na poslušalce mogočen vtis. Zlasti so ogrele pesmi s spremljevanjem dveh harmonik in dosegle splošno navdušenje.
Na prireditvi smo pogrešali domači pevski bor, ki je bil v Škofijah še nedavno tako mogočen, da so bili »Skofijoti« lahko ponosni nanj, ker razpolaga tudi z odličnim zborovodjem in prav dobrimi glasovi. Upam, da bodo *8kbfijoti» prišli do spoznanja!
Ker je bil včeraj zjutraj praznik ameriške vojske ali tako imenovani «Army Day» z vojaško parado, je vojaško sodišče počivalo, zato pa se je proces proti policijskemu agentu Colucciu nadaljeval popoldne.
Proces je vse bolj dolgočasen in
nezanimiv, tako da ga niti za potek procesa važna priča ne more poživeti. Prva priča je bil inšpektor Barbaro, ki je nadaljeval s pripovedovanjem o tem, kakšnji ukrepi so bili izdani takoj po tragičnem dogodku, da se izsledi krivec. Izkazalo se je, da sta tedaj streljala agenta Buranello in Riccardi. Co-luccio je skraja zanikal, da bi streljal, ker je takoj po akciji doma nadomestil porabljene naboje. Sele kasneje je sedanji obtoženec priznal, da je streljal.
Priča Pirelli Bruno se je precej dolgo časa mudil v sodni dvorani. Izčrpno je moral odgovarjati in prav za prav ponavljati odgovore na vprašanja, ki so mu jih stavili bodisi tožilec ali odvetniki. Ta je videl dve osebi, kt sta streljali. Tudi njemu je za srečo krogla pre luknjala rokav zimske suknje. Ne kako trikrat si je moral obleči in sleči suknjo, da so mu lahko izmerili razdaljo med luknjo, kjer je strel vstopil tn kjer je izstopil. Merili so tudi kot ali pot, ki jo je napravil izstrelek.
Nič bolje ni bilo s Hermanom Mlekužem, ki je bil tistega dne ranjen v usta. Rana je še danes vidna in ima še težkoče pri pregibanju čeljusti. Mlekuž je povedal, da je videl dve osebi, ki sta tekli po Ul. Capitelli proti Trgu Cavana. Tudi to rano mu je sodnik Bayliss izmeril s centimetrom. V glavnem pa
je tudi on pričel s podrobnostmi, kje je bil, ko je slišal strele, ko je bil ranjen, ko je videl mrtvega Ferrinija itd. V takem okolju je bil proces odgoden na danes zjutraj.
Klavrn začetek proge „S“
Kot smo že javili, je včeraj začela obratovati glasovita avtobusna proga «S» od mosta pri Sv. Ar.i po Ul. Sonciru, Skedenjski ulici m do izpod Skednja, kjer je postujališče tramvaja št. 2. Po napovedih, ki jih je dajal ACEGAT, so dajali ra zumeti, da bo ta proga strahovito pripomogla k izboljšanju zvez od Sv. Ane do ladjedelnic itd. Tako je bilo vsaj napovedano. Dejansko pa je včeraj avtobus, in sicer edi ni, ki vozi na progi, na vsaki vožnji prevozil maksijnum 3 do 4 osebe in to celo opoldne, ko je največji promet.
Zgodilo se bo to, da bo sam ACE GAT uvidel, da je taka zveza nesmiselna. V poštev bi prišlo izbolj šanje zveze predmestja s središčem mesta le tako, da bi enostavno po daljšali trolejbusno progo iz Ul. Ba iamonti po Ul, Ronchetto v Skedenj ali pa, da bi namesto sedanjega tramvaja št. 2 uvedli trolejbus, k bi lahko prišel naravnost v vas Poleg tega pa je stvar ta. da stane prevozni listek kar 25 lir. Se huje pa je to, da obratuje na progi samo en avtobus, katerega morajo potni-kj čakati celo toliko časa, da med tem privozijo mimo že po dva do trije tramvaji.
Vozni red:	Prvi odhod izpod
Skednja ob 6.12, zadnji ob 23.24; zadnji odhod z Largo Baiamonti ob 23.12.
Neštetokrat smo že načeli vprašanje izdajanja osebnih izkaznic v upanju, da bodo naše kritike naletele na prava ušesa ter da se bo vsaj nekoliko izboljšal položaj tudi v tem pogledu. Toda pripovedovanja tistih, ki še vedno zaman čakajo, da bi jim urad za izdajanje oseb-nih izkaznic končno rešil zadevo, nam je jasno, da se položaj ne samo ni izboljšal, temveč se je celo poslabšal.
Zamislite si, da hodijo nešteti Tržačani že skoraj štiri mesece na urad za izdajanje osebnih izkaznic, kjer jim redno odgovarjajo tamkaj nameščerti uradniki, da njihova prošnja še ni rešena in naj se obrnejo na anagrafski urad, ki jim bo glede tega dal nadaljnja pojasnila. Omemba anagrafskega urada prizadeto stranko naravnost elektrizira — dobro namreč ve, da mu vsaj nekaj ur čakanja ne bo ušlo in da ni izključeno, da bo to .P.O.t ponovi! vsaj še enkrat, če ne še večkrat. Toda kljub temu da razčisti svojo zadevo na anagrafskem uradu ter dobi zagotovilo, da bo njegova osebna izkaznica gotovo «že« čez 20 dni, mu po njegovem povratku na urad za izdajanje osebnih izkaznic navadno odgovorijo, da njegova prošnja še ni prišla ter naj se obrne ponovno na anagrafski urad.
«Ce bi nam prošnje reševali nekje v džungli, bi jih prav gotovo preje prejeli, kot jih prejme urad za izdajanje osebnih izkaznic, ki j* oddaljen od anagrafskega urack komaj nekaj sto korakov«, se hudujejo Tržačani, ki morajo ponovno odhajati iz teh uradov, ne da bi končno prejeli svojo osebno izkaznico.
Pri čakanju na osebno izkaznico so seveda najbolj ((privilegirani« zopet Slovenci, pri katerih kar cel kup stvari ni v redu; včasih manjka samo kakšna malenkost, včasih pa ne odgovarjajo prav nobeni po datki anagrafskega urada. Kako prepričati «vestne» uradnike, da se človek piše tako in ne kot trdijo tamkaj navedeni podatki Treba je prinesti krstni list in še druga potrdila in potem se morda le omeh čajo toliko, da obljubijo, da bodo vso stvar še pregledali in naj pride stranka po svojo izkaznico šele čez dvajset dni. Ce bi osebno izkaznico ne potrebovali danes na vsakem koraku, bi ne bilo tako mučno čakanje; a ker zahtevajo policijske oblasti vedno osebno izkaznico in to še prav posebno pri prehodih preko razmejitvene črte, bi bilo potrebno, da bi se na uradu za izdajanje osebnih izkaznic le nekoliko bolj po trudili ter poskrbeli, da bi imeli Tržačani v čim krajšem času svoje osebne izkaznice. Čeprav je namreč vojaška uprava na neki tiskovni konferenci izjavila, da bodo stare osebne izkaznice veljavne vse dotlej, dokler ne bodo prejeli vsi novih osebnih izkaznic, zahtevajo policijski organi že nove osebne izkaznice.
Kako mislijo odgovorne oblasti rešiti to zadevo? Ali bodo morali Tržačani še dolgo časa hoditi na
urad za izdajanje osebnih izkaznic in na anagrafski urad, da bodo končno le prejeli svojo osebno izkaznico?
Prvi spuladanslii izlet Prosvetna društva ..Simon Mi
prosvetno društvo (<Simoh Jenko« je priredilo v. nedeljo na splošno željo svojega članstva svoj prvi spomladanski izlet p prijetno in gostoljubno kraško vasico Veliki Repen. Članstvo je dalo duška svoji želji po domači družabnosti, po zdravem razvedrilu, dalo je duška svojemu hrepenenju po nepokvarjeni lepoti narave, po domačnosti našega Krasa. Marsikdo cd precejšnje-števila udeležencev se je že zjutraj udeležil počastitve spomina padlih talcev na Opčinah in je potem počakal še druge tovariše, ki so prišli popoldne. Prišle so skupine prijateljev in družin. Popoldan je'potekel v. veselem razgovoru, prijetni domačnosti, ob duhovitih šalah in krilaticah, ki so letele od omizja do omizja, ter ob prepevanju narodnih in partizanskih pesmi ter tržaških popevk. Tako smo se kaj kmalu vsi počutili kot ena sama velika družina.
Ta prijeten izlet bo če dolgo časa ostal v spominu vseh, ki smo se ga udeležili. 'Ze takoj tisto popoldne smo ugibali, kam jo bo društvo mahnilo eno izmed prihodnjih nedelj.
S. Z.
Vendar resno mnenje o obrtnih dovolilnicah
Naša gospodarska publicistika je ponovno opozorila na nesmiselno drobljenje in moralno propadanje tržaške trgovine ,ki se bolj in bolj izpreminja v «čaršijo». Malih trgovin je v mestu itak preveč, zoprno pa je gledati, kako se stojnice z vsakovrstno malovredno drobnarijo kopičijo na trgu pred cerkvijo sv. Antona, po ul. Cavana in povsod, kjer je kak večji prazen prostor po mestnih ulicah. Zdi se, kakor da je ves Trst podoben podeželskemu semnju. Taka ((trgovina«, ki ni več trgovina, marveč krošnjarjenje, ki ga je težko nadzorovati jn ki največkrat opehari najrevnejše ljudi, bi se morala sploh odpraviti.
Ne vemo, če je na to mislilo vpra-šanje lista «11 Mare« na tiskovni konferenci predsedstva cone. Vsekakor je predsedstvo odgovorilo glede izdajanja novih obrtnih dovolilnic, da vlada glede tega v Italiji kar največja prostost in da bo zato tudi v Trstu tako. Toda kakor nalašč prinaša «11 Sole«, gospodarski dnevnik, prav nasprotna opozorila, ki jih je glede tega izdala prefektura v Milanu in ki nalagajo omejevanje izdajanja dovolilnic za stalne, ka kor krošnjarske trgoviji«. Tako je naše predsedstvo cone zopet preklicano prav od tiste strani, na katero se čez mero rado sklicuje, pozabljajoč pri tem, kaj je prav in dobro, in kaj ne. Prav je, da se je stvar prikazala tako v zvezi s postavljenim vprašanjem, da ne bodo vedno trdili, da samo mi kritiziramo. Najbrž nalašč... Drobno trgovine je prav gotovo treba normalizirati in moralizirati, v intersu kupcev-po-trošnikov, davčne uprave in nazadnje tudi resnih trgovcev samih. Mnenja smo, da b; bilo celo potrebno znižati število določenih obrti, zlasti zabavnih lokalov, ambulantne ali krošnjarske prodajalce pa, z izjemo zelenjadarjev, kjer ni blizu trga, sploh odpraviti.
OF II. okraj (cenfer mesta)
Danes v četrtek 7. t. m. ob 20 sestanek in volitve okrajnega odbora. Pridite vsi!
Is V. Repna
Sestanek invalidov in svojcev padlih v NOB
Dne 5. t. m. so se zbrali na sestanek invalidi in svojci padlih iz V. Repna. Razpravljali so v vprašanju invalidnine in penzij ter u-gotovili, da so bili do sedaj že rešeni skoraj vsi primeri in da je bil prizadetim že nakazan denar.
Naši invalidi in svojici padlih v NOB se dobro zavedajo svojih žrtev in budno zasledujejo naše politično življenje. Zato so na sestanku poleg svojih zadev razpravljali obširno in se pogovorili o bodočih volitvah. Odločna volja vseh, ki so dali največ v borbi proti okupatorju, je, da se skupno nastopi r.a volitvah, enotni v Slovanski-italijan-ski ljudski tronti, ker edino tako bomo dosegli čim večje uspehe. Izvolili bomo poštene in borbene domačine, kt-se-zavedajo naših žrtev v borbi in so ostali zvesti idealom Osvobodilne fronte.
Nov odbor Novinarske zbornice
Na volitvah v soboto, nedeljo in ponedeljek so bili izvoljeni v odbor Novinarske zbornice sledeči novinarji:
Vittorio Zanaboni, Astori Bruno, Gasparini Leopoldo, Piazza Bruno, Di Bin Umberto, Dušan Hreščak in kot predstavnik publicistov Guido Miglia.
SPOMINSKI DNEVI
1772 se je rodil Francois Fourier, francoski socialist - utopist.
RESKRBA
DVIG NAKAZIL
Vsi razdeljevalci racioniranih živil in lastniki mlekarn naj dvignejo danes nakazila za bele testenine in evapurirano mleko.
Isto naj store danes vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepraiu.
OBVESTILO
Direkcija Dijaškega športnega krožka obvešča člane, da bo v ponedeljek 11. t. m. v Ul. Trento 2 11 izredni občni zbor. Vstop samo z vabilom in člansko izkaznico.
Pričetek točno ob 19 uri.
Četrtek 7. aprila Herman, Radivoj Sonce vzhaja ob 11.13, zahaja ob 18.40. Dolžina dneva 13.0«. Luna vzhaja ob 11.13, zahaja ob 2.54.
Jutri petek 8. aprila Albert, Viljenica
SLOl/ENSKU m/iiioi)i\iu GLEDALIŠČE
Električni tok
zahteval smrtno žrtev
Med delom na vagonu na glavni železniški postaji je električni tok ubil 45-letnega električarja
Ob 10.05 so pripeljali z rešilnim avtom v glavno bolnišnico truplo 45-letnega električarja Piccalianija Guida, rojenega v Turbinu, pokrajina Pesaro, sedaj bivajočega v Trstu v Ul. dei Mirti 8. Omenjenega je ubil električni tok. Imel je zažgano dlan desne roke. Uslužbenci RK, ki so ga pripeljali v bolnišnico, so povedali, da so ga našli še živega na strehi železniškega vagona na glavni postaji, kjer je delal na račun državnih železnic. Med delom se je dotaknil električnih žic, po katerih gre tok visoke napetosti. Med prevozom v bolnišnico pa je Piccaliani podlegel poškodbam in izdihnil.
Sleparijtt z milom?
Novembra 1947. leta je družba za uvoz in izvoz izročila nekemu Otu Pichlerju iz Ul. Čampo Marzlo 20 pošiljk mila, katerega naj bi on
4CuJkwua.
KNJ15E - SLEDALiSlTE - KONCERTI RAZSTAVE -F1LMI-KRITIKE-DR0BTINE
Zaključna predstava skupine Tofano v gledališču Verdi
si ni i
Prijetna humoristična detektivka. Vtis je ta, da se je hotel avtor sam enkrat nasmejati na račun lastnih številnih kriminalnih romanov. Snov komedije je razporejena, kot je tipično za vse p.rave detektivske in kriminalne romane, v obliki matematične enačbe, to je iskanja neznanke. Rešitev pride prav na koncu in tedaj razpade vsebina dela kot zgradba iz lepenke. Pozabiš na osebe, na zaplet, dk, celo na igralce. Toda ko se je štrena odvijala, te je držala zadeva v napetosti prav do konca.
Zato se o «vsebini» igre ne iz-
plača izgubljati besed. Komedija se dogaja v salonu in salonski so bili tudi igralci. Igrali so dobro, zlasti Sergio Tofano, Laura Solari in Vittorio Caprioli. Slovo skupine je bilo torej ljubeznivo medlo. Z nečem bolj udarnim bi se najn bolje utis-nila v spomin. Sploh bi ji bilo priporočiti bolje in smotrneje sestavljen repertoar. Popolnoma je zadovoljil prav za prav samo Godoni-Ali naj bo to znamenje, da se nahaja italijansko gledališče resnično v krizi?
Vladimir Bartol
kot posrednik razpečal naprej. Pri oddaji je baje zaslužil provizijo, ki je znašala 1,475.000 lir.
Po ovadbi je Pichler začel trditi, da nima več mila niti ga ne more vrniti, še manj pa, da bi imel denar, s katerim bi ga poplačal. Družba je zaradi tega podvzela zakonite korake in ovadila svojega bivšega posrednika zaradi prevare Agenti CID-a, katere je vodil inšpektor Ceressa, so začeli iskati mi-lo in včeraj zjutraj jim je uspelo zapleniti 6 zabojev blaga v skladi ščih SAIMA v Ul. Roma in Ul. Ga-latti. Ostalih 450 zabojev mila pa je bilo zaplenjenih v Milanu na podlagi informacij, ki jih je tamkjš-nja policija dobila od tržaške.
Policija pa vseeno nadaljuje s preiskavo, da ugotovi, ali sploh gre za prevaro, kakor trdi omenjena trgovska družba.
Poni ie zlelel ladje v morje
Včeraj ob treh zjutraj je bilo živi, na angleški tovorni ladji «Exe-cjueter«. Izkrcavali so namreč tovor nu železniške vozove. Naenkrat pa so začeli odmevati v noč klici na pomoč. Težak Marcello Bassi iz Ul. Settefontane 63 je namreč zletel v morje, ker je vanj udaril to vor, katerega so izkrcavali z ladje.
Reševalna dela so se takoj začela. Šila je bila velika, ker je Bassi zaradi močnega udarca izgubil vsako moč, da bi se držal na površju vode. K sreči pu so ponesrečenca potegnili iz vode, čeprav že na pol zadušenega. Odpeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na tretjem kirurškem oddelku. Bassi ima zlomljeno desno stegno in rano na glavi nad desnim očesom.
Nočna služba lekarn
Manzoni, Ul. Settefontane 39; Marchio, Ul. Ginnastiea 44; Rava-sini, Trg Liberta 6; Vielmetti, Borzna trg 12; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoll v Skednju imata stalno nočno službo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 6. aprila 1949 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 6.
Cerkvene poroke: mornar Rocco Ivan in gospodinja Sponza Mattea, čistilic min Giurgevich Franc in gospodinja Fornasaro Ida, uradnik Danelutti Edoardo in gospodinja II-berti Noelia, uradnik Luongo Vincenc in uradnik Maiolatesi Emily, šofer Cinerari Marij in gospodinja Musina Bruna, uradnik Carisi Guido in gospodinja Tonello Viktorija.
Umrli so: 60-letna Raner Josipi-na, por. Semizzi, 85-letni Černigoj Josip, 55-letna Nicoletti Marija, por. Rocca, 73-letni Ivulli Vincenc, 51-letna Labinas Ivanka, por. Ne-delin, 6-letni Battini Bruno.
Nova številka ..Gospodarstva" izšla
Izšla je 40. številka ((Gospodarstva«, ki je to pot bolj pestra kakor običajno. Uvodnik «Nove carine v Italiji — novo breme za tržaško gospodarstvo« opozarja na posledice, ki utegnejo biti za Trst toliko slabše, ker je samo mesto, brez ozemlja. Glede posledic za italijansko gospodarstvo, zlasti industrijo, ki ima v resnici višjq produkcijske stroške od zapadnih dežel, pa se ne bi v celoti strinjali s piscem. Vsa politika držav Marshallovega plana se vije med vprašanjem, ali obnoviti popoln gospodarski liberalizem in funkcijo trga (za to zadnje čase zelo govore in pišejo Švicarji), ter med stališčem posameznih držav, ki nočejo popolnoma opustiti svoje kontrole nad gospodarstvom in zunanjo trgovino. Toda o tem drugič. List ima dalje informativen članek o švicarskem tranzitu skozi evropske luke. o FLRJ kot izvozniku industrijskih izdelkov, piše o prometu s CSR, zaposlitvi tržaške industrije, zlasti male in srednje, ki se vrti v nekakem «začaranem krogu«. Obširen članek prikazuje razvoj avtomobilske industrije P° svetu; od pa razpravlja o zgodovini denarja pod naslovom «Od papirnatega do kovanega denarja. (Kogar stvar globlje zanima, bi opozorili na knjigo univ. prof. dr. V, Murka ((Denar)«. Tretja stran je izpolnjena z vestmi tržaške gospodarske kronike, vestnikom Slov. gospodarskega združenja in podlistkom, ki ga je napisal Z. ((Vzpenjača Trst-Opči-ne». List zaključuje .tržni pregled.
Naj sega po zanimivem štirinajst, dnevniku vsak čitajoč človek tn naj prenehajo izgovori nekaterih, celo novih in mladih poslovnih ljudi z čednimi dohodki, češ «list bo pozneje naročila firma«. Ne tako, gospodje, samj ga naročite!
* * *
Te dni je bil sklenjen začasni do. govor glede plačevanja železniških tovornin za madžarsko blago, ki je v tržaškem tranzitu, Ta uradni aporazum nadomešča dosedanje dogovore, ki so veljali do pred nekaj tedni za posamezne transportne skupine. Dogovor je bil sklenjen med upravo železnic STO-ja, FLRJ in Madžarsko, Odslej bo madžarski uvoznik ali izvoznik plačeval te tovornine v domačih florintih domači železniški upravi za vse blago, ki prihaja preko Trsta ali »e preko naše luke odpošilja. Sporazum pa bo veljal le do konca meseca, t. j. do zasedanja splošne mednarodne železniške konference v Montreux-u. Nova ureditev se nanaša na prevoze preko postaj Opčme-Sežana. Poročajo tudi, da dobro kaže za sklenitev direktne tarife Trst-Madžar-ska.
* ij< *
/a Težaško ozemije
Jutri 8. t.in. ob 20
premiera igre v treh dejanjih Arnauda d’Usseaua in Jamesa Govva
Gloisofeo so korenine
v prevodu dr. Mateja Šmalca v dvorani kina v
SKEDNJU
Osebe: Honey Turner - Elza Barbičeva; Bella Charles - Angela Hakarjeva; Senator uus-worth Langdon - Modest.Sim* cin; Genevra Langdon -Drolčeva; Aliče Langdon - Angelca Sancir.ova; Roy Maxwe»" Belizar Sancin; Howardi Mer-rick - Rado Nakerst; Brett Charles - Jožko Lukeš; Sheriff Ser-kili - Anton Požar; Chuc war-ren - Ernest Zega; Bob uay -Julij Guštin.
Režiser: Modest Sancin — scenograf: Jože Cesar. Prodaja vstopnic pri blagajni v Skednju v četrtek 7. i petek 8. (. m. od 9 do 12 m od 15 ure dalje.
\ soboto 9. t. m. ob 20
gostovanje v dvorani Prosvetnega društva na KONTOV ELU z igro Arnauda dUsseaua in Jamesa Gowa
Globoko so korenin®
KiN® h70rju KINO OB MORJU. 15: «Na /Urni
slave«. Drugi del velikega «Peter Veliki«. Sovjetski film-ROSSETTI. 21: ((Dober tek«, ,gra,Ap družina C. Dapporto - Lucy o
EXCELS10R. 15.30: «Sodnik Tamb<-d<k ne«, Spencer Tracy, Lana Tur»e ’ FENICE 16: «Na Kitajskem m° J Clark'Gable, Jean Harlow, vvai
F1LODRAMMATICO. 16: «Ne
me ovirati pri ljubezni«, G.
K. Francis.	_	nV
ITALIA. 15.30: «Ali Baba in w bojnikov«. Film v barvah. ALABARDA. 14.30:	((Zeleni
Lana Turner, Van Heflin-	^
IMPERO. 16: ((Nemirna starostna ba«, Shirley Temple	in	Rona,J,ie-
GARIBALDI. 14.30: »Zgubljena ta«, Jean Kent.	,eri;
MASSIMO. 15.30: »Pomladanski ve Gary Grant, Mirna Loy.
NOVO CINE. 18: «Gangsterji», u caster, A. Gardner.	gt-
IDEALE. 16: «Hellzapponing v čiji«, A. Jones.	vrat-
ARMONIA. 15.30: «Frak in bela P nica«, E Raines.	p,
ODEON. 16.30: ((Škofova ien ' Young in G. Grant.	p,
MARCONI. 16:	«Vse	je	P	o®10"’
GotEard, Fred Mac Murray- p;j. AZZURRO. 17: «Pod ničlo«, wa‘ ney.	Fair;
RADIO. 16: ((Zeleni pekel«, u-banks, J. Bennett.	, jva-
VITTORIA. 18: «Ce si ti, udari krat«. Gianni in Pinotto. de{i> BELVEDERE. 18: »Razbojniki l krinko«.
VENEZIA. 15: «Dunga Din«. hige»( ADIJA. 14.30: ((Zavojevalec Me Paul Muni, B. Davis.	.
KINO V SKEDNJU Večno tvoja-
delfif*'
TRŽAŠKA BORZA ^
Zlati šterling 8700. paPirn?mS do-ling 2000, telegrafski dolar ° 1 jpo lar 645, švicarski frank .".AijsK' francoskih frankov 185, a
šiling 24.
Besedilo italijansko - francoske trgovinske pogodbe, ki določa a v-tomatično povišanje kontingentov in uvrstitev novih postavk, je na vpogled v sobi št. 16 Zbornice TIP. Interesenti za nove kontingente morajo vložiti običajne orošnje pri VU, oddelek za trgovino do 16. t. m..
Is Šempolaju
Zahvala za predavanje
V petek 1. t. m. nas je tov. dr. Mašera presenetila z prav zanimivim in poučnim predavanjem, v katerem je zajela razvoj žene od detinstva dalje ter pojave ženskih bolezni. Predavanje je bilo podano tako razumljivo, da smo bile žene izredno zadovoljne, onim pa, ki se ga niso udeležile iz enega ali drugega vzroka, pa je bilo zelo žal.
Zahvalujemo se lov. zdravnici za koristen pouk, ki nam je tako potreben, istočasno pa jo prosimo, naj nas spet malo obišče. Prihodnjega predavanja, ki upamo bo v kratkem, se bomo žene udeležile že v večjem številu.
GRUDEN OLGA
II! RADIO
c«,ie ™S»In» »»
7.15: Koledar. 7.20: Jutra"J,fročila' ba. 7.45: Napoved 11.30: Operne partiture. 1 ' t’ralb* vi svet. 12.10:	Lahka	orKU.0roč>'
glasba. 12.45: Napoved casa, f la. 13.00: Slovenske na.rod.n,e0o: P°' 13.30: Slavni violinisti. ■ , svc' ročila. 14.15: Dnevni Preh veče!' lovnega tiska. 14.28: Cit*#) nega sporeda. 17.30: Smen„ pra' tet v e molu. 18.00: Glasb« davanje. 18.30: Skladbe	,ijna
in orkester. 19.00: Slov1e s)jke Slovence. 19.15:	Glasbene
19.45: Napoved časa, poro«11 • gM' Zenski pevski kvintet. J •. fljojh; cherini: Godalni kvintet	iti* '.
20.30: Človek in priroaa-. 0der-Znani rimti. 21.00: Radijs« , dra
Lojze Standeker:	«Pre	nf	jen
ma v 3 dejanjih. 22.15. Ve	\
cert. 22.45: Plesna «las	30:
Napoved časa. poročilla.	tf.i
vam nudi jutrišnji SP°
Ob sveči.
TRST I q49.
Četrtek 7. apnta 1»	je„je»;
17.30: Smetana: «Moje *	Anje
18.00: Zenska ura. 18.80: rike. 19.00: Plesna	20#
Plošče:	«Groi' Montekris	v
Poročila. 20.35: Orkester. pi.edaVa di Guido Čergol. • .j{a. 2l-nje: Silvio Benco m n> jj. Or^. Brahms: I. simfonija. „„rno. ster ameriške križarke Annafn*r»o: Koncert s°Pranlstka {ila. ^ Longobardi. 2o.l0. r _|HS(,a. 1 Variete’. 23.30: Lahka Zaključek.
MALI O G
POLNILNA PERESA. rls® niki, šestila, albumi m predmete primerne z
darila dijakom, dobi t in papirnici Stoka1 - odpre01 lano št. 37. Na željo tudi po pošti.	—
VELIKONOČNE
fc** . gu
ria drobno in deb‘ gt0)(a knjigarni in papirb Ul. Milano 3'
K'bauan[e,/^
vizitke, praške	d°b!V
Krojaška
TRST - ULICA
izdeluje mošfoei ®j žensfce vl*sCB
OBRAČA, PUPRA^!yKlH cetl J PO IZREDNO NIZ ^
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA »N UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749
Obmejni promet kmetov dvolastnikov
J*reil|»isi zu pridobitev dvolastniške izkaznice za preliod meje - Omejitve In umik zn prehod meje
Včeraj smo objavili v našem časopisu predpise, ki so po videmskem sporazumu veljavni za pridobitev dovoljenja za prehod državne meje med Italijo in Jugoslavijo v posebnih in nujnih primerih. Ti predpisi Pa seveda ne veljajo za krnetc dvo-lastnike, kateri dobijo obmejno izkaznico, kakor je predvidena po sporazumu med obema državama v Vidmu.
Obmejne izkaznice izdaja v Italiji kvestura, v Jugoslaviji pa odgovorni okrajni ljudski odbori na podlagi dokumentov, ki jih mora prosilce Predložiti jn jz katerih je razvidno, da potrebuje obmejno izkaznico.
Obmejne izkaznice, ki jih izdajajo v Italiji, morajo biti potrjene tu. dt od organov FLRJ in prav tako °ne. ki jih izdajo v Jugoslaviji, morajo biti predložene italijanskim oblastem v potrdilo. To potrdilo in Žigosanje izvršijo pristojni ergnn! orezplačno in v najkrajšem času, ki de sme biti daljši od 30 dni od časa, ko je obmejna izkaznica predložena v Potrdilo od oblasti z druge strani, be državi sla se sporazumeli, da esta izvedli po možnosti potrebna žigosanja takih dovoljenj vsako leto v teku meseca januarja. V primeru, * bi oblasti ene izmed obeh držav °drekle svoj pristanek za dovoljenje. bodo o tem obvestile oblasti na ^rugt strani najkasneje v roku 15
Obmejne izkaznice bodo veljavne samo v tiste svrhe in za tiste kraje. a katere so bile izdane. V njih morajo biti točno navedeni vzroki in raji, za katere so veljavne, in prav o morajo biti navedeni prehodi Preko katerih je dovoljen z njimi Prehod meje. Za muli preknmejni Promet ostanejo v veljavi ihti mej-1 Prehodi, ki so že sedaj odprti, in
poleg njih tudi drugi, ki jih bodo oblasti z obeh strani skupaj in sporazumno določile. Pri tem bod.i gledali na to, da bodo imeli lastniki obmejnih izkaznic odprto najkrajšo pot za svoje potrebe.
Obmejni prehodi bodo ob nedeljah in praznikih lahko zaprti, Prav tako bodo lahko oblastni organi na obeh straneh sporazumno določili začasno zaporo enega ali več mejnih prehodov v času, ko ni kmečkih del,
Vsak imetnik obmejne izkaznice se mora držati določene najkrajše poti na svoji poti v kraje, ki so navedeni v dovolilnici, in prav tako za povratek. Vrniti se je treba še tistega dne in preko istega prehoda v času, preden je prehod zaprt. Obmejna izkaznica ni veljavna za prenočevanje na ozemlju druge države razen v primerih, ki so v sporazumu posebej predvideni,
Prav tako ni dovoljeno oddaljiti se od krajev, za katere velja dovo-lilnica razen v izrednih in nujnih primerih, pri katerih pa morajo lastniki obmejnih izkaznic zaprositi krajevne oblasti za dovoljenje
Promet preko mejnih prehodov bo dovoljen ob delavnikih od sončnega vzhoda do zahoda. Točneje je dolo. čen čas za posamezne mesece takole: Januarja in decemba od 8. do 17 ure. Februarja in novembra od 7.30 do 17.30; marca in oktobra od 7, do 18; aprila in avgusta od 5.30 do 19.30; septembra meseca od 6. do 19. ure ter maja, julija in junija od 4. do 23.
V nujnih primerih, kakor smo jih že včeraj navedli in ki se tičejo smrti, bolezni ali drugih vzrokov višje sile, kakor tudi pri opravkih, ki se ne morejo odložiti, bodo lahko italijanski policijski organi na meji
sporazumno z okrajnimi ljudskimi odbori iz Jugoslavije izdali posebne dovoljenje za prehod meje za posameznike. Tako dovoljenje bo imelo veljavnost do največ 10 dni, vendar njegov lastnik ne bo smel ostati v drugi državi več kot 8 dni. Dovo. Ijenje bo veljavno samo za enkraten prehod in za določen obmejni blok.
Videmski sporazumi predvidevajo posebne vzorce za obmejne dovolilnice, ki so priloženi dokumentom.
Natečaj za nadzornike mer
Z ministrskim odlokom od 15. januarja t. 1- ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 54 od 7. marca, je razpisan natečaj za 10 pomožnih nadzornikov za mere, za poskusno službo pri uradu za mere in preizkušanje dragocenih kovin. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na uradu za mere V Ulici Diaz 21.
Izlet v Sello Neveo
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo v nedeljo 10. t. m. izlet v Sello Neveo, kjer se bodo vršile na ta dan mednarodne 'smučarske tekme. Člani in prije-telji društva se lahko vpišejo še danes v trgovini Rolih na Korzu Verdi št. 5.
Odhod bo s Travnika z avtobusom ob 6. uri zjutraj. V Gorico se bomo vrnili okrog 22. ure.
Slavka pri Italijanski banki se nadaljuje
Stavka pri centrali in podružnicah Italijanske banke se nadaljuje. Delavska zbornica je s tem v zvezi izdala posebno poročilo, v katerem ugotavlja, da je državni kongres bančnih uslužbencev sprejel posebno resolucijo, v kateri izjavlja svojo solidarnost s stavkajočimi nameščenci pri Italijanski banki. V njej pozivajo nameščence drugih denarnih zavodov, da naj odklonijo, vsako izredno delo, ki bi ga morebitno zahtevalo ravnateljstvo Italijanske banke in s katerim bi hoteli izvesti nekatere operacije, ki so s stavko onemogočene.
Delavska zbornica v Gorici je uverjena, da se bodo pokazali bančni uradniki v Gorici solidarni v svojimi stavkajočimi tovariši ter ne bodo ničesar ukrenili v njihovo škodo. Na ta način bodo pokazali svoj demokratični čut pri spoštovanju in upoštevanju pravic in svobode svojega bližnjega.
Novi stroji
za predilnico v Podgori
Po daljših pripravah in pogajanjih je sedaj ravnateljstvo predilnice v Podgori dobilo pooblastilo, da lahko razširi svoj obrat z novimi napravami. V ta namen so naročili v Angliji za 76 milijonov lir novih strojev. To sicer za tako podjetje ni mnogo, vendar pa obetajo, da bodo lahko v zvezi s temi novimi napravami in pod «okriljem» proste cone, sprejeli na delo nekaj novih delovnih moči.
Deio razmejitvene komisije
Jugoslovanskoitalijanska razmejitvena komisija je bila v torek na delu na mejnem odseku med Devetaki in Opatjim selom v smeri proti Jamljam, kjer so na terenu določevali dokončno razmejitev med obema državama. Delo se je zavleklo do večera, ko so se Jugoslovani vrnili preko cestnega bloka v Mirnu na svojo stran.
Iz Kanalske doline
Smrtna nesreča v rabeljskem ruiiu
V nedeljo dopoldne se je pripetila v rabeljskemu rudniku smrtna nesreča rudarju oziroma električarju Makoriču Gvidu, staremu 42 let. Makorič Gvido in njegov pomagač Mentil Ivan, ki sta bila zaposlena v rudniku kot električarja, sta se spustila v podzemlje do električnega prekinjala, ki se je pokvarilo. Z rudarsko svetilko sta svetila, da bi ugotovila, kje tiči vzrok okvare. Makorič pa se je pri pregledovanju nehote dotaknil električnega prekinjala z visoko napetostjo in ga je na mestu ubilo. Mentil in še drug rudar sta ga takoj odstranila, a nesrečnež je bil že mrtev in vsa zdravniška pomoč ni nič pomagala.
Pokojni Makorič je bil zelo dober delavec in zaveden Slovenec.
Zborovanje brezposelnih
Odbor za zaščito brezposelnih sporoča, da bo v nedeljo 10. t. m. ob 10. uri dopoldne na sedežu Delavske zbornice zborovanje brezposelnih Gorice in okolice. Ker se bodo na tem zborovanju obravnaval; važni problemi, se brezposelni naprošajo, da se sestanka udeležijo polnoštevilno.
IZ SLOVENSKE BENEČIJE
Beneški Slovenci ne bodo nikdar odstopili
ob borbe za dosego svojih narodnih pravic
Mladina, spoznavaj slovenski jezik in brani ga kot dragocen zaklad!
^	ttl	haloli/rt	n/inenii	W	n	on	Iimnn	1/	nu	o	?	Jift	j?	tiifb	lin?	i	P	Tl
Zgodovina do danes še ni beležila tako neumornih, borb v Slovenski Benečiji za narodnostne pravice kakor pa danes. To naše ljudstvo se je v času narodne osvobodilne vojne prebudilo in razvilo v sebi narodno zavest, s katero je prežeta prav vsa Slovenska Benečija. Številni naši nasprotniki bi nas radi prisilili, da bi se odrekli našemu jeziku in tradicijam, katere je naš narod zvesto čuval nad tisoč let. Odkar je prišla naša dežela pod italijansko suverenost, to je od leta 1866, se je za nas začela piava kalvarija. Ze pod liberalno Italijo se je pričelo potujčevanje slovenskega naroda v Benečiji; svoj višek pa je doseglo pod fašizmom. Misleč, da bodo s takim nasiljem dosegli svoj cilj, so nam prizadejali nepopisno gorja; majhuje pa je bilo, ko so nam onemogočili kulturni razvoj. Mnogo so si prizadejali, da bi nas za vedno izbrisali z obzorja. Do nedavnega so celo trdili, da so uspeli s potujčevanjem, ker je morda kak slabotnež le podlegel nasilju faši: zrna. Toda močno so se zmotili in razočarali, kajti danes jim ne gre v račun, da se je kljub tolikim oviram mogla Slovenska Benečija povzpeti na tako visoko stopnjo kulturnega razvoja. Slovenski narod v Benečiji je danes strl železne okove," ki so ga težile, hoče biti odslej svoboden in spoštovan kakor ostali sodržavljani. Naša narodna zavest je močna in vsak dan se bolj utrjuje. Da bi pa bili boli močni, smo se povezati v Demokratično fronto Slo-
vencev, da se bomo laže skupno z goričkimi in kanalskimi Slovenci borili za pravice, ki nam pritičejo. Vel prav dobro vemo, da je v ustavi italijanske republike, v členu 6. rečeno, da bodo jezikovne manjšine varovane s posebnimi zakoni. Dovolj časa smo čakali, da bi se udej-stvilo, kar nam ustava jamči, a vse je ostalo do danes le na papirju. Medtem ko Val d'Aosta in Južna Tirolska uživajo svoje manjšinske pravice, se prav za nas Slovence v Benečiji ne morejo odločiti. Za pravično rešitev tega bomo neumorno nadaljevali z našo borbo.
To prebujenje, čeprav ga italijanske oblasti zapostavljajo, in borba za pravice se kažejo danes vsepovsod. Tako žene iz vseh vasi, tudi iz najbolj zakotnih, so se strnile v Zvezo slovenskih žena, kjer skupno z ostalimi slovenskimi ženami v Italiji razpravljajo o težkih nalogah Slovenske Benečije in o bodočem programu. Naravno je, da je najvažnejša naloga slovenske žene, kako pripraviti lepšo bodočnost svojim otrokom. Doseči slovensko šolo, to je edini odgovor; zato se bori sleherna slovenska beneška mati, da doseže čim preje, da so bodo mogli njeni sinovi in hčere izobraževati v slovenskem jeziku in si pridobivati znanja od domačih učiteljev. Neverjetno so te matere zmožne vzgajati svojo deco, na čudovit način so jo naučile ljubiti slovenski narod in rodno zemljo. Ti otroci rastejo v zdravem naprednem duhu in jutri
bo vzrasle! iz njih še bolj zaveden rod.
Tudi naša odrasla mladina ima prekrasne ideje na programu in deloma jih je začela že uresničevati, ker stremi po izobrazbi. Znajo le slabo čitati slovenski tisk, ker so obiskovali le italijanske šole, zato sc na vso moč trudijo, da bi se ga priučili. Po mnogih naših vaseh se zbira mladina po končanem delu okrog domačih miz in se sami učijo slovenskega pisanja in čilanja. Kako radi bi si pridobili znanja, da bi mogli gladko čitati slovenske knjige in časopise, v katerih je toliko lepega in zanimivega ter spoznati tudi slovensko literaturo. Že vedo, da imamo tudi mi Slovenci mnogo velikih mož, pisateljev in pesnikov, a seveda do danes jim Italija ni dala možnosti, da bi jih mogli spoznati.
Toda naše vztrajno in marljivo delo ne bo nikdar zaman, če bomo nadaljevali pot, ki smo si jo začrtali. Na vsak način moramo doseči slovenske šole in razne druge kulturne ustanove, kjer se bomo mogli izobraževati, da bomo znali še bolj odločno branili naš dragocen za-klad-slovenski jezik. Nočemo biti več sužnji in predmet potujčevanja, zato naj si italijanska vlada vzame na znanje, da mora čim preje uveljavili sklepe pariške mirovne pogodbe. Raznarodovalci pa naj pomnijo, da ne bodo opravili prav ničesar pri zavednem ljudstvu Beneške Slovenije, saj živi nad 60 tisoč duš enotno in v složnem bratstvu.
IZPRED SODNIJE
Žena prodala voz, ki ni bil njen
Včeraj je na goriški sodniji kaza-^ ie sodno dvorano zapustila sk'h 113 delavnost. V dopoldan-m urah so rešili samo pet raz-od	Je bila najdaljša
ar)ja, ki je zahtevala poldrugo p sodnikove potrpežljivosti.
U tej razpravi je bil na zatož-1 klop j 52-letni kmet Perko An-rej iz Ul. D. Bosco, ki je lanskega februarja odpeljal Alojzu Zulja-orj -	Voz, ki ga je ta kupil
ha >6ne Perkove§a brata Jako-t ", *eria n; imela za to prodajo xeaega pooblastila, ker je nam-erk° Jakob, ki je pred časom bi	bolezni	v neki mest.
; ,	, t zapustil vse svoje imet-
ratu Andreju, ki ga je dalj ča-2a y bolezni negoval in skrbel
15.000 rlia-n’ ki Se 73 voz daI tat • ie sevec*a smatral to za obla*1!0 in Pojavil Perka sodnim Zal h " ®°^niku j® Perko poka-kat raIovo oporoko, na podlagi 2a ar.®,3e °n postal lastnik njegove sSlne, s katero bj bratova že-bjjane smela razpolagati. Tako je ih 7 P.zodaina pogodba med ženo Wli anom na tei podlagi razve-tij .. ?n?\ Perka so oprostili, ker skrivil kaznivega dejanja.
p°fvorjena hranilna vloga
janj je prjje] v meha-les A.d^vnico in prodajalno ko-veit y!a, ®metta na Korzu Roose-Neapij .*ni Ciunfarlni Odone iz JO.ooo ,, *n s*. lzP°s°clil kolo vredno bo	v	jamstvo je pustil banč-
v kati |ld° hranilnice iz Verone, vio„ cr* J® bilo vpisanih 45.000 lir som n- °d;' Ciunfarlni se s kole-Je Orn\tPldkaza^ ve3 nazai- Tedaj v e to telefoniral v hranilnico
farlni 0 Izvedel, da ima Ciun-žabeieipam° 430 lir ter da je svoto Vozu ok° na knjllicl gotovo pot-?ar zhh tem °dkritju je mehanl
-ur	jc	lUGiiuiu-
ki So ev° Javil sodnim oblastem, fale jn P°UeiJo Ciunfarinija areti-Prestonv*"a vaeral obsodile za oba secev „a skuPaj na 1 leto in 6 me. ravnav, pora' fi0Q0 lir Rlobe in po-v° sodnih stroškov.
Nepravi drvarji
,fl zaraHmi zakonsk'mi olajšavami bitega narneravanega protlzako-*°dili včeeS-°Pa državne meje obli.1' SIabe 3RJ,na 2 meseca in 10.667 . OtipiL« tnega Ivana Raiba iz 5i ®arnar,f 10 22‘letnefla Bonacoj-GloS ‘Z Val Ga"dlne. PeL'oni p 2nesku 3500 lir je prejel
PravočaaPC iz	4, ker
, rabi ,, Predložil meril, ki glos	svoji trgovini na pre-
Ktf
taPlli v°0n»-i^e5 dovoljenja vliho-
in 3o*efa Rožiča j* Pev-
“ jJMožiif 20-U*°krng 150 kR dl v' i,? lu iz rr neniu Jakobu Ar-• 5Oo i:„ ,rr)a 6 mesecev
bo proti koncu tega meseca zopet vrnila, ker bo verjetno najela pri nas več stavbnih delavcev ter je že podvzela za to potrebne korake.
Rok za plačilo davkov
Obveščamo vs« prizadete, da 10. aprila zapade rok za plačilo obroka naslednjih davkov: a) Obrok direktnih davkov na davkariji, davčnih doklad in pristojbin krajevnim in sindikalnim organizacijam, drugi obrok izrednega in postopnega davka na premoženje in peti obrok izrednega davka na kolektivne U-stanove. Zadnji rok za plačilo teh davščin zapade 18-aprila.
b) Mesečni obrok letnega plačila za kolkovne pristojbine na svetlobne reklame.
Predpisi za prevoz z avtomobili i
Prometno ministrstvo je odločilo, da smejo avtomobili, kj so določeni za prevoz oseb ali mešan prevoz oseb in blaga, voziti naslednjo težo:
a) za prevoz oseb je dovoljeno prevažanje največ 6 ljudi vštevši šoferja;
b) za prevoz blaga do 10 stotov in šoferja;
c) za mešani prevoz se lahko kombinira v zgoraj navedenih mejah, vendar teža ne sme presegati 10 stotov.
V to kategorijo spadajo samo avtomobili za mešani promet ne pa kamioni.
llODIOIII
Italijansko prosvetno društvo v Kopru priredi danes ob 20. uri v dvorani nad Loggio simfonični koncert z naslednjim sporedom;
1. DEL
1. Simfonija: »Horaci in Cu-riaci», Cimarosa.
2. Simfonija: aPomlads, Grieg.
3. Simfonija: «Scn ljubezni po plesu«, Cibulka.
4. Menuet: «L’Arlesienne», Bizet.
5. Ferandela:	«L’Arlesienne», Bizet.
2. DEL
6. Simfonija:	»Ivana	d’Arc»,
Verdi.
7. Fantazija: »Madame Butter-fly», Puccini.
8. Velike fantazije iz Verdijevih oper: »Traviata«, »Rigo-letto« in »Trubadur«.
9. Valček iz opere »Faust«, Gounod.
10. Odmevi iz Splita, dalmatinske pesmi.
Koncert izvaja godbena šola iz Pirana, vodi kapelnik Beyi-lacqua Al.
Cisti dobiček v prid 1. maja.
PLEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 30!a PRITI. - TEI. 70
Zaslužena kazen in opomin lili ijiis^i učileljsHi lečli u Kopru
A	j	■•»‘“■■■■■■■■■■■••“■•••"■"■■■■■■■""■■II1	1	1111 '»■*■«»	rmar	—
vsem proliljudskim škodljivcem Na italijanskih osnovnih šolah primanjkuje učnih moči po
krivdi onih šovinističnih učiteljev, ki so zapustili svoj narod
V Istrskem okrožju bi hoteli postaviti vohunsko središče za rovarjenje proti coni B Tržaškega ozemlja in zlasti proti Jugoslaviji - Usi taki in podobni načrti propadajo ob budnosti zavednega prebivalstva in ljudske oblasti
Pristojbine za motorna kolesa
Pokrajinski odsek Italijanskega avtomobilskega kluba (ACI) sporoča, da je že začel s pobiranjem prometne pristojbine za motorna kolesa, za lahke motorje in motorne vozičke. Po nalogu finančnega ministrstva je treba plačati to pristojbino do 15 t. m.
Priporočamo prizadetim, da ne čakajo zadnjega dne, ko bo gneča pri blagajni, ampak da že prej izvršijo svoje plačilo z manjšo zamudo časa.
;" lir	“ mesecev zapora
Tunf, ^' Cociar>niju Ivanu 5 me3p«v zaPora in
G:	»-i	za oba pogojno. O-
Qcorniniia So l®’tetnega Alojzija zaradi mladoletnosti.
J^0Vni ^^ci za Francijo
komisija za
Vi j1.0 Purnčnii i'U' SIT' že sv°iE" dl,K	„;Je	nakaj	dne-
b0, vaev strni' Prvn izbiranje t5nrililr"‘ Z.a rnnn-?:;ov iz goriške
v »Priliki ? ev v Franclji.
St- vrancMi dc JYfrejeli za delo *evVa kamnn,ld;lav':Pv.^eciali
CevVa kamnnh 'p,av''ev snecmu-koJf,PZa. tri ir*1 Pet "bdelnval-
V* m "X izvedenca « Cm,S,ia 16 od‘la domov. pa
Javna tehtnica popravljena
Mestno županstvo v Gorici sporoča, da je od danes 7. t. m. zopet popravljena in v obratu javna tehtnica na trgu Julija, katere nosilnost je povečana na 200 stotov. Tako bodo na njej lahko tehtali odslej tudi težke kamione. Začasno tehtanje pri občinskih podjetjih bo zato odslej odpadlo.
Komisija za ugotovitev režimskih dobičkov
Glavno ravnateljstvo za izredne finance mora postaviti pri pokrajinski davčni komisiji v Gorici poseben odsek za ugotovitev režimskih dobičkov za dobo 1949 do 1952. V ta namen so sestavili posebno komisijo, v katero so imenovali naslednje člane: predsednik odv. Hugues Gvido; člani: odv- Pio Fornassin, odv. Girolamo Testa, inž. Rudolf Canziani, g. Bruno Bressan; namestniki: inž. Herman Oppieri, dr. Ernest Stumi, g. Jožef Vodlcer in dr. Pompeo Zumin.
Šmarje
Koiicer! umetnih pesmi in opernih arij
V nedeljo smo imeli v Sina. juh priliko pozdraviti v naši sredi Komorni zbor iz Trsta pod spretnim vodstvom dirigenta Ubalda Vrabca.
Nestrpno so Šmarčani in pre. bivalci bližnjih vasi pričakovali napovedanega obiska, da bi slišali koncert slovenske umetne pesmi v novi dvorani svojega zadružnega doma.
Ko je točno ob 20 privozil V Šmarje aotobu« s pevskim zborom, je ljudstvo takoj zasedlo vse sedeže. Z velikim zanimanjem so poslušali izvajanje sporeda, ki je obsegal najlepše narodne slovenske in tudi ruske pesmi. Spored so gostje izvajali zborno in tudi v solopetjih- Zapeli so tudi nekaj partizanskih in nekaj šaljivih pesmi.
S tem obiskom so nam prvič predstavili pevci iz Trsta umetno slovensko pesem. Vsi navzoči na koncertu smo občutili, kaj nam jc prej jemal fašizem. Mislimo, da so tudi člani pevskega zbora občutili, da je mesto za izvajanje izbranega koncerta tudi v vasi in ne samo v mestu. Ljudstvo jim je bilo hvaležno za užitek, ki so ga nudili, in želi. da bi jih še obiskali. Vsi navdušeni so se ljudje razhajali po koncertu na svoje domove.	U.	S,
KINO
VERDI. 17: {(Lepotice v kopališču«.
VITTORIA. 17: oNoč v Broodiva-vu», J. Payne.
CENTRALE. 17: «Car», R. Hay-ivorth.
MODERNO. 17: «40 tisoč konjenikov«, G. Taylor.
EDEN. 17: »Gorski roparji«.
Puče
Dvojno koristno delo
V nedeljo je bilo na prostovoljnem delu 67 ljudi iz naše vasi. Od teh so nekateri nakladali kamenje na prevozni kamion, katerega smo nalomili daleč izven vasi, drugi pa so razkladali v vasi samo na prostoru. kjer bomo gradili drugi del zadružnega doma- V štirih urah je bilo tako prevoženega na daljavo 1500 m približno 55 m3 kamenja. Pri prevažanju je sodeloval tudi naš traktor, ki je tako koristno orodje, da ga imamo vsi radi. Kako tudi ne, saj nam je odvzel vsa najtežja dela na polju in jih opravlja veliko bolje, kot smo jih poprej s kopačami.
Na mestu, kjer smo nalegnili več kot 115 m3 kamenja, bomo napravili nov vinograd. Tako bo prav in koristno na dve strani; očistili smo precejšnjo površino dobrega sveta in istočasno pridobili potrebnega kamenja za gradnjo zadružnega doma. Dva koraka naprej v izboljšanje: nov drugi del zadružnega doma in nov .vinograd. 2e sedaj si predstavljamo, s kakšnim zadoščenjem bomo dvignili v novem zadružnem domu prvi kozarec vina tz novega vinograda ln ga popili na še večje uspehe naše zadružne skupnosti.
Pred ljudskim okrožnim sodiščem v Kopru je bila pred dnevi glavna razprava proti Škerlj Lucicci, stari 19 let, iz Sv. Barbare pri Miljah. Obtožba navaja, da je delala proti koristim ljudstva s tem, da je skrivaj sestavljala razne sezname in podatke, ki predstavljajo tajnosti ljudske oblasti, katere so zakonito zaščitene.
Obtoženka je že med preiskavo priznala, da so jo v uradu zalotili ravno v trenutku, ko je delala navedene sezname jn prepise važnih tajnih podatkov. To priznanje je pri zaslišanju na glavni razpravi potrdila, storjenega kaznivega dejanja enostavno ni mogla utajiti. Sodišče ima namreč v spisih cor-pus delieti In sicer od obtoženke lastno-ročno pisane tajne podatke. Obtoženka je poslabšala svoj pravni položaj že v toliko, ker je na vprašanje sodišča, čemu je vse to kar ji očita obtožnica, delala, po raznih izmikanjih in spremembah v očitni zadregi odgovorila, da je delala vse to «iz osebne radovednosti...«
Dokazno postopanje je zopet samo potrdilo obloženkirto priznanje, tako da je bila materialna resnica točno dognana. Glede na to je javni tožilec poudaril, da tvori delovanje obtoženke vsekakor dejanski stan pod obtožbo stavljenega kaznivega dejanja ln da je treba obtoženko strogo kaznovati, dasi naj se pri odmeri kazni upelteva, da je obtoženka še mlada in da je delala pod vplivom ljudi, ki so odgovorni moralno in materialno za dažiažnji zločin.
Branilec obtoženke je imel težko stališče in je predlagal, naj izreče sodišče z ozirom na številne olaj-šilne okolnosti milo jn pogojno kazen.
Sodišče je nato po posvetovanju
izreklo sodbo, s katero je spoznalo obtoženko za krivo in jo je obsodilo na dve leti in pol ječe.
Ta kazenski primer zopet dokazuje, kakšnih sredstev se poslužuje reakcija, da bj dosegla svoje cilje prot; ljudski oblasti, k; je največja pridobitev narodno-osvobodilne borbe. Kot ob tolikih drugih prilikah se poslužuje tudi danes terorizma. vohunstva, ustne in pismene propagande, sloneče na lažeh in obrekovanju, vse to samo v namenu, da bi sabotirali in ovirali splošen napredek in razvoj Istrske-
Baredi nad Izolo
bo I. maj res obbiileo praznik I
Na veliki praznik dela in svobode vsega delovnega ljudstva, se naša vas pripravlja z delom. Ž delom tudi utrjujemo ljudsko oblast in svobodo, kateri smo v borbi pridobili za ceno velikih žrtev.
V nedeljo 3. aprila je v zgodnjih jutranjih urah šlo na gradnjo ceste Baredi-Izola večje število ljudi, ki so napravili skupno 182 prostovoljnih ur. Pri prostovoljnem delu se je do sedaj najbolj izkazal mladinec tovariš Bologna Narcis.
Nabiralna akcija je dala 2465 lir, 45 litrov vina, 59 komadov jajc in 45 litrov vina, 59 jajc in nekaj koruzne in bele fnoke. Nismo pri tej priložnosti pozabili naše Dijaške matice in tudi za to zbrali 1180 lir prostovoljnih prispevkov.
Tako mislimo, da se bomo najbolje pripravili, da nam bo prvi maj res občuten praznik. Z. J-
ga okrožja. V današnjem primeru
so se pravi krivci poslužili brezvestno mladega dekleta in ga zavedli na pot kriminala, pri čemer čepijo sami v ozadju in zapustijo svoio mlado Žrtev, ko nastopi nevarnost.
V zadnjem času so skušali isti reakcionarni krogi, ki so se poslužili današnje obtoženke, ustvariti ravno v coni B nekako ugodno po. Ije, ki naj bi delalo neprilike ne samo Vojni upravi jugoslovanske armije, temveč Jugoslaviji sami, hoteli bi ustvariti nekako vohunsko celico, ki naj bi služila proti coni B in zlasti proti Jugoslaviji. Vse to se jim ne posreči, ker ne najdejo nikogar, ki bi jim sledil pri njihovih nakanah.
Današnji kazenski primer po drugi strani kaže, da so naše ljud-
ske množice od vsega začetka pravilno presojale položaj. Uvidele so takoj, cia ti elementi nočejo sodelovati pri normalizaciji razmer v Istri, da jim m za splošno izboljšanje položaja vsega ljudstva. Uvidele so tudi, da tem gospodom ni na tem, da bi obstajali med obema conama normalni odnošaji, kaj šele da bi bilo treba izvesti mirovno pogodbo.
S tega vidika je sodba proti Skerljevi pravična in naj bo v resen opomin vsem onim, ki se pustijo samo izkoriščati raznim propagandistom in reakcionarjem kot slepo orodje. Hhrati ta sodba dokazuje, da si delovno ljudstvo Istrskega okrožja ne bo nikoli pustilo iztrgatj iz rok oblasti, za katero je žrtvovalo, kri svojih najboljših sinov!
Januarja letos je okrožni IOLO izdal poziv, s katero je vabil mladince in mladinke Istrskega okrožja, naj se javijo v enoletni italijanski učiteljski tečaj. V našem listu so večkrat opozorili na to, da primanjkujejo sedaj tudi na italijanskih osnovnih šolah učne moči. Temu je krivo zgrešeno stališče učiteljev italijanske narodnosti iz cone B, ki So pod raznimi pretvezami zapustili svoja učna mesta in šli raje v Trst in mesta po Italiji, pri čemer se povrhu vsega delajo za «žrtve preganjanja«. Ljudska oblast ima z otvoritvijo tega tečaja namen, da odpomore potrebi po učiteljih na italijanskih osnovnih šolah.
Temu vabilu so se odzvali številni mladinci, ki hočejo nadomestiti vrzeli ter hkrati dvigniti italijansko ljudsko prosveto. Čeprav so zaposleni docela z rednim učenjem v tečaju, izkoristijo vsak trenutek prostega časa, da razširijo in spo-1 polnijo svoje znanje, da bodo mogli
PROSTOVOLJNO D>ELQ
d®p'iinoh h i^iciznUiu p'mega maja
WWVWWWVVVWWWWi
Zadružni domovi za 1. maj. - Pu-čani pripravljajo kamenje, ki ga bodo rabili pri dozidavi dvorane zadružnega doma, ki je kakor povsod središče gospodarskega in kulturnega delovanja na vasi.
na ta način vršiti čim uspešneje prevzeto nalogo.
Tečajniki kažejo zanimanje tudi za različne izvenšolske predmete. Tako vidiš v učilnici mladinca, ki gradi v miniaturi — ves zamaknjen — lep parnik, ki ga namerava pokazati na posebni razstavi. Drugi tečajnik se bavi v prostem času s preučevanjem in sestavo radio aparatov, nadaljnji s slikarstvom, modeliranjem zrakoplovov. Zopet naprej se skupina tečajnikov vadi za prosvetno prireditev; nekateri urejajo »tenčas, okoli profesorja stoji nadaljnja gruča fantov in se posvetuje z njim o tem, kako bi si zgradili majhno vodno centralo. Skratka vsi tečajniki naravnost srkajo vase učno gradivo ter ga zbirajo za svoje bodoče delovanje.
Kot drugod po šolah, ustanovah, podjetjih itd. so si naši bodoči učitelji izvolili odbor ZAM, ki vodi njihovo delo. Izdelali so si tudi načrt, ki vsebuje v glavnem naslednje programne točke: Pomagali bodo množičnim organizacijam pri gradnji zadružnih domov, organizirali bodo kulturno skupino tečajnikov in tečajnic, ki bo širila in utrjevala ljudsko prosveto. Prispevati hočejo pri delu za poglobitev ZAM med dijaki, organizirati turnirje šaha in namiznega tenisa ter pripraviti bodočo gospodarsko razstavo, kolikor bodo potrebna slikarska, rokodelska in tehnična dela, ki jih bodo izvršili lahko učiteljski tečajniki in tečajnice.
Kot najbližjo nalogo pa smatrajo sodelovanje pri prvomajski proslavi; zlasti, da bodo nastopili tedaj polnoštevilno pri telovadnih prostih vajah.
Prepričani srno, da bo naše ljudstvo v kratkem priča koristim in uspehom, ki jih bodo doprinesli naši učiteljski tečajniki in tečajnice!
Dr. BERNARDI J.
it
AV.V.*WA
Mladina hoče in mora biti vedno prva! Ona gradi sebe in gradi bodoče pokolenje. Poglejte I. četo ((Mladinske brigade« pri delu na cesti Šmarje—Nova vas.
V.V.V.,.V.W.V.V.VAW.
VW.VAV.V.VAV/.\%V.’,
Po delu zdrav oddih! Tudi športna igrišča so potrebna delovnemu ljudstvo. — Kar ne more opraviti človeška roka, mora opraviti stroj laže in hitreje. Buldožer ravna zemljo, da bo stadion v Kopru čimprej dokončan.
V.VAW.W.WAW/AV.
ftg.t:,}*;.
Gleni
Kako napreduje delo v prvemaiskam tekmovanju
V okviru prvomajskega tekmovanja je naša vas do sedaj napravila 2488 ur prostovoljnega dela. Popravili smo tudi 2000 m ceste in napravili 55 m opornega zidu. Ljudstvo prihaja na udarniško delo z navdušenjem, Tega dela se u-deležujejo tudi nad 70-letni ljudje. Delajo vse množične organizacije.
Naš namen je bil napraviti do prvega maja 3000 prostovoljnih ur, popraviti 2000 m ceste in očistiti en vodnjak. Iz grafikona, ki smo ga dali postaviti na vidno mesto v vasi, je razvidno, da smo to delo Že skoro dosegli, ostane nam samo še 512 ur.
Mladina pa se 100% udeležuje telovadnih vaj. Ena tovarišica poučuje celo mladinke v Borštu, ker tam nimajo vaditeljice.
Delavci na cesti Boršt-Glem so napravil) obvezo, da bodo vsako soboto delali po dve uri v prid tekmovanja prvega maja. Na tej cesji delajo delavci iz Boršta. Gle-ma in Laborja. Ti delavci so postavili odbor, ki ima nalogo kontrolirati potek dela in voditi organizacijo tega.
Dne 4. aprila smo pregledali grafikon in ugotovili, da smo zadani načrt že presegli za 22 ur. Prav tako smo izvedli nabiralno akcijo in imeli tud; kulturno prireditev-Nabiralna akcija in tudi kulturna prireditev sta dobro uspeli. Na brali smo več deset litrov vina in krompirja ter drugega blago. Tudi kulturna prireditev je dobro uspela.
7; aprila 1949
itiijumm*
MJKTAS£J»£ DREVO V VAŠIH KltAJIH
Lansko leto je prispelo veliko število mladeničev pod vodstvom duhovnikov srednjih let v Rim, da bi prisegli zvestobo papežu. Ta množica je držala v rokah sveče in prepevala, prispela pa je mahajoč z zastavicami na vojaških avtomobilih in ni ugajala poštenim demokratom. Zelene baskiške čepice in ostala znamenja tako imenovanih «Squadre di Azio-ne cattolica« so dajale novim silam «vojskujoče se cerkven čisto vojaški značaj. Njihov statut pa predvideva tudi moralno pomoč s strani državnih policijskih sil. Zopet so na vrstnem redu statuti s poveljniki «vodov», «čet» in «skvader«, in v katerem predvidevajo tudi odseke za preskrbo, sanitetne in druge. Jasno je, da so poveljniki teh skvader predvsem duhovniki, ki se ob takih prilikah obnašajo kot pravcati vojaški strategi. «S papežem do smrti» je njihovo geslo, vendar se pod tem geslom skriva skvadrizem, ki si prizadeva, da bi uničil vse pridobitve ljudstva, in je njegov glavni cilj zadušitev komunizma. Jasno je, da se ti nadobudni mladeniči in bojeviti duhovniki, ki bodo ob priliki zamenjali sveče s pendreki in zastavice z ricinusovim oljem, lahko zanašajo na pomoč vlade in njihove policije.
Vprašanje zase pa je, koliko č.asa bo delovno ljudstvo Italije gledalo v miru te «sguadre delVAzione Cattolicaa.
Motiv iz Koludrovice
/: V'
/
prijazne kraške vasice med Zgonikom in Saležem
PRASTARA -*
V STRANAH por ll/ mJ
Med najstarejša drevesa naših krajev spada tisa, ki raste na vaškem pokopališču v Stranah pri vhodu v cerkev, v nadmorski višini 666 m. Vas Strane je kako uro hoda od Razdrtega ali dve in pol ure od Postojne.
Izmed prvih je opisal to tiso K. D. v letnem poročilu Kranjskega deželnega muzeja leta 1862. K. D. je leta 1860 izmeril obod tise 5 čevljev od tal. Dognal je, da je obseg oboda 2765 mm, kar da premer 880 mm. Izračunal je takrat starost tise po prerezu neke tise, ki jo je našel v muzeju. Ta je imela premer 136 mm in 150 letnic. Povprečna debelina letnega kolobarja je znašala 0,45 mm (po K. D. 0,46 mm). Tako je ugotovil za tiso y Stranah, odštevši za skorjo debelino 5 mm, starost 958 let.
Vendar pristavlja K. D., da je vzel za podlago debelino letnega kolobarja premlade tise, mnogo manjši povprečni letni prirastek. Zato Sinatra, da je tisa v Stranah
Htllllllllllllll,.
starejša, kakor bi bila po njegovem računu.
To tiso je opisal leta 1907 tudi gozdarski inženir Viljem Putick v tedniku za gozdarstvo in lov, ki je izhajal na Dunaju. Leta 1907 je bilo deblo tise 2,2 m visoko in 1 m debelo. Deblo se je delilo na 20 močnih vej, ki so bile slabše razvite na strani, od katere piha
P'iiino'1'jki dnevniki
burja. Višina tise od tal do vrha je bila 11 m, eliptična obrša je merila v premeru 11 do 15 m m je pokrivala skoraj 130 m2. Najmočnejše veje so bile do razrast-kov po 2 do 3 m dolge s premerom 18 do 20 cm.
Približno starost tise je Putick
TI
izračunal tako, da je vzel kot osnovo povprečni prirastek premera v debelino 0,75 do 0,80 mm. To osnovo je določil po prerezih več tanjših tis, rastočih v bližnjih gozdih. Tako je dognal častitljivo starost 1250 do 1340 let.
Tiso v Stranah želi Zavod za varstvo kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije zavarovati po zakonu o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti z dne 4. oktobra 1946. Na pobudo referata za varstvo prirode je OILO v Postojni poveril začasno čuvanje tise pred poškodbami krajevnemu ljudskemu odboru v Hruševju.
Ugotoviti bi še bilo, ali je ta tisa moškega ali ženskega spola. Tudi bi bilo zanimivo, dobiti novejši fotografski posnetek. Več kot 40 let staro sliko sem objavil v članku: «Tisa in nje nahajališča v Sloveniji« y Sumarskem listu leta 1923.
(Iz Proteusa - A. Sivic)
G? O	| S P O	]	D A 1	R S T V	o\
TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE					
Politična »industrijska Inka
ali Izpopolnitev pristanišča?
II.
Ali obstajajo za uspešen razvoj «industrijskega pristanišča» kaki objektivni pogoji, Zapišemo lahko, da obstaja glede tega med gospodarskimi publicisti raznih političnih smeri skoraj enako mnenje, ki je vseskozi negativno. Nič zato, ako temelji to mnenje na različnih političnih osnovah. Dejstvo je, da za nastanek in razvoj nove industrije v sedanjih prilikah ni pogojev. Dr. Stefano Ad-dobbati, bivši ravnatelj Zbornice TIP član uredništva «11 Traffico« in «Cenacolo triestino« se izraža takole: «Klasični pogoji z<i ncsta-tek novih industrij so še vedno: izvežbana delovna sila, ugodne prometne razmere, primerne zaloge surovin, nizka cena za pogonsko energijo in dobri pogoji za oddajo izdelkov. Nekateri od teh pogojev so dvomljivi. Mimo teh miroljubnih osnov pa se in-
dustrija lahko razvije le zaradi vojno-vojaških namenov ali kot darilo izvestnim političnim ciljem...« Glede teh političnih osnov, pa se avtor pravilno vprašuje, koliko časa bodo trajale. Te dni smo čitali še drugo, podobno ugotovitev, ki jo je zapisal Mario Pplla v «La Voce libera» od 31. pr. m.: «Mi smo glede toliko propagirane industrijske	jun kcije
Trsta zelo skeptični. Ne vidimo, kako bi moglo mesto, ki je oddaljeno od virov surovin in trgov za plasman izdelkov vzdržati sedaj že divjo konkurenco, razen glede svojih tradicionalnih ladjedelnic in njim pomožnih industrij».
«Eden kot drugi avtor imata prav in mi smo istega mnenja, ker vidimo predvsem potrebo 100-in večodstotno zaposliti vso že obstoječo tržaško industrijo, ki je danes v kritičnem stanju. To stanje, ki ga dokazujejo statistike o
,iimiiimiii£
•■iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinniiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiimmiii       imm iiiiiiiiminiiimiiiiniiiiHniiii..............................................................................
NASA SONČNA GORIŠKA
Marka Antona
JE DALA MEDICINI
PLENČIČA
=31111111111111’
Ko smo nedavno pisali o novih pridobitvah v medicini, smo o-menili tudi ime našega rojaka, slovečega zdravnika Marka Antona Plenčiča. Potrebno je, da se nekoliko podrobneje seznanimo z njim in njegovim delom, saj je po svojem mišljenju in odnosu do številnih znanstvenih vprašanj hodil daleč pred svojo dobo in jasno napovedal stvari, ki so jih v laboratorijih dolgo za njim dognali Pasteur, Koch, Fleming in IVaksmann.
M. A. Plenčič se je rodil 28. a-prila 1705. v Solkanu in se je šolal na gimnaziji v Gorici. Zdravstvo je študiral na Dunaju, od tod pa je odšel v Italijo, v Padovo, kjer je bil promoviran za doktorja medicine. Kmalu se je vrnil na Dunaj in dosegel 1. 1735, torej 30 let star, nostrifikacijo zdravniške diplome. Tu je pričel svojo zasebno prakso. Ves čas je raziskoval medicinska vprašanja, zasIedOvSt medicinske dogodke svoje dobe in si jih skušal razložiti. L. 1762. je postal profesor dunajske medicinske fakultete in je tu razvil svoje znanstveno delo. V znanstvenih delih njegove dobe in tudi pozneje pišejo njegovo ime Plencicz, Pleniz pa tudi Plencis. Marija Terezija mu je po osmih letih znanstvenega dela na medicinski fakulteti podelila plemiški naslov. Umrl je 25. novembra 1786. na Dunaju.
Plenčičeva znanstvena knjižna dela
Med njegovimi znanstvenimi deli moramo omeniti predvsem tri, v katerih je Plenčič razložil svoje medicinske nazore. Najvažnejše delo, ki ga je napisal v štirih delih, je imenoval «Opera medico-physica in IV. tractatus digesta*. V tej knjigi je poseben traktat posvečen okuženju; naslovil ga je «Tractatus de Contagio#. Na naslovni strani je naglasil, da je v njem prvič zbral lastne nove nazore o kužnih boleznih. Te nazore je pozneje še enkrat razložil v posebnem traktatu, posvečenem škrlatinki, ki je tedaj močno razsajala .zlasti po večjih mestih Evrope. To knjigo je izdal leta 1780. v latinščini, tedanjem svetovnem znanstvenem jeziku. Malo prej je ista knjiga izšla v nemščini.
Kot temelj naglasa v svojih znanstvenih delih učenje, da po-
Štejemo ga med najslavnejše prednike moderne bakterologije, ki ji je Pasteur pred sto leti dal prve zanesljive temelje
vzroča vsako okužbo specifičen (svojski) povzročitelj. Zaradi teh trditev ga moramo šteti med najslavnejše prednike moderne bakteriologije, ki ji je Pasteur pred približno sto leti dal prve zanesljive temelje. Nekaj medicinskih genijev pa je že pred Pasteurjem slutilo resnico.
Plenčič je pisal o infekciji in kužnih klicah (o bakterijah), ki jih je za njim skoraj sto let pozneje kot povzročitelje kužnih bolezni odkril Pasteur in za njim o-stali bakteriologi. Opisal jih je tako točno in pravilno, kakor da jih je opazoval pod mikroskopom. S poskusi je dokazal, da so povzročitelji infekcijskih bolezni.
Biološka opazovanja in sklepi
Mnogi, ki so sicer slutili veliko prihodnost moderne medicine, so se pcgostnma močno oddaljevati od resnice in zablodili v skrajnost, ki ni imela nič skupnega z resničnim življenjem. Le velikim in resničnim znanstvenikom se takšni odmiki od življenja in znanosti niso primerni. Plenčiča smemo šteti mednje. Imel je namreč toliko medicinskega in predvsem biološkega znanja ter izkustva, da se ni mogel oddaljiti od resnice, v kak misticizem; to se je sicer rado dogajalo. Prav zaradi tega se nam vidi danes, ko prebiramo Plenčičeve razprave, kakor da bi bil Plenčič vse tisto, kar je podal kot teorijo, praktično videl pod mikroskopom in preizkusil v laboratoriju. V tem se odlikuje pred ostalimi predhodniki moderne bakteriologije. Znal -je biološko opazovati in sklepati.
Plenčič je imel dovolj razlogov, da se je bavil prav z vprašanjem nalezljivih bolezni. Saj je bilo 18. stoletje polno težkih epidemij, zlasti pa je tedaj po Evropi močno razsajala kuga. Plenčič je gledal z odprtimi očmi. Čeprav ga sodobniki v marsičem niso razumeli in so se mu celo posmehovali, je vendar razvoj moderne bakteriologije dokazal, da je imel prav on in ne drugi zdravniki. Naš medicinski zgodovinar docent dr. Ivan Pintar ima prav, ko trdi. da je Plenčiču »manjkalo samo tehničnih pripomočkov, da bi postal stvaritelj nove stroke#
•— bakteriologije.
Tedanja medicinska znanost je v nasprotju s Plenčičevo teorijo,
da namreč različne nalezljive bolezni povzročajo različni, za tisto obolenje specifični, povzročitelji, trdila, da so tako imenovani miazmi. vzrok obolenj in da gie-de na letni čas in podnebje lahko povzročajo poljubna obolenja. Plenčič pa je celo trdil o predvidevanih povzročiteljih bolezni, imenoval jih je «animalculum»,
— da so zelo majhni in da nekaterim živalim in ljudem ne škodujejo, druge pa okužijo. Trdil je tudi, da se ti povzročitelji zelo lahko prenašajo s človeka na človeka ali z živali na žival ter da se zelo hitro množe. Moderna bakteriologija je potrdila njegov nauk. da so kužne klice — Plenčič jih imenuje «semina contagii#
— lahko že dolgo v telesu in ne povzročajo bolezni, ker nimajo potrebnilr pogojev za razmnoži-tev. Tako na primer ustvarjajo socialni faktorji (beda, glad, nečistoča) ugodna tla za razmnoži-tev in učinkovitost bacilov tuberkuloze in nastanek jetike. Plenčič tudi dobro razlikuje škodljive klice od neškodljivih. Mo-
derna bakteriologija jih imenuje danes nepatogene in patogene klice. Prve so človeku neškodljive in včasih celo potrebne, druge pa povzročajo, če se v organizmu naselijo in razmnožijo, posamezne nalezljive bolezni. Plenčič je učil, da vlada med različnimi drobno-živkami veliko nasprotstvo (antagonizem); med seboj se često pobijajo in uničujejo. V tem je Plenčič pravilno zaslutil bistvo moderne vede o antibiotikih, med katerimi sta najbolj znana penicilin in streptomicin. O njih smo že govorili. O antibiotikih vemo, da so to snovi, ki jih pridobivamo iz drobnoživk, predvsem iz plesni in da posameznim povzročiteljem kužnih bolezni preprečujejo razvoj in jih ugonabljajo. Plenčič je poleg svoje teorije o infekciji govoril tudi o zdravljenju kužnih bolezni. V modernem preprečevalnem zdravstvu velja še danes marsikatera njegova trditev.
Plenčiča so njegovi sodobniki zelo malo upoštevali; govorili so o njem, da ni pri zdravi pameti,
'Mlillllllilllliš
in so mu nasprotovali. Plenčič, ni živel v ugodnem času. saj se je tedaj pojavil s svojim magnetizmom Franc A. Mesmer, ki je imel velike uspehe po Evropi.
Plenčič resda ni videl bakterij. Toda predstavljal si jih je tako živo in nazorno ter jih tudi tako pravilno opisal, kakor jih je za njim odkril Pasteur. S tem seveda ne omalovažujemo dela in pridobitev poznejših bakteriolo-gov, ki so s svojimi odkritji samo potrdili Plenčičeve teorije in domneve. Vsekakor pa se ponašamo, da je bil Plenčič naš rojak in da ga je dala svetu in medicinski znanosti naša sončna Goriška. Delal in živel je v času, ko na ozemlju Slovenije ni delovala še nobena medicinska visoka šola. Sele štiri leta pred njegovo smrtjo (1782) so odprli v Ljubljani medico-kirurško šoio, na kateri sta delovala tedaj dva druga slovita zdravnika. Slovenec Kern in Francoz Hacquet, z njima pa porodničar Makovic, ki je bil na svojem področju kulturni pionir.
brezposelnosti, odpusti delavstva, podatki o proizvodnji obratov, likvidacije in postavitve pod javno upravo, zahteva vse drugačne rešitve, kakor so predlogi o industrijski prosti luki.
Izpopolnitev luke ima prednost
Ako pa že govorimo o industrijskem pristanišču, tedaj je treba razen na industrijo pomisliti na luko. Tudi tu treba predlog zavrniti. Tržaško pristanišče še nima in verjetno še dolgo ne bo imelo toliko prometa, da bi ga sedanje pristaniške naprave ne zmogle. Pač Pa je treba te naprave izpopolniti. Mi smo pred časom poročali o načrtih, ki jib je glede tega pripravila uprava Javnih skladišč. Pomol V. v novi prosti luki, kjer se razklada premog, je brez vsake potrebne opreme. Ladje ga stresajo na naj primitivne jši način in pomorski kroti trde, da se kaj rade izognejo našemu pristanišču s tovori premoga, v kolikor niso. sem dirigirane. Tiri, skladišča, žerjavi itd. vse to manjka pomolu V•, deloma tudi pomolu VI. in ostalemu prostoru. Izdelani pa so že podrobni in izvrstni načrti. Tudi V stari prosti luki so potrebne pro-metno-tehnične izboljšave. Pristanišče za les je v nemogočem stanju in združenje lesnih trgovcev že dolgo zaman opozarja nanjer. To je le nekaj najnujnejših del, ki jih oblast zavlačuje in za katera «oficielni» gospodarski krog1 ne delajo toliko propagande kakor za neresni predlog o industrijskem pristanišču. In potem, «'-<> naj bi promet res toliko narasel, kakor se napoveduje, treba rm-sliti na zgraditev pomola VII; <a bi bil dokončan že pred 30 t.etu da ni prišla vojna vmes! Pa se neko nujno delo je, ki bo zahtevalo precejšnjih finančnih sre ' stev in se ga je treba neodložO1' vo lotiti: popraviti razbite valolome, ki ščitijo novo pristanišče-Nehali bi naštevati ta nu]n javna dela. ki imajo absolutn prednost. Glede industrijske^
pristanišča bi opozorili še na
nekatere podrobnosti. Vso kampa nja, ki se okrog njega vodi, je P° vsem odveč. V kolikor bi ^ resne interesente za gradnjo vih industrij, smo že v sedanji Z konodaji V.U našli primere, ki dajo z davčnimi in carski olajšavami in oprostitvami ta stvari hitro urediti. Vendar propagatorji niso doslej mOT1. ■ javiti niti ene resne in velike l. ^ čialive, ki bi jim dala opravi ^ za zahteve, ki pomenijo 09’Tr?ei/.. investicije iz javnih sreds Proračun za industrijsko cono V Neaplju n. pr. znaša nad 12 “ jard lir. Kako je mogoče za3°h„nl. jati tak izdatek, ko nam šk<id■ ski plavži stoje, ko ladjedeJ’kra, niso polno zaposlene? In ko ti grade pri Benetkah * VcApl sko cono in pristanišče»?. je javna last.	..
(Nadaljevanje sledil
Industrijski dogovor
med iSU in Poljak®
Mešane	č e šfc os lo r a š k o-P 0	_
komisije £a gospodarsko s ,as. vanje obeh držav so sklenile 1 * ne sporazume Za področje in . stri je. V okuiru splošnega, e^ne nega načrta so bile doloc kvote v proizvodnji s^rilzn'Cino pogonskih motorjev. Tremi _ proučujejo načrte glede stan
dizacije železniških vagonov, ^ nih vlačilcev ter strojev in °P
%V.V.,.V.V.V.V.V.V.V.V.V.".V.V.'
■.V/A*.V.V.VAV.V.V.V.V.V.W.V.V.,.V.V.V.V.W.V.V.V.V
me za rudarsko industrijo. V. W kem bodo tudi zgradili rO"ioj,0. valno središče za gradnjo ^ motiv, ladjedelnico za rečne ^ je na Odri, tvornico teksti ^ strojev in več velepodjetij proizvodnjo traktorjev, ol,c„mC. spodarstvi pa bosta tudi 1 njavali surovine in P°* o CSR bi n. pr. dobavljala opre ^ za pogonske motorje, izdelane Poljskem, poljska industrija ^ bo dobavila surovo železo strojno industrijo.
Predno sem leta 1946 odpotovala na delo v Sovjetsko zvezo, sem tudi jaz morala v starem poslopju zunanjega ministrstva obiskovati tečaj, ki je trajal 8-10 tednov. Vsako jutro so bila predavanja. Bilo je vsega 20-25 predavateljev, uradnikov zunanjega ministrstva, ki so delj časa službovali v kateri koli deželi v inozemstvu. Delili so se po svojih delovnih izkušnjah in odgovarjali so na naša vprašanja. Cilj teh predavanj je bil v tem, da naučijo sodelavce zunanjega ministrstva, ki odhajajo na svoja službena mesta v inozemstvu, dodajali svojemu delu reakcionarno nastrojenje in da jih naučijo zbirati tajne podatke, za kar morajo imeli široko odprte oči in ušesa#.
V pogojih dela v Sovjetski zvezi in o sovjetski zuanji politiki je predaval George Kennan. Predavanja so bila od začetka do konca prežeta z zlobnimi protisovjetskimi izpadi. Izmed vseh reakcionarnih predavateljev je bil nemara on najbolj reakcionaren.
Napadalni protisovjetski elementi v Washingtonu ter predstavniki finančnih in vojaških krogov ZDA so našli v Kennanu svoj ideal. Po Rooseveltovi smrti so ti elementi (zahvaljujoč se sleparskim mahinacijam in neza-
konitim volitvam) osredotočili v svojih rokah vso kontrolo nad vlado Združenih držav.
Kennan je izražal bolje njihove poglede, kot so jih bili sposobni izražati sami in razen tega je imel on. vplivno, opazovalno službeno mesto v Moskvi. To je dajalo njegovim izjavam velik pomen.
Na tak način je bil docela nepričakovano proglašen za glavnega ideologa nove zunanje politike Združenih ameriških držav.
Ta njegova pozicija je bila ofi-cialno potrjena 1947. leta, ko ga je državni sekretar ZDA Marshall imenoval za načelnika sveta za plansko politiko. Na tem mestu je moral formulirati osnovna načela zunanje politike Ameriških združenih držav «za čas, ki ga je nemogoče predvidevati#, in poma-oati je moral, da se ti spravijo v življenje.
Pogosto se je okoriščal z naklonjenostjo državnega sekretarja Marshalla in imel je na njega velik vpliv.
Kadar je bilo neizogibno nujno, je Kennan nastopal kot oficialni predstavnik zunanjega ministrstva. katerega mnenje je tudi izražal. V listu «Foreign Affairs» je priobčil članek pod psevdonimom «Mister X». Da bi ameriški tisk pravilno ocenil pomen tega
INDUSTRIJSKE NAPRAVE TEKSTILNE TOVARNE V VARAŽDINU,
V kolik°TJ
Anabela Buchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOMATIH
članka, je bilo nekaterim časopisnim dopisnikom zaupano avtorjevo ime. To je izzvalo senzacijo, ki je bila potrebna zato, da se je s tem člankom seznanil v Ameriki in izven njenih meja mnogo širši krog čitateljev, kot bi se bil sicer, če bi bil objavljen pod njegovim pravim imenom.
Vsebina Kennanovega članka je dobro poznana. Mnenje vodilnega delavca zunanjega ministrstva, ki je tu podrobno izneseno, je izzvalo široko razpravo na ameriškem poslaništvu v Moskvi.
Kennan izjavlja, da je «nojna med ZDA in Sovjetsko zvezo ne-izoglbna». Meni. da Z DA ne morejo «dopustiti obstoja napredujočega socializma v Sovjetski zvezi«-
Ker gleda na vojno kot na nekaj neizogibnega, dokazuje, da je tem bolje, čim prej se razdivja. «Nepopustljivo« politiko ali tako imenovano «hladno vojno« kot sredstvo, ki bi izzvalo resnično vojno v polnem razmahu. Pravi,
da je neobhodna za ZDA. da zagospodujejo nad svetom, in s tem opravičuje politiko brzdanja komunizma, ki jo zagovarja.
Kot zagrizen germanofil sioji vztrajno na stališču oborožitve Nemčije in jo smatra za ostrino ameriškega napada na Sovjetsko zvezo. Kot veren pristaš zapad-nega bloka daje v tem prej Nemčiji prvenstveno vlogo kot pa Angliji. Omeniti je treba, <ta vse Kennanove ideje čudovito spominjajo na ideologijo nekaterih Hitlerjevih filozofov.
Tako kot njegovi tovariši «iz klike« monopolistov v sovjetsko -ameriških odnosih, stavi tudi Kennan vse nade na atomsko bombo. Smatra jo za končni in edini odgovor na koniunizem ter sanja, kako jo bo izkoristil proti sovjetskim mestom. To bi v celoti odgovarjalo načrtom in pričakovanju njegovih somišljenikov. Razen daljnovidne politike same Sovjetske zveze predstavlja seveda glav-
no oviro uresničenju Kennanove provokatorske in ekspanzionistič. ne politike tudi ameriško ljudstvo. On ni živel dolgo v ZDA in zelo malo pozna mišljenje navadnih ameriških ljudi, ki se strogo razlikujejo od družbe diplomatov, v kateri je prebil vse svoje življenje■ Nedvomno je, da ga topla čustva navadnih Američanov vznemirjajo v isti meri, kot ga je vznemirjal Franklin Roosevelt * svojo zunanjo in notranjo politiko.
Kennana vznemirja celo bur-žoazno-demokralični sistem države, ki, ne glede na svoje napake, sili voditelje zunanje politike A-meriških združenih držav, da polagajo javno obračun za svoje delovanje. Odvratna mu je že sama misel na to, da se lahko kongres vmeša v delovanje uglobokega in-telekta«, ki mu je lasten po njegovem mnenju. Zelen je od zlobe ob samem spominu na volivce, ki lahko uničijo njegove protisovjet-
ske načrte, s tem da mu preprosto odrečejo sodclovdnje.
Dovolj je bister, da ne bi vedel tega, da si preprosti Američani ne želijo vojne. V svojih izjavah, namenjenih javnosti, skuša prepričali svoje poslušilec, da je politika ZDA miroljubna. Istočasno pa se poslužuje takih ukrepov, ki vodijo dejansko v vojno.
Bolj si je vtisnil besede znanega upravitelja ameriškega cirkusa P. T. Barnuma, ki je delal po načelu: vsako minuto se rodi na svetu bedak, kot besede Abrama Lincolna, da nekatere ljudi lahko ves čas vodiš za nos, a vse ljudstvo le nekaj časa, ker ga ni mogoče neprestano varati.
Tako kot vojna, predstavlja tudi vojna histerija sama po sebi vihar, ki zajame onega, ki ga je sprožil. Kennan in njepora klika so v Združenih ameriških državah izzvali vojno histerijo in zdaj jo morajo podpirati, da bi njihova politika ne doživela uničenja, in
zato, da bi njihova lastna kariera ne bila onemogočena. Kennan in njegovi pomagači v protisovjetski politiki so sedaj dosegli najkočljivejšo točko, ki je na njej postala nevarnost vojne bolj realna kakor kadar koli poprej.
Zaradi vsega tega je potrebno pisati o človeku, ki bi v drugačnih razmerah in okolnostih ne zaslužil niti petnajst vrstic nekrologa.
Charles Bohlcn. V protisovjetski kliki diplomatov ne igra Bohlcn nič manj važne vloge kot Hen-derson ali Kennan. V zunanjem ministrstvu ga imajo za sijajnega delavca. Najbrže hočejo s tem reči, da mu vmožgani hitro delajo«.
Bohlen se je učil ruščine v Parizu v začetku 1930. leta. Nato so ga poslali namesto na «običajni tečaj« v pribaltiške države na novoustanovljeno poslaništvo ZDA v Moskvi. Tu je delal nekaj let pod neposrednim vodstvom Ilenderso-na in Kennana.
Nekaj let je služboval v zunanjem ministrstvu, a nato se je 1937. leta zopet vrnil na poslaništvo v Moskvo, kjer je ostal do 1940. Skoraj ves čas je bil v teku treh let predstavnik amonopo-listov sovjetsko-ameriških odnosov«, v kolikor je v tem času načeloval Henderson ruskemu oddel-
ku v \Vashingtonu in v	,nsiji.
bil Kennan v Pragi in v ™ ^r;[0 Ne glede na njegovo °^a°Jon iti službeno mesto ga Hender ^ ^ smatral za človeka, ki bi •<“# ,;et-rot*so ■
vzel vodilni položaj P Pr0w~, vra-> odpi'la
ta nekoliko pozneje.
ski kliki. Njemu so se odpr*
Ko so 1942. leta Hcnde^0ga odstranili od ruskih zadev p0. poslali v Irak, je stala «nl lisiična družba« pred tesn zo. Treba je bilo najti kateremu bi lahko zaupan nadaljevanje politike te vt. temveč takega, ki bi s svoj ^c. likim zanimanjem za rus fl„je-ve vzbudil Rooseveltovo -a ^ » Izbran je bil Bohlen. njimi so začeli dvigati tu po-dega diplomata Reinhar • ni da ko so Reinhardta P°s drugo delo, je «monopo‘	^
družba« stavila vse svoje lt. Bolilena. Zvilo in skrbne« čeli pripravljati, da ga P spf' vi jo v Beli hiši kot <mov^ /.■,/, cialista« v ameriško-so ^ j,,;d
zadevah. Možnost za J0 n(ijU dana tedaj, ko je bijo ,og0v0ret prevajalca za ^ažne	itn
med Belo hišo in iu predstavniki.	,,¥
-jed*’
(Nadaljevale
 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------      —__________________  ,,n	(jin»
UUEONJSTVO; ULICA MONTECCH1 št. 6, III. nad. — Telefon St 93-80«	—	UPKAVA: ULICA K. MANNA St. 39 — Telefonska Številka 8351.	1 NAROČNINA: Cona	A:	mesečna 260. četrtletna 750. polletna 1400. celoletna 3600 Itr; Cona B: 144. 414, 7‘J3. 1440 lusolir FLRJ: 53 165, 330* ®	34.
OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm viSlne v	Strini l stolpca: trgovski 40, finančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir.	Poštni tekoči račun	za	STO-ZVU: <r Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, Tyr*eva
Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D.	Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska	Tržaški tiskarski zavod.	—	PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 • Tel. 749 — Koper, ul. Battlstl 301/a • Tel. 70