255. Istev.
Posamezna številka 6 vinarjev,
**n - ta* ob »edeljah m praznikih -- ©h 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob ” Naročnina znaša: v I4ub)jani v upravniStvn meseto K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1 50; e pošto celoletno K 20-—, polletno K 10	,	četrtletno	S 5'— mesečno K 1’70. —
jZ« inozemotvo celoletoo K — Naročnliv f «	pošilja	uaravništvu.	»
V Ljubljani, četrtek dne 12. septembra 1912.
mmRii&iifttMiii
■ >r :■*
Telefon Btevllka 118.
M«
m
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
«	Uredništvo in npravsfStvoi	trs
SCiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. 8.
Dopisi m pofiiljajo npefe>15tvn. Netrankirana pisma je ne eprejemqjo, rokofM ge ne vračajo. Za oglase te plača: pettt vrsta lf v, osmrtnice, poslana in Mhvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-* pust. *— Za odgover je priložiti znuuiko. «
M*
ttt
Telefon Številka 118.
TMMHMMMUIJI um. mn i, i. n., m
Še enkrat krajevna imena.
Ker smo že zadnjič primerno označili Svoje stališče glede naših kri ] jvnih imen — dopolnimo svoja izvajanja s par zgledi in dokazi.
Mi Slovenci imamo lepo ali grdo navado, 'da skušamo z vsakim tujcem govoriti o njih jeziku. 1 o cleiamo deloma za+o, ker večinoma obvladamo tudi bližnje tuje jezike deloma iz prijaznosti in popustljivosti. Tako govorimo z Nemcem po nemško, z Italijanom italijanski, pa tudi z bratom Hrvatom hočemo govoriti hrvaško, z vrlim Čehom se skušamo dorazu-meti vsaj za silo v češčini in tudi Rusu — ako količkaj moremo — postrežemo — četudi s slabo — ruščino. Pravimo, da ima ta navada nekaj dobrega, nekaj slabega na sebi. Pokažemo sicer našo možnost v tujih jeziki') — obenem pa tr ” našo ponižnost, ko mislimo, da slovenščine ni treba nikomur znati — ker se mora na Slovenskem itak vsakemu postreči v njegovem jeziku.
Naša prijaznost do tujcev pa gre v teni oziru pogosto veliko predaleč. Pripravljeni »mo ne-le govoriti v tujem jeziku ampak tudi potujčiti svoja imena lastna in krajevna. — Tako se Ivani pred Nemcem le prehitro izpremene v Johanne. Franceti v Franze itd. Enako je s krajevnimi imeni, ki jih pri tem tako radi pačimo in potujčimo — in to celo napram Slovanom. — Na Bledu nam je bilo naprijetno, da so n. pr. Rusi stalno imenovali vse kraje po nemško: Rotweinklamm, Rad-mannsdorf. Wochein itd. Zakaj? Zato ker so #h tako imenovali vsi, ki so z njimi nemško govorili.
Imel sem priliko o tem govoriti z odličnimi ruskim učenjakom, ki je vedno tudi takrat kadar je nemško govoril, rabil dosledno le slovenska krajevna imena. Rekel je: vi Slovenci Sami sebe potujčujete, ker priznate vsako nemško ime kot veljavno. S tem, da sprejemate tuja imena, kažete svoje razpoloženje za potujčenje.
Ako govorite s tujcem v tujem jeziku, ni to nič nečastnega — nelepo pa je. ako s tem kažete, kakor da bi bili — na tuji zemlji. Za-ikaj ne rabite dosledno le slovenskih imen. Imena so naizpremenljiva. Zato se govori ludi nemško: in Vintgar, in Jesenice, nach Radovljica itd.
Po našem mneniu je imel mož popolnoma prav, ker bi morali sicer vsa svoja krajevna imena v vse jezike prestaviti. Ali ni značilno, 'da n. pr. Italijani rabijo za naše kraje — nemška imena ali pa še to po svoje popačijo. Ali naj vsako spako priznavamo, kot naše krajevno ime? Kakšno predpravico pa imajo Nemci y naši domovini? Da. mi sami smo krivi, da izgleda vse tako tuje, ker priznavamo tuja Imena. Prav je o tem pisala »Soča«: Sedaj, ko So se izletniki vrnili iz raznih koncev domovine. bo marsikateri znal povedati v žalostnih dvojmih, ki jih je sprejel na svojem potovanju. V lepem Kamniku sem n. pr. opazoval mnogo hrvatskih letoviščarjev, ki so med seboj govorili čisto hrvaščino in se navduševali zoper Madjare, natakarici pa so plačevali v nemščini. To v boljši čisto slovenski restavraciji. Natakarica je nemščino sicer dobro razumela, pa bi hrvaščino bila razumela najmanj tudi tako dobro, če ne bolje. V gorenjskem ylaku so se drugi Hrvatje (lepi spo! je bil kaj
močno zasitopan) navduševali za naš krasni Veides, za tisti mirni Kronau in za industrijski Asslmg. Da, eden izmed njih je bil pred nekaj dnevi celo kod Gorza po vohanjski železnici! Bil sem ginjen. Še bolj ginjen sem bil, ko sem slišal slovenske narodne dame in njihove frajle govoriti blaženi dajč. Tako v Ljubljani, Kamniku. Celju, Mozirju, Jesenicah, Žalcu.
Zaradi našega Članka o krajevnih napisih, se je razkoračil dopisnik v »Grazer Tagblat-tu«. Pravi, da si tudi mi dovoljujemo sloveniti tuja imena, da pišemo: Monakovo, Inomost, Solnograd itd. To so imena mest, ki so se udomačila v našem jeziku — in ne pride nam na misel, da naj jih Nemci priznajo. Za Nemca je Salzburg Salzburg, kakor je zame Ljubljana samo Ljubljana, pa naj govorim v kateremkoli jeziku.
To je ono, kar smo hoteli povedati. Naša imena pričajo, da je domovina, v kateri prebivamo. naša last. Imena sama govore vsakemu tujcu, da je to slovenska zemlja, — ako pustimo potujčiti krajevna imena in če ta imena priznamo, pustimo potujčevati svojo zemljo in praznavamo š tem, da imajo tu Nemci svoje pravice, tudi ako jih ni tu.
DOPISI.
Najprej denar. V prečinski fari, v Cegelnici je umrla žena revnega čevljarja Markoviča. To je bila tista mati, radi koje smrti se je hčer tako razburila, da b| bila kmalu od žalosti Šla za materjo v grob. Župnik jo je sicer obhajal, a sedaj	pride	dolžnost Jo	cerkveno	spraviti
na »oni	svet«.	V Ljubljani	bivajoča	sina sta
naročila krsto ter jo poslala domov. Zdaj so očetu uajprvo nagajali pri sprejetju krste. Niso mu jo preje hoteli izročiti, predno je pripeljal več prič. da je on res mož umrle žene. Potem se je šlo za zvonenje. Kakor znano, plačajo zvonove farani sami. a naši Kristusovi namestniki si pustijo zvonenje plačati za vsako potrebo. Župnik je izjavil, da ne pusti preje zvoniti, predno se mu ne zagotovi, da bo zvonenje plačano.	Nič ni pomagalo,	da je vbogi mož
zatrjeval	svojo	revščino, in	da bodo	zvonenje
že plačali, ko prideta sina na pogreb, moral je dati župniku zagotovilo, da bo res plačano zvonenje in pogreb. Ko je bilo to urejeno, in-je tudi dobil krsto, zopet v celi krščanski vasi m bilo dobiti, da bi bil mrtvo ženo položil v krsto. Naposled se je mrtve usmilila ciganka v družbi neke ženske, ki ste mrtvo spravile v krsto. Župnik si je dal sicer dobro plačati pogreb, ni pa prišel na dom. temveč je počakal daleč na cesti sprevoda. — Ta župnikov vzgled jih je zopet mnogo »spreobrnil«, pravijo: Kjer ni denarja, ni farja.
Kislega Janeza »vbogojime« na Trški gori. Janez Brudar (vulgo »Kisli Janez«) iz Daljnega Vrha katoliške fare PreČina se je pri zadnjih občinskih volitvah postavljal kot strasten klerikalec. To nedeljo je poromal na božjo pot na Trško goro. Spotoma se ga je na katoliški podlagi nažehtal, potem pa je šel v cerkev, pa kar pokrit. Pobožni verniki so ga opozorili, da to vendar ne gre hoditi v cerkvi pokrit, pa Kisli Janez je čakal, da mu je moral nekdo šiloma izbiti z glave klobuk. Na to je odšel Janez iz cerkve. Ko pa je prišel mežnar pobirat okoli cerkve »za ofer«, ga je katoliški junak dvakrat z bičem udaril po glavi, češ, to imaš vbogajime. Na lice mesta so prišli orožniki, katerim pa katoliški napadalec ni hotel
LISTEK.
Al. ZEVAKOs
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Jezik za zobe, mojster!« je nadaljeval Franc I. z gesto visokostnega preziranja.
»Naj ima torej meč besedo!«
»Spravi se! Darujem ti življenje!«
»Potegnite, gospod, potegnite! Videli bo-jtto, koliko tehta vaš meč poleg lumpovega!«
»Hodi, rokovnjač! Ti si krvnikov!*«
»In vi* ste v mojih rokah!«
Kralj je prebledel.
»Poslušaj!« je dejal še bolj visokomerno bi zaničljivo. »Zadnjikrat ti svetujem, da izgini! Pod tern pogojem ti podarim življenje!«
»In vi. gospod, poslušajte mojo zadnjo besedo! ...«
Manfred je stopil korak naprej; roka se mu je iztegnila in konec njegovega prsta se je doieknil prsi Franca I.
»Prihodnji hip,« je dejal mladenič, »nadomestim ta svoj prst s svojim bodalom, ako nc izpustiš te deklice!«
Njegov prst je bil težak kakor jeklo.
Obraza obeh nasprotnikov sta se skoraj dotikala drug drugega; oba sta bila strašna, izpačena, bleda kakor zid____
Franc je potopil svoj plameneči pogled Vi Manfredove oči. In čital je v njih tako blazno predrznost m tako silno odločnost, da mu Je oblila tilnik ledena slutnja, ki napove človeku bližino preteče smrti.,..
Kralj francoski se je prestrašil! v Njegovim ustom se ie izvil hripav, vzdih-
ljej sramote; in roka, ki je stiskala dekličino zapestje, se mu je polagoma razklenila...
Ves bled se je opotekel za korak nazaj. •. Nato za drugi korak... Nato za tretjega!...
Umikal se je pod pritiskom železnega prsta. ki je počival na njegovih prsih ...
Nato je Manfred povesil roko.
»Spravite se, sir! je dejal z nezaslišano mirnostjo.
>:Rokovnjač!« je zamrmral kralj zamolklo. »Delaš se hrabrega, ker veš, da te obdajajo tvoji pajdaši v varstvu teme!...«
V	tem trenotku je pešinila mladeničeve možgane nezaslišana, brezumno smela misel. In v tonu nepopisne nesramnosti je zabrusil kralju odgovor:
»Sir! Ob belem dnevu vam pridem povedat vpričo vaših straž, da je lopov, kdor rabi silo proti ženski!«
»Ali prideš res?« je zarjul kralj.
»Pridem.«
»Kam?«
»V vaš Luver!... «
Nato se je obrnil Manfred k deklici, ki je gledala ta prizor, trepetajoča in dreveneča odi strahu.
»Ne bojte se ničesar,« ji je rekel s čisto lanlirn glasom, ki se je čudno razlikoval od njegove prejšnje govorice.
Pogledala ga je s preplašenimi očmi in odgovorila:
»Saj sem pomirjena... odkar ste vi tu.«
Manfred se je zdrznil.
»Pojdiva,« je dejal kratko.
Podai je deklici roko in jo odvedel, zago-tovivši se s pogledom, da mu nihče ne sledi. Sicer pa mu niti ni prišlo na misel, da bi se zpal kralj francoski ponižati do uloge vohuna!
Tristo karakov dalje se je ustavil pred
povedati svojega imena. Pa so ga vseeno po-gruntali, da je to vzor katoličan »Kisli Janez« doma iz Daljnega Vrha.
S Proseka pri Trstu, nam je poslal prijatelj »Dneva« pozdravno pesem g. S. Frluge, mestnega svetovalca, ki jo je govoril kot slavnostni pozdrav ob 25. letnici proslave Haj-driha na Proseku. Pozdrav slove: Rojaki!
Let dvajset in pet je končalo, odkar se krdelce je zbralo v Proseku, da pesem bi pelo, ž njo narodu srce ogrelo.
Tej pesmi smo zvesto služili, njo v sreči, nesreči — ljubili.
V	tej pesmi, ki čute nam blaži ki duše nam v tugi tolaži, v tej pesmi, ki naša je dika nam srce veselo vzklika:
»Pozdravljam pevska mi društva1, pozdravljeni znanci mi dragi, pozdravljeni vsi, ki se zbrali ste danes z okolice mile in z daljnih in bližnjih okrajev !*
Na Prosek ste prišli, da pesem slavite, da v njej sami sebe, in narod častite.
S to pesmijo krasno, prepolno ljubavi, ki srcu slovenskemu vsakemu pravi:
»Ta boj bratomorni, nevtešena strast, kedaj bo zgubila nad nami oblast?
Kedaj bosta um in srce se združila, da v slogi bi domu udano služila? J-Kedaj bo osebnost zloglasna zavist, odnehala v boju za lastno korist?
Kedaj bo zavednost slovenskih sinov otela domovje pogube, — grobov?
Da bratje, vi pesem ste prišli slavit in v njej sami sebe in narod častit!
Saj vredna je pesem v resnici vse slave, ker ona ne nudi nam samo zabave! ~
Ko duša potrta nam milo ječi, ko v tugi, obupu srce krvavi, je pesem slovenska, je miljenka naša', ki žalosti srca in duše odnaša.
In trdna značajnost. ter ljubav premila do zemlje domače, ki nas odgojila — odkod nam izvira — to marsikdo ve*
Od pesmi prenežne, ki sega v srce!
In ena je tista, ki v radosti, tugi, ob smrti, poroki in priliki drugi spremlja človeka od rojstva do groba Zato — sliši pesmica: »Tvoja zvestoba izvablja nam klice iz srčnih globin...
Ti miljenka naša. tvoj živi spomin!
A vam, ki ste z njo me ljubili vsikdar, veljaj preiskreno, navdušeni: Na zdar!!! Iz Zreč na Štajerskem se nam poroča: Tu so naši mladi tamburaši dne 18. avgusta priredili veselico, ki je bila kot prva v našem kraju izborno obiskana. Prireditev je bila povsem nestrankarska in so se trudili zanjo najbolj nekaterniki, katerim je do izobrazbe med ljudstvom in ki so vse prej kot klerikalni. Sedaj pa pisarijo po »Straži« in »Slov. Go-podarju«, da je bila to prireditev klerikalne dekliške in mladeniške zveze. Nekaj več poli-tiške poštenosti bi pa že lahko pričakovali.
DNEVNI PREGLED.
»Narodni svet.«- Kako potrebna je neka narodna skupna avtoriteta, ki bi imela vrhovno odločilno kulturno, gospodarsko in narodno besedo, se nam kaže vedno boljinbolj. Zadnji slu-eaj dijaških vžigalic nam je to pokazal še po-Glede vladne odredbe o dvojezičnih na-
plsih se ne zmeni nihče, da bi dal inicijativo
za odpor. Potreben, prepotreben bi bil nekak narodni kulturni svet, ki bi vodil strogo narodno politiko. Ustanoviti bi ga bilo preko sedanjih politiških strank, ker združevati bi ime! zastopnike vseh strank in zvez kulturnih društev, ki imajo i-sto narodno stremljenje. Tak »naroden svet« imajo Čehi, Poljaki itd. Nenvci imajo »Voiksrat«, ki vodi vso narodno nemško politiko in vsa germanizacija v Avstriji izvira od inicijativ te korporacije. Vsako važnejše vprašanje pride pred »narodni svet«. Ce ga isti odobri, napno vse korporacije svoje sile, da se sklep izpelje. Pri nas pa nimamo narodne avtoritete, ki bi celo našemu gospodarskemu cepljenju zamogla poseči vmes, da ne trpi škode narod. Merodajni faktorji naj se takoj zganejo za ustanavljanje »narodnih svetov«!
Slovenske občine — protestirajte! Proti odredbi glede dvojezičnih napisov v samoslo-skih občinah naj občine same tudi protestirajo. Pri občinski seji naj se vloži pritožba glede odredbe, da bi slovenske občine morale nositi tudi nemška krajevna imena. Kako pridemo do tega! Po členu 19. državnega osnovnega zakona imamo pravice do jezikovne in narodne ravnopravnosti v Avstriji. Kje naj jo iščemo v Avstriji za slovenski jezik, če ne v samosloven-skih občinah. In še tod nam jo hoče vlada nasilnim potom vzeti. Tu se vidi, kako potreben bi bil tudi za Slovence »naroden svet«, ki bi v takem slučaju združil vse stranke, vsa društva, vse kronovine za skupen nastop proti nasilju. Sedaj je to delo prepuščeno edino-le odločnosti in narodni zavesti občinskih svetovalcev. Zatorej slovenske občine, pokažite, da se tudi posamezne ne daste ubiti in protestirajte same proti nečuveni jezikovni odredbi vlade. Občinski možje, rešite čast slovenskega naroda in ne pustimo se sami omadeževati z dvojezično barvo.
Odličen slovenski politik s?e je izjavil glede boja »Dneva«, ki ga vodi zoper dvojezične napise na Kranjskem, sledeče: Vprašanje o dvojezičnosti napisov je tako važno, da bi sc marala zavzeti vsa slovenska javnost. Ker ne moremo od klerikalcev ničesar pričakovati — je dolžnost slovenske javnosti, da izpregovori. Klerikalci so bili proti avtonomiji občin in so skušali na zgoraj ravno z dvojezičnostjo kazati svojo lojalnost. To se je maščevalo. Vprašanje je bilo važno že za časa Winklerja. Ker pa sc Winkler na zgoraj ni hotel pokazati preveč radikalnega — da bi bili v slovenskih občinah slovenski, v nemških pa nemški napisi — so ostali dvojezični napisi. Boj za napise v Ljubljani je znan. Naša dolžnost je, braniti samo-slovenske napise!
»Demokratska« stranka v kranjskem deželnem zboru. K naši notici 76 volicev — 11 poslancev« izpopolnujeimo. Veleposestniki volijo samo (ne 11) poslancev, enajsti mandat je kočevski. Ako je torej 50 nemških veleposestnikov. pride ravno pet volilcev na enega poslanca. — Veleposestvo je torej pri klerikalnih volilnih reformah pravi znak klerikalnega demokratizma. Veleposestniki so v deželnem zboru po sedanjem volilnem redu in demokiaškem času tak madež, kakoršen bi bilo krdelo srednjeveških vitezov^ če bi jih uredil v vrste moderne armade.
Povsod enaki. Slovaški narod ima s slovenskim precej enako usodo. Po številu smo skoraj enaki — Slovakov je okoli dva miljona
—	in tudi po položaju smo — bratje. Znano je, kako težek boj bijejo Slovaki proti Mažarom.
^'fuhno hišico meščanskega lica in udaril s trkalnikom dvakrat naglo zaporedoma po vratih.
Par trcnotkov nato so se odprla; na pragu se je prikazal še mlad mož energičnega obraza, zamišljenega čela in z plamenico v roki.
»Spoznal sem vaše trkanje,« je rekel ta mož. »Vstopite, dragi prijatelj, in povejte mi, kaj vas vodi k meni... sreča ali nesreča?...«
»Mojster Dolet,« je odgovoril mladi mož resnobno, »prišel sem vas prosit gostoljubja za tega otroka ...«
»D obrodošla nam je! Takoj zbudim svojo zeno in SV0j0 hčer Aveto... Vstopite... moja hiša je vaša hiša... «
Zileta je stopila naprej, in njen mili obraz se je pokazal v svetli luči plamenice.
Manfred jo je videl; strastno občudovanje nrn je napolnilo vzhičene oči...
»Oh!« je rekel sam pri sebi, »kako lepa in genijiva je v svojem deviškem vznemirjenju!«
Deklica pa je zamrmrala:
»Oh, kako se vam naj zahvalim, gospod.«
Zdajci pa se je zaslišal zamolkel hrup, ki je prihajal od daleč, iz globine temne ulice. Mladi mož ni odgovoril Zileti, marveč je prijel domačina za roko.
jsPrisezite mi, plemeniti moj prijatelj,« mu je dejal, »da boste čuvali tega otroka kakor svojo lastno hčer ...«
7-Pr'sežem vam!«
»In da jo najdem tu, naj se zgodi karkoli...«
»Pii sežem!«	\
»Hvala vam, mojster Dolet,« je vzkliknil Manfred. »In zdaj zaklenite naglo svoja vrata! Bo skorajšnjega svidenja!...«
Planil je ven ter izginil y temi, tja p^oji X,catom Sen-Deni...
Mati.
Kralj Franc je stal nekaj časa nepremično oči uprle v Manfreda in Zileto... Gledal je za nijrna, dokler se nista skrila v mraku; nato pa se je napotil za njima brez obotavljanja, nc meneč se za svoje onesveščene, morda celo mrtve spremljevalce.
Kralj je opravljal podli posel vohuna, in Manfred se je varal, ko ga ni smatral zmožnega tolike nizkote!...
Opazoval je od daleč, kako je stopila 2i-Ieta v Doletovo hišo... nato je videl, da zaklepajo vrata... videl odhajajočega Manfreda...
Zdaj se je približal tudi on in^se ustavil pred hišo; preteče je dvignil roko. Se tisti hip Pa se je splašil in prisluhnil.
Hrup, ki ga je slišal že Manfred, se je bližal vedno bolj... Franc I. se je skril za vogal in čakal trepetaje, kaj bo.
Kaj se godi?... AH se pripravlja nemara kak upor?
Krčevito je stisnil bodalo ...
V	naslednjem jtrenutku se je pojavila mno-goglava četa ljujK.
Stopali so v sklenjenih vrstah in si svetili s svetiljkafhi.
Kralj jih je spoznal in se zdrsnil veselja.
To ni bil upor; bili niso rokovnjači: bila je močna straža pariška!...
S hripavim vzdihom radosti jim je planil naproti in položil tistemu, ki je korakal na čelu, roko na ramo.
»Kralj!« je vzkliknil poveljnik, odkril se in ustavil četo z ma^Haj^m rojke, »Sir, kolika uepreyidnost!...«	,	i	-i',<\*~i.
*	(Dalje)
V tem smo samo še na Koroškem za njimi. In kakor povsod, so sedaj tudi slovaški klerikalci začeli versko politiko. Hlinka in Juriga sta začela izrabljati svojo moč, ki sta jo dobila kot 'skupna narodna poslanca in hočeta bojevati boj proti slovaškim protestantom in naprednjakom — in da bo boj bolj uspeval — se hočeta zvezati z mažaronsko ljudsko stranko. To se pravi, da hočejo iti z najhujšimi narodnimi sovražniki proti domačim ljudem, ki hočejo povzdigniti prosveto in blagostanje naroda. Kakor pri nas.
Klerikalni bojkot. Klerikalni učitelji so potom »Slovenca« napovedali bojkot ročnemu zapisniku, ki ga je izdalo napredno učiteljstvo. Državno pravdništvo je to bojkotno notico pustilo v javnost brez konfiskacije. Prepričani smo, da bo klerikalno učiteljstvo imelo vsled tega letos še več izgube s svojim ročnim zapisnikom, kakor lansko leto. Ročni zapisnik »Zaveze« je namreč že izdelan. Razen zapisnika Slomškarjev je mnogo bolje urejen od zapisnika »Slomškove zveze«. Da pa ne bo učiteljstvo prikrajšano glede seznama Slomškarjev in ne bo po nepotrebnem pitalo klerikalizma, bo seznam Slomškarjev ponatisnjen v strokovnem glasilu. Če pa kdo nujno rabi seznam, naj se obrne na naše uredništvo in priloži znamko. Mu radi postrežemo!
Kako piše nemški list o udeležencih evharističnega kongresa. Graški Tagblatt poroča z Dunaja: »Kakor se sliši, se začno šole na Dunaju šele 30. septembra in sicer z ozirom na evharistični kongres, kajti čiščenje šol, ki se bo-klo porabile za skupno stanovanje, bo zahtevalo več časa, ker bo treba poskrbeti za temeljito 'desinfisciranje prostorov, kjer bodo stanovali Cehi, Poljaki, Slovenci in Italijani.« — Ako se Nemci tako boje gostov, čemu jih vabijo na Dunaj.
Dolenjci in evharistični kongres. Kljub Vsi reklami in znanemu razpoloženju za taka božja pota, kjer se kaj posebnega vidi, se je
V celem novomeškem okraju vjelo komaj 30 kalinov, ki so jih odpeljali gledat veliko klerikalno komedijo na Dunaj. Tudi iz Št. Petra je Župnik pripeljal par kimavcev, ki so se v ponedeljek popoldne na novomeškem kolodvoru plazili okoli »gospoda«, kakor mačka okoli klobase. Na kolodvoru je bil videti tudi bivši deželni glavar pl. šuklje in njegov prijatelj kan-dijanski župan Zurc. Ljudje so mislili, da se odpeljeta tudi ta dva glavna kandijanska klerikalna stebra na dunajsko evharijo; pa le nista Sla. Šuklje je spremil nekega liberalnega gospoda iz Ljubljane, a Zurc pa svojega prijatelja profesorja Jurca, ki je v zadnjem času stalni Kost Štemburjeve gostilne, od koder znaša politiko novomeških liberalcev generalnemu štabu v Ljubljano. Ko je nekdo kandijanskega Župana vprašal, če gre tudi on na kongres, je iiajpreje pogledal okoli sebe, če ga Jarc ali blizo Stoječi šentpeterski župnik ne shšita in je bolj pritajeno na ušesa odgovoril: Misliš, da nimam nujnejšega dela, kakor za take neumnosti čas 4r ati tl in denar zapravljati. Da je bilo izmed udeležencev največ onih ženskega spola, to se razume.
Sneg Je zapadel po Gorenjskem po vseh planinah do 500 metrov nižave. Ako se zjasni, bati se nam je hude slane, ki bo pokončala vse Jesenske pridelke.
Zopet detomor na Dolenjskem. Kakor se Čuje, je na Kamenicah v prečinski fari neko de-Icle umorilo svojega novorojenčka, in da ji je k temu koraku nasvetoval oče nezakonskega Otroka.
Poplave na Dolenjskem. Vsled hudega naliva, ki je pričel v ponedeljek zvečer in nadaljeval ve« drugi dan, so tudi vse dolenjske vode eelo narasle. Večina Je že prestopila bregove In poplavila travnike. Krka, ki je vsled zadnjega haliva v petek komaj nekoliko odtekla, je takoj v torek dopoldne prestopila breg in se razlila. Proti večeru je vidoma naraščala. Obrežje okoli Novega mesta je bik) še v torek popoldne pod vodo. Priprave pri novem vavtovškem mostu so morali v veliki naglici obtežiti s kamenjem, vendar m izključeno, da jim kljub 'temu voda vse odnese. Zgradba železniškega jnostu med Novim mestom1 «i Kandijo se je motala vsled poplave prekiniti.
Drobiž Iz Štajerske. V M e s t i n j u se je nedeljska obnovitev ljudske veselice nepriča-Kovano lepo obnesla. Ljudstvo se je, ker je bilo
lepo vreme, nabralo še več ko prvikrat, tokrat osobito mnogo kmečkega. Za ustanovitev javne ljudske knjižnice v Št. Petru na Medvedjem selu je preostalo krog 60 1< čistega dobička. —•
V	Selnici ob Muri je bil 8. t. m. za župana zopet izvoljen zavedni Slovenec g. Fr. Ferlinc. •— V Mariboru slavi 23. t. m. g. Karl Rabitsch st. petdeset let. odkar deluje v tiskarski obrti. Mož je lastnik tiskarne in li-tograiičnega zavoda. — V Braslovčah bo torej v nedeljo 15. t. m. velika sokolska slavnost in sicer ob vsakem vremenu. Zbere se ta dian v Braslovčah vse, kar v Savinjski dolini narodno čuti! — Hmelj. Obiranje hmelja po Savinjski dolini je pri koncu. Tri četrtine pridelka so že v rokah kupcev. Cene so zadnje dni nekoliko narasle.
Divjanje dekana. Iz Gornjega grada se nam poroča, da je tamošnji dekan, ki je začel zadnje čase politično hudo divjati,, odpustil organista Ribiča, ker ni trobil v njegov rog. Sicer pa se je že začelo svitati. Cerkveni ključar in načelnik posojilnice je kot ključar odstopil, za posojilnico pa se nič več noče brigati. Začetek konca!
Namesto žganja nalil strup. V Dogošah j)ri Mariboru je gostilničar Šmirmaul delavcu Sternu, ki je zahteval šestnajstinko žganja, nalil namesto žganja arzenika. Štern je morai v bolnišnico. Ali je pomota ali namen, bo dognala preiskava.
Nesreča. V Ve z jakove m mlinu v Framu je 5. t. m. prišel domači sin Janez Vezjak z desno roko v stroj za olje. Zmečkalo mu je desni kazalec.
Štirikrat v enem tednu gorelo. Iz Slovenske Bisitrice se poroča: V bližnjih Pokošah je minoli teden štirikrat gorelo, in sicer pri posestnicah Pišorn in Planinšek ter pri posestnikih Šlambergerju in Prahu. Kdo zažiga, se ne ve. — Posebna komisija je ta tedien od okrajnega zastopa prevzela novo cesto iz Šmartna na Pohorju v Smreče in Bojtino. Cesta je važna posebno za lesno trgovino.
Fantovsko Junaštvo. Živinski trgovec Karl Štrilof iz Jakoba na Hrvaškem se je vračal 5. t. ra. v noči s vojo ljubico Marijo Ostrelič iz Brežic domov. Na potu sta ju od zadaj napadla dva črno namazana fanta. Štrilof je zbe-^ žai in pustil ljubico samo. Fant sta na to dekle tako dolgo z latami pretepala, da je nezavestna obležala. Nespoznana sta nato izginila v temi.
Nevarnega tatu so 8. t. m. ponoči vjeli v Mariboru v osebi 26. letnega delavca Franca Čuša iz Polanc pri Ptuju. Kradel je zadnje čase po raznih hlevih kočijažem ure, denar in druge dragocenosti. Našli so pri njem polno ukradenih stvari.
Kotli ubil kočljaža. Kočijaž pri zagrebški tvrdki z lesom Filip Deutsch Ivan Helebet je odšel v ponedeljek zjutraj na južni kolodvor po drva. Ko je nakladal na voz drva se je konj zapletel v vprego. Helebet je priskočil h konju, da bi spravil v red, a pri tem opravilu je konj naenkrat poskočil in udaril hlapca s kopitom po glavi s tako silo, da se je ta krvav in nezavesten zgrudil na tla. Obvestili so takof društvo za reševanje, a ko je le-to prispelo na mesto nesreče, je bil Helebet že mrtev. Ubitega hlapca so prepeljali v mrtvašnico usmilje nih bratov na Jelačičevem trgu.
Naveličala se Je življenja. V nedeljo zvečer okoli pol osme ure se je sprehajala ob oba-
li	Cristoforo Colombo povešene glave neka odlična gospa. Naenkrat je žena obstala in se vrgla v liladne morske valove. Takoj sta skočila na lice mesta dva finančna stražnika in neki čolnar, ki so potapljočo se ženo s silno težavo izvlekli iz morja in jo prenesli v bolnico. Pozneje se je ugotovilo, da je smrti željna gospa 371etna žena mestnega davkarskega blagajnika G. Leopardia. Nesrečna ženska si je že dvakrat poprej hotela vzeti življenje. Pred štirimi meseci se je poskušala ustreliti s samokresom. a pred kakimi štirimi tedni sc je v samomorilnem namenu zastrupila. Povod njeni nesreči so baje neprestani obiteljski prepiri in nesporazumi.
Grozni umor v Sremu. Marica Maroviča-nin je zapustila svojega zakonskega moža Marka v Djeletovcih in se je presilila s svojo lOletno hčerko k sestri Angelini v Otoku. 28. p. m. ob šestih zjutraj je odšla Angelina po nekem opravilu v vas, kar jo med potjo naenkrat zaustavi neka Liza Gorjanac z besedami naj
f' \N DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzajra
(Dalje.)
»Naprej, prijatelji, naprej!« In šlo je dalje, fta so brizgale iskre iz tlaka. Neki orožnik nas |e hotel ustaviti, a glas mu je utonil v našem irožljanju in peketaniu. Zdaj je ležala vrsta hiš Za nami; bili smo na veliki cesti in smo vedeli, la nas loči od Pariza vsaj še 20 milj. Kako nam i bili mogli uiti drzni razbojniki, nam, ki smo hali najboljše konje na Francoskem? Vsi trite so bili še popolnoma sveži. Violetta pa je bila zmerom za glavo pred ostalima dvema.
»Tam. tam!« vzklikne zdajci Despienne.»
»Imamo jih!« zahrešči Tremeau.
»Naprej, tovariša, naprej!« jima zakličem Ur. Izpodbudo.
Daleč pred nami so dirjali po cesti, ki je bfla razsvetljena skoro dnevnojasno, trije jez-tJeci, glave nagnjene globoko na vratove svojih konj. Z vsako minuto smo jim prihajali bliže in je stopala njih slika, ostreje pred naše oči. Kdaj se je videlo že čisto razločno, da sta jezdeca na obeh straneh zavita v plašče, srednji nosi uniformo lovcev in jezdi na belcu. Vsi trije so jahali sicer vštric, a vendar ni bilo težko vi-eti, da je srednji konj najbolj svež. Njegov go-odar je bil gotovo kolovodja, zakaj oziral se od časa do časa, kakor da hoče izmeriti razijo med nami.
Čim bliže smo prihajali, tem razločneje
lo	se pojavljale moževe poteze, in ko smo zaleti požirati njihov prah, sem ga celo lahko zaklical po imenu.	-. -	-
takoj gre domov, češ, da je slišati iz sestrine hiše neki šum in vpitje. Ko je Angelina odhajala domov, je zagledala Maričinega moža Marka, ki je z neurnimi kretnjami in oziraje se plašno okrog sebe bežal po vrtu. Stopivši v hišo je zagledala Marico vso krvavo. Z veliko težavo je le-ta izpregovorila. Takoj ko si ti odšla, je vdrl v hišo Marko z velikim mesarskim nožem in me je trikrat zabodel v trebuh. Na te besede je padla na tla in je v pat hipih izdihnila. Morilčeva mati je izpovedala drugi dan poizvedujočim orožnikom, da je sin Marko 27. p. m. odšel pijan od doma, a drugi dan okoli devete ure se je vrnil in ji rekel, da je zaklal svojo ženo ker ni hotela iti z njim na dom. Morilec se je pozneje sam prijavil sodniji v Vinkovcih.
Mednarodni shod za porodništvo se vrši te dni v Berlinu pod protektoratom nemške cesarice. To je šesti shod te vrste na svetu. Na shodu je 400 zdravnikov iz 22 držav vsega sveta. Shod se peča z vprašanjem o ženskih boleznih in z vprašanji, kako izpopolniti po deželi skrb za zdravje novorojencev.
Dohodki cvetličnih dnij so dosegli dva tisočaka z današnjimi prispevki. Poslali so namreč združeni odbori litijsko-šmartinskih narodnih društev v Litiji 263 K kot dohodek cvetličnega dneva, prirejenega dne 8. t. m. v Litiji in v Šmartnem, združenega s popoldansko ljudsko veselico v Šmartnem pri g. Ignaciju Zoretu. Iz Ptuja pa je poslala gospa Mirka Fermevčeva 111 K, ki ste jih nabrali med ptujskimi rodoljubi marljivi odbornici C. M. podružnice gdč. Emica Mahoričeva in gdč. Olga Potočnikova. Iz Zidanega mosta smo končno prejeli potom g. E. Vargazona, pristava južne železnice, 70 K. Ker v Zidanem mostu ni bilo mogoče prirediti cvetličnega dneva, so rodoljubne gospodične Darinka Homanova, Željka Jakšetova in Julka Petrinčičeva na častnem družinskem večeru zidanmoške podružnice društva jugoslovanskih železniških uradnikov v slovo velespoštovane obitelji prometnega kontrolorja g. J. Gostiše, prirejene povodom njegove premestitve v Trst, zbrale omenjeno vsoto. Vsem rodoljubom in požrtvovalnim sodelovalkam, ki se trudijo po vseh krajih naše domovine za našo veliko narodno prireditev, iskrena zahvala!
Ljubljana.
— Zupan ljubljanski je imenom mesta sporočil županstvu Prage svoje globoko sožalje ob smrti velikega pesnika Jaroslava Vrch-tickega.
Nov občinski svetnik ljubljanski. Občinski svetnik narodno - napredne stranke, okrajni glavar v p. g. Štefan Lapajne je odložil mandat. Na njegovo mesto pride v ljubljanski občinski svet g. Rasto Pustoslemšek, urednik »Slov. Naroda«. Gospod Lapajne je odložil mandat vsled bolezni.
— Klerikalci bi dvojezičnost na slovenski zemlji. Klerikalci so takoj ob nastopa svoje vlade na Kranjskem oznanjali, da bodo veliki zaščitniki slovenskega jezika in naroda, (n doživeli srno ravno narobe. Dvojezičnost se na Kranjskem pod klerikalno vlado množi in nemščina raste v uradih in po priseljevanju. Nemško šolstvo se množi, mesto da bi padalo.
V	deželnem šolskem svetu so dobili klerikalci večino m vendar je še vedno vse uradovanje te korporacije — samo nemško. V ljubljanski občinski svet so spravili klerikalci zopet nemški jezik in celo v uradnih zadevah ovirajo magistrat, da bo uradno prisiljen do dvojezičnosti. Realka v Ljubljani je še vedno nemška, da ne rečemo ponemčevalnica ali nemčurska in re-alčni zakon klerikalci namenoma zavirajo, da bi Slovenci ne prišli do svojih pravic. Slovenske občine so pa popolnoma prepuščene v narodnem oziru deželni vladi, ki pobira stare paragrafe zakonov, ki direktno nasprotujejo — po uporabi njih od strani kranjske deželne vlade
—	državnim osnovnim zakonom. In klerikalna stranka, ki ima moč, se ne zgane za pravice slovenskega naroda! Čudimo se le molku od naprednih strani in pričakujemo, da napredne po-litiške stranke priskočijo občinam na pomoč za obrambo slovenskega jezika in za čast slovenskega naroda.
— Nove vžigalice. Po raznih listih se v oglasih naznanja, da izidejo nove, takozvane dijaške vžigalice. Priznamo, da je naše dijaštvo potrebno podpore, toda pri sedanjem konkurenč-
»Stojte, polkovnik De Montluc, stojte! V imenu cesarjevem!«
Poznal sem tega smelega oficirja, a brez-značajnega človeka že več let, in odkar je bil ustrelil pri Varšavi mojega prijatelja Trevilla, je bil kaj slabo zapisan pri meni; saj so si po-šepetavali, da je imel njegov prst opravka pri jezičku, še preden je padla rutica na tla.
Komaj je zadonel ta klic iz mojih ust, že sta se obrnila dva izmed mož in izstrelila proti nam samokrese. Despienne je zakričal s strašnim glasom, a v tistem trenotku sva pomerila s Tremeauom oba na istega moža; omahnii je, in roke so mu zdrknile ohlapno ob konjevih bokih. Njegov tovariš se je zakadil proti Tre-meauu; slišal sem še, kako je eden izmed njiju prestregel močan udarec s še močnejšim, nisem pa imel časa, da bi se ozrl, marveč sem prvikrat izpodbodel Violetto in zletel za kolovodjo. To, da je pustil svojega tovariša na cedilu in jo popihal dalje, me je primoralo storiti enako in preganjati ga.
Tistih par sto korakov, ki mi jih je bil ušel naprej, je izravnala moja dobra mala Violetta. še preden smo prileteli mimo drugega kantona. Četudi je bičal in preganjal svojega konja kakor artiljerist, ki mora spravljati težki kanon po razmočeni zemlji, vendar je bilo vse brez uspeha; Violettino peketanje mu je grmelo kljub temu vedno glasneje in glasneje na uho. Od naglice mu je zletel klobuk z glave, in plešasta glava se. mu je zdajci zasvetila v mesečini. Zdaj je bilo samo še 50 korakov med njim in med mano; že sta se dotikali naju senci
—	takrat pa se mahoma obrne v sedlu, zakolne in izstreli obe pištoli na Violetto« -,
nem podjetju v prid dijaštva se pojavljajo drugi pomisleki. Ni dovolj, da je »Slovenska Straža« izdala svoje vžigalice kot konkurenco Ciril-Metodovi Družbi, sedaj se pojavi še dijaštvo, ki brez skupnega pomenka izda zopet svoje vžigalice. Tako pridemo kmalu do tega, da bo vsako društvo izdalo svoje koleke, svoje vžigalice, svoje čistilo za čevlje itd. Čudimo se le, da se je dobil trgovec, ki je brez zaslišbe narodnih korporacij založil to stvar. Neka narodna avtoriteta bi pa vendar morala biti tu, ki bi odločala v takih stvareh. Dijaštvu bi se pa dalo na drugi način pridobiti sredstev, ne da bi se Ciril-Metodovim vžigalicam, ki so že trdno vpeljane,^ spodjedalo tla še na ta način. O izkupičku Ciril-Metodovih vžigalic bo pa potrebno tudi še par umestnih besedij.
— Podlost in nizkost se plazi po klerikalnih listih, ki ne zamude nobene prilike, da bi ne sramotili mrtvih. Tako so pograbili, kakor lačni psi poulično kost, vsak stavek ki so ga našli kje kot osebno mnenje kakega kritika — o Aškercu in so tisti stavek debelo natisnili: češ glejte tako sodijo liberalci o Aškercu. Ako kdo napiše splošno oceno pesnika in njegovega dela, izgine tak stavek med hvalo, ki jo delo in pesnik zaslužita. Ako pa se tak stavek debelo natisne, se zdi, kakor da je to refren onega spisa — in zato je taka zloraba citatov nizka in podla. Aškerca bo gotovo še na drugem svetu veselilo, če ga slovenski klerikalci z dobrim in hudim v miru puste. Naši slavni gg. kritiki pa se lahko iz tega kaj nauče. Kaj bi bilo, ako bi dejali klerikalne pesnike na rešeto? Splošno pa: čemu tako opičarsko posnemanje. Ali je res treba vedno onih ciničnih opazk? Glejte, tudi Vrchlicky ni ostal vedno na vrhuncu. Kje dobite češki Kst, da bi ga sedaj po smrti napadal? Ali se res ne morete dvigniti iz uničujoče nizkosti in podlosti, ki nas tako lepo kaže pred svetom kot malovreden narod.
— Tobačna tovarna prod mestnim prebivalcem. Med ljubljanskim mestnim prebivalstvom vlada že dalj časa nevolja — in to povsem opravičeno, ker zapostavlja upravništvo tobačne tovarne hčere mestnih nižjih slojev in jemlje v tovarno rajše hčere posestnikov in kmetovalcev z dežele. Vsak izgovor od strani ravnateljstva je odveč. Treba je samo pogledati, koliko mladih delavk, ne starih, se pelje vsaki dan s kamniškim vlakom ali pa stopi zvečer na periferijo mesta v Vodmat. Poljanska, Dolenjska, Tržaška cesta in skozi Šiško. Ko se delavke vračajo domov, bode vsak spoznal, da ie to resnica. Na Posavju je kmetica, katere hči hodi v tobačno tovarno. Mati vozi mleko v mesto, doma ima pa deklo, kateri plača 10 K mesečno in hrano. Ta ženska se je izrazila: »V tovarni moja hči manj trpi, ima več zaslužka in pokojnino.« V »Slovencu« in »Domoljubu« je pa tako vpitje, da manjka delavk na deželi. Kara pa hočejo mestni nižji in revni sloji s svojimi hčerami, ko nimajo nobenega premoženja in ne zaslužka, da bi se vsaj po beraško preživeli. dočim ženske iz dežele na svojih domačijah lahko izliajajo. To nikakor ni pošteno, 5e manj pa krščansko, da se na ta način odjeda revežem kruh. Culi smo od verodostojne strani, da se pripravlja posebna deputacija do gospoda državnega poslanca dr. Ravniharja, da pomaga, ter stori potrebne korake, da se odpravi to protekcijo, ki obstoja že dolgo časa.
— Umetnost in bistroumnost moderne tehnike. Ljubljansko barje je pod vodo. Škoda, ki jo imajo barjani vsled poplovbe ni nič manjša kot v prejšnjih letih ko ni bil še regulovan Gruberjev prekop. Da se je letos povodenj na barju je vzrok temu le bistroumnost tehnikov, ki so gradili osuševalna dela v Gruberjevem prekopu. Napravili so namreč na straneh kanala tako nizko škarpo, da se sedaj ne upajo odpreti zatvornic, ker bi Jim sicer voda odnesla cek) škarpo. Pred zatvornico pa je voda itak že prišla za škarpo ter povzročila, da se je nad njo cesta usedla. Res umetnost In bistroumnost moderne tehnike!
— Avtomobilska nesreča pred vojašnico, pri kateri je bila smrtna žrtev gospodična Ker-šičeva iz Šiške, se je imela danes obravnavati pred sodiščem. Ker pa ni bilo zadostnih prič, se je obravnava preložila. O obravnavi, ki naj bi dognala, kdo je kriv nesreče, bomo poročali.
— Praktična ljubezen. Karolina Lapornik, bivša natakarica v sanatoriju v Kraljeviči, je ena od tistih ptic, ki boH ljubijo denar kakor pa
Jaz sam sem bil ranjen tolikokrat, da bi si moral beliti glavo, če bi hotel reči. kolikokrat je bilo pravzaprav. Puška in pištola, bomba, bajonet, sulica in sablja, vse je izkušalo nad mano svojo moč, enkrat celo šilo — in tista rana me je bolela najhuje. Toda kaj je bilo vse to v primeri z bolečino, ki me ie prešinila, ko je ta uboga, nema, potrpežlijva stvarica omahnila in se opotekla pod mano? Da, v tistem trenotku ni poznal moj gnjev nobene meje več; poiegnil sem drugo pištolo iz toka ustrelil naravnost med široka pleča. Izprva sem mislil, da sem izgrešil svoj cilj, kajti besno je bičal konja po bokih; toda kmalu sem zapazil, kako barva rdeča kri njegovo zeleno lovsko uniformo, kako omahuje v sedlu in nazadnje, kako pada. Noga mu je obtičala v stremenu, in u-pehani konj ga je vlekel še par korakov, preden je moja roka prijela za penasto uzdo in ustavila žival. Zdaj je tudi stremen izpustil nogo; truplo se je zavalilo težko po tleh.
»Papirje sem!« zakličem jaz in skočim naglo s konja. »Sem z njimi, pa naglo!«
Zaman sem kričal; ko sem se sklonil k možu. sem videl, da že ni več življenja v njegovem telesu. Moja kroglja mu je bila predrla srce, in le njegova železna volja ga je držala toliko časa na konju. Kakor si življenja ni delal lahkega, tako se je udal tudi smrti le s težavo.
Toda papirji, papirji, kje so bili ti! Odpel sem mu jopič, preiskal mu srajco, prebrskal mu torbo in tok za pištole, dia, še čevlje sem mu potegnil iz nog in pregledal vsak najmanjši kotiček — vse zaman. Papirjev ni bilo.
3jq Je bil tol udare&l Ali Je čudež, M me
je hotel obvladati obup? Saj se je zdelo, da jc usoda sama zoper mene, in to je sovražnik, ki se ga sme bati tudi hraber vojak, ne da bi mu bilo treba zardeti. Stal sem, z roko na yjatu svoje uboge, ranjene Violette, in premišljal. Da cesar nima bogvekako ugodnega mnenja o moji spretnosti, mi je bilo jasno že zdavnaj; ah, ko bi mu mogel vendar dokazati, kako zelo se je motil! Montluc ni imel papnjev toliko je bilo zdaj jasno kakor dan. In vendar jc bil zapustil tovariša ter^ zbezal; kako se je strinjalo to dvoje? No, ce jih je imel, so bili pač pri enem izmed njegovih tovarišev. Eden je bil gotovo mrtev, in če je drugi ušel Tre-meauovim udarcem, je moral priti mimo mene.
O	vse tem ni bilo dvoma — potemtakem je ležala moja naloga za mano.
Nabasal sem pištole nanovo, vteknil jih na pravi kraj in začel nato preiskavati mojo klju-sico. Vrla žival je stresala glavo in ostrila ušesa, kakor da hoče reči: »Kaj se zmeni takšen star vojak, kakor sem jaz, za par neznatnih
prask!« In v resnici ji je bil	s™°
oprasnil pleče ter zapustil 'male:nkostino odprtino, drugi pa je bil Že	. j
predrl Ji je bil mišico na vratu vendar pa rana že m več krvavela. Ako mr opeša, lahko še zmerom sedem na Montlucovega belca — sem dejal sam pri sebi, vodeč ga sočasno poleg sebe. saj ie bila krasna žival med brati vredna svojih 1500 frankov; in kdo Je imel do nje xe£ pravice kakor jaz?,
svojega fanta. Fant pride in gre, denar pa ostane vsaj nekaj dni v žepu; nekaj okroglega ima pa prav gotovo vsak človek rad pri sebi. :V kraljeviškem sanatoriju je služil v kopališč-nem oddelku neki Milan Zakovič. Kmalu je nastala neka nevidna vez med omenjeno natakarico in Zakovičem. Spočetka je le tlelo v mladih srcih, pozneje je seveda prišlo do ožjih stikov in le cerkvenega blagoslova še ni bilo, pa bi bil Milan pravi mož, a Karolina mlada nevesta. V tem duševnem zakonu je pa mož vži-val le idealno srečo, hlače in mošnjo je pa nosila žena, kateri je on izročal zadnji čas tudi ves prisluženi denar, ker je mislil, da je pri nji naj: bolj varno spravljen. Dal ji je spraviti tudi svojo tulo-uro z zlato verižico v vrednosti 200 kron, a gotovine ji je izročil okoli 300 kron. Nekega jutra se je pa Karolina nenadoma odpeljala z izvoščkom proti kolodvoru, češ, da jo ■»srce drugam© vuče«. Odpeljala se je s prvim svlakom proti Ljubljani. Pričeli so se za mlado gospodično ljubljanski solnčni dnevi. Iakoj po isvojem prihodu si je nakupila lepo novo obleko in novo torbico, da je imela kam spraviti denar in dragocenosti, ki jih je odnesla zapuščenemu Milanu. Tu se je kmalu sešla z davno znanim prijateljem Štefanom Vitekom. Takoj ga je povabila s seboj v hotel »Union«, kjer srečna izletnica ni varčevala niti z ljubeznijo, niti z denarjem nasproti svojemu staremu prijatelju. Prenočevala je z njim parkrat v hotelu. V prijavni knjigi se je legitimirala s svojim spremljevalcem pod krivim imenom kot »oženita«. Med tem pa je prišla od zapuščenega fanta v hrvaškem Primorju na ljubljansko sodišče ovadba, da mu je Lapornik odnesla uro in 300 kron gotovine. Ona mu je nato uro takoj odposlala, denarja pa ni bilo več v žepu. Pri zaslišanju se je obdolženka izgovarjala, da je morala bežati iz Kraljeviče vsled Milanove ljubosumnosti, -češ, da ji je grozil večkrat s samokresom* Takega strahu se pa sodniki niso -preplašili in so ta izgovor le v toliko vpošte-*rali, da jo vzamejo za štiri mesece v deželno lečo, kjer bo brez strahu pred samokresom počivala vsakih 14 dni na trdem ležišču in se vsaki mesec dvakrat postila za pokoro vsled Storjene poneverbe. Pozneje bo marala tudi povrniti napravljeno škodo, le novo torbico bo krnela obdržati za spomin.
— »Pijača, ki nesmrtnost daje.« Ta pijača ni morda kak skrivnosten vir poezije, iz katerega zajemajo oboževalci muz in Parnasa či-lost in svežost za svoje duševne izprehode po kraljestvu rož, cipres in zelenečih kostanjev Sanjajoč pri tem o nesmrtnosti svojih umotvo-fov in vekovečnih spomenikih, ampak ta pijača Se nahaja v marsikateri kmečki hiši pod prozaičnim imenom Jesihove esence. Zalibog, da |je ta nesmrtnost povzročujoča tekočina zelo Strupena in da }o naši ljudje marsikdaj po malomarnosti ne spravljajo tako na varno kakor bna zasluži. Posledica tega so česta zastrup-IJenja, ker je že marsikje posegel kdo za to pi-fačo misleč, da je v nji kak okrepčevalni ponirek, a je izpil pri tem žalibog hud strup, ki mu |e povzročil vsaj hude krče po želodcu. Tak llčalosten slučaj se je dogodil meseca maja v hiši |>osestnika Weiseisena v Bohinju na Gorenjskem. Gospodar je pred več meseci rabil je-tšihovo esenco preganjajoč z njo iz stanovanja ladležne ščurke in drugo golazen. Po porabi |e postavil steklenico na omaro v veži, kjer se
pozneje nanjo popolnoma pozabilo. Dne 20ega laja t. 1. je pomivala 161etna domača hčerka .Tončka omare in posodje in je pri tem opra-»ilu razpostavila steklenice z omare po stolu. Ko je odšla s škafom po vodo, je prišel do stola, fkjer so stale posode, štirinpolletni sinček Mihec )ki je izpil iz steklenice jesihovo esenco. Otroka bo takoj začeli lomiti po želodcu strahoviti krči Jin je že naslednji dan umrl med groznimi bole-Stvar je prevzelo v roke državno flpravdništvo in sicer je uvedlo najprej preiskavo proti otrokovi materi, a ker se včeraj ni mogla pognati pred deželno sodnijo nikaka krivda s j?trani matere, se bo vršila preiskava proti jptrokovemu očetu. Vseh teh nesreč bi pa v omenjeni hiši ne bilo, ako bi se malo bolj pazilo toa take, življenju in zdravju škodljive stvari.
— Nečista kri. Včeraj je bil obsojen pred .tukajšnjim deželnim sodiščem 191etni posestnikov sin F. Močnik iz Sv. Križa na Gorenjskem z ozirom na pregrešek proti § 128 na tri Inesece težke ječe poostrene vsakih 14 dni z jen im postom in enim trdim ležiščem. Malopridni jfent je spolno zlorabil 131etno sosedovo fičerko, ko je le-ta prišla v njihovo hišo pogledat na uro.
— Ljudska šola v Šiški se je razširila v Osemrazrednico za dečke in osemrazrednico Žsa deklice pod skupnim vodstvom. Zopet par korit za deželni Šolski svet!
— Vse rodoljubke po deželi še enkrat prosi odbor za II. ljubljanski cvetlični dan, da pošljejo kolikor največ lepih svežih cvetk v razprodajo pri ljubljanskem cvetličnem dnevu na Naslov: Ga.^Amalija Wider (za cvetlični dan) jvi Ljubljani, Šelenburgova ulica 3, tako da dospo y Ljubljano v soboto, 14. t. m. Narodne Slovenke, žrtvujte zadnje letošnje cvetje na oltarju domovine.
— Danes ob 6. url popoldne je damski sestanek za ljubljanski cvetlični dan v prvem Nadstropju »Narodnega doma«. Prosimo vse klame, ki bodo aktivno in osebno sodelovale spri cvetličnem dnevu, to so vse načelnice cvetličnih okrožij in gospodične, ki bodo prodajale fcvetke, da se zanesljivo udeleže tega zadnjega Sestanka. Vsaka gospa načelnica naj prinese s [seboj seznam vseh od nje in pri njeni zalogi za Sodelovanje pridobljenih gospodičen. Pri vsaki fcvetlični zalogi naj bo vsaj 10 gospodičen. Ker 3ve cvetlični zalogi še nimata načelnic, se mo-irata ti dve mesti na sestanku izpopolniti. Vsaka! ?ospa načelnica bo dobila potrebne Informacije,
katerimi bo dobila potrebno število nabiral-cov in natančno pismeno informacijo za vse sle in upravo pri cvetlični zalogi. — Odbor H. ljubljanski cvetlični dan je vse priprave )čno in natančno 'dokončal, upamo tedaj, da
m gospodične^.
svojo nalogo pri cvetličnem dnevu tudi vzgledno vršile.
— Cvetlična okrožja za II. cvethcm dan, dne 14. in 15. septembra, v Ljubljani. Ljubljansko mesto se je razdelilo za II. cvetlični dan, ki se bo vršil 14. in 15. t. m., v sledeča okiožja:
I	Mesto: 1. Prvo cvetlično okrožje bo obsegalo: Stritarjevo ul., Lingarjevo ul., Pred Škofijo, Francovo nabrežje. Zaloga bo pri »Zlati ribi’«, oskrbovali jo bosti ga. K. Bernatovičeva in ga. ing. Mikšičeva 2. Drugo cvetlično okrožje bo obsegalo: Glavni trg, Pod Trančo, Stari trg. Zaloga bo v Krojaški ul. št. 1/11. Načeljevala bo ga. Vida Pogačnikova. 3. Tretje cvetlično okrožje bo obsegalo: Sv. Jakoba trg, Florijan-ska ul. Zaloga bo v kavarni »Zalaznik«. Načelstvo bo imela ga. Josipina Košičkova. 4. Četrto cvetlično okrožje bo obsegalo: Josipov trg, Kopitarjeva ul., Vodnikov trg, Streliška ul. Zaloga bo v »Mestnem domu«. Načelnica bo ga. Vidmarjeva. II. Poljansko predmestje: 1. Prvo cvetlično okrožje bo obsegalo: Poljanska cesta do Ambroževega trga, Elizabetna ul., StroRmajer-jeva ul., Stare pravde ul., Ciril-Metodova ul. Zaloga bo na Poljanski cesti št. 25. Oskrbovala bo ga. Bizjakova. 2. Drugo cvetlično okrožje bo obsegalo: Poljanska cesta od Ambroževega trga. Domobranska ul. Zaloga bo na Ambroževem trgu pri »Židanu«. Načelstvo vodi gospa Predovičeva. III. Sv. Petra predmestje: 1. Prvo cvetlično okrožje bo obsegalo: Sv. Petra nasip, Resljeva cesta do Komenskega ul., Komenskega ul. in od tu Kolodvorska ul. do Sv. Petra ceste. Zaloga bo v Kolodvorski ulici št. 3. Načeljevala bo gdč. Tinca Mikuževa. 2. Drugo cvetlično okrožje bo obsegalo: Sv. Petra cesta od Resljeve ceste. Zaloška cesta, Škofje ul., Ilirska ul., Vrhovčeva ul. Zaloga bo v Cegnarjevi ul. 4. Načelstvo vodi ga. Trškanova. 3. Tretje cvetlično okrožje bo obsegalo: Ahacljeva ulica, Martinova cesta, Prisojna ul., Holzapflova ul., Bohoričeva ul. in Jenkova ul. Zaloga bo v Ahac-ljevi ul., gostilna »Zupančič«. Načelstvo še nedoločeno. 4. Četrto cvetlično okrožje bo obsegalo: Resljeva cesta od Komenskega ulice do južnega kolodvora, Slomškova ul. in Kolodvorska ul. od Komenskega ul. do južnega kolodvora, peron južnega kolodvora. Zaloga in načelstvo še nedoločeno. IV. Frančiškansko na-mestje: I. Prvo cvetlično okrožje bo obsegalo: Dunajska cesta od kavarne »Evropa« do železniške proge, Sodna ulica, Marije Terezije cesta. Zaloga bo v kavarni »Evropa«. Načelstvo voditi ga. nadgeom. Ružičkova in ga. prof. Reis-nerjeva. 2. Drugo cvetlično okrožje bo obsegalo: Selenburgova ul.. Dunajska cesta do ka-r varne »Evropa«, Knaflova ul. Zaloga bo v Še-lenburgovi ulici 3. Načeljevali bosti ga. Widrova in ga, not. Hudovernikova. 3. Tretje cvetlično okrožje bo obsegalo: Tivolska promenada Franca Josipa cesta, Bleiweisova cesta do de-želnovladne palače. Zaloga bo v »Narodnem domu«. Oskrbovali bosti ga. Klobučarjeva« in ga. Nagličeva. 4. Četrto cvetlično okrožje bo obsegalo: Kongresni trg, Židovska ul.. Gosposka ul. Zaloga bo v »Nar. kavarni«. Načelstvo imati ga. prof. Sičeva in ga. Herenova. 5. Peto cvetlično okrožje bo obsegalo: Marijin trg, Prešernova ul. in Wolfova ul. Zaloga bo v kavarni »Prešeren«. Načeljufeti ga. dr. Švigeljeva in ^a* Tekavčičeva. V. Gradišče: 1. Prvo cvetlično okrožje bo obsegalo: Breg. Turjaški trg. Čevljarska ul. in Jurčičev trg. Zaloga bo na Bregu. Načelstvo vodi ga. županja dr. Tavčarjeva. 2. Drugo cvetlično okrožje bo obsegalo: Gradišče, Vegova ul., Valvazorjev trg, Hilšerjeva ul., Gregorčičeva ul. in Erjavčeva cesta. Zaloga bo na Rimski cesti št. 12. Načeliuie ga. fin. nad-revid. Pfeiferjeva. VI. Spodnji Rožnik. Okrožje bo obsegalo okoliš Spodnjega Rožnika. Zaloga bo v gostilni pri »Čadu«. Načelstvo bo vodila ga. Avgusta Danilova. VII. Kolizej: Okrožje bo obsegalo: Marije Terezije cesta in okoliš Ko-lizeja. Zaloga bo na Marije Terezije cesti št. 6. Načeljuje ga. Krč-Gašperlin.
— Cvetlični dan v Spodnji Šiški. Pri končnem računu smo dobili majhen prirastek, tako, da znaša sedaj čisti dobiček 386 K 10 vin. Za ta naravnost krasni uspeh cvetličnega dneva v Spodnji Šiški se moramo predvsem zahvaliti gospodom in gospodičnam: Cuznarjevi, Zalokarjevi. sestrama Ahlin, ‘ Bernikovi, Škarjev-čevi ml., Bedinovi, Vizjakovi in Beličevi, ki so od ranega jutra do poznega večera z največjo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo ponujale cvetke. Kdor je bil v nedeljo v Šiški, ve, da je moral hote ali nehote kupiti cvetko, ker odreči tako ljubkemu nagovoru gospodičen je bilo nemogoče. Nadalje gre zahvala gospem Seidlov], Tavčarjevi, Pušarjevi, Rozmanovi in Nočevi, ki so z največjo pridnostjo in marljivostjo nabirale in zbirale cvetlice. Zahvaljujemo se končno vsem cenjenim darovalcem, ki so z denarjem ali pa s cvetlicami prispevali k izvrstno uspelem cvetličnem dnevu.
— Redni občni zbor »Slovenske filharnKH nije« se vrši v torek dne 17. t. m. ob & ur* zvečer v restavraciji »pri Rimljanu« (Valf-H-tin Mrak), Rimska cesta št. 4. s ledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika. 4. poročilo preglednikov (revizorjev)* 5. bodoči proračun, 6. volitev novega odbora in 7. slučajnosti. — Občni zbor je sklepčen, če se ga udeleži vsaj 20 članov. V slučaju, da na določeno uro sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen zaradi premale udeležbe, se skliče občni zbor za pol ure kasneje, ki je potem sklepčen ob vsakem številu članov.
, “ Iv- narodno - radikalni shod. Hitro menjajoči se strujini pristaši, gibanje, ki Je nastalo po lanskem II. "ri<pnf>m sestanku in potreba, sestaviti ob desetletnici struje narodno - radi -kalni program v eno celoto, nas je privedlo k sklepu sklicati IV. narodno - radikalni shod, ki se vrši v dneh 13. in 14. septembra v Ljubljani
v	mali dvorani »M«'-' :ega d or.-, a« s tem vzpo-redom: 1-3. se, ' in bra ob o Jonoldie: 1. Lavo Čermelj: Vseučiliščno vprašanje. 2 Današnje gmotno stanje slovenskega visokošolca. Ob 3. popoldne: 3. Ivan Sajovic: Pomen in bistvo na-ix>dw>&ti. 14,septembfa oJb 9»	Albin
Ogris: Narodni radikalizem in verstvo. Ob 3. popoldne: 5. Ivan Zorman: Organizacija. 6. Resolucije. Opozarjamo vse tovariše, da je njihova dolžnost udeležiti se shoda, ki bo važnega pomena za nadaljni razvoj struje. 14. septein-tembra ob osmih zvečer se pa vrši v Prešerno-
vi	sobi gostilne pri »Novem svetu« občni zbor »Prosvete«. — I. obrambne razstave. Tudi ta prireditev je tolike važnosti za nadaljne delo na narodno - obrambnem polju, da se mora prepričati vsak tovariš na lastne oči o današnjem položaju slovenske stvari. 15. septembra se vrši dalje cvetlični dan, zvečer pa je kot za-ključitev vseli prireditev ples v veliki dvorani »Narodnega doma«. Dne 15. in 16. septembra se pa vrši shod naprednih abiturijentov, ki bo omogočil iasno sliko o najmlajšem, naprednem naraščaju. Za brezplačno stanovanje in ceno kosilo je preskrbljeno. Tovariši! Starešine! Prihitite polnoštevilno v Ljubljano in z obilno udeležbo manifestirajte za ideje narodno - radikalne struje! Iz naroda za narod!
Fksekutlva narodno-radikalnega dijaštva,
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda. Omeniti je posebno cirkuško dramo »Klovn«, »Pathe Journal« in vele-zanimiv naravni posnetek »Vidra«. Jutri specialni večer z zanimivim sporedom. V soboto »Med nebom in vodo«. Nordiskfilm.
DRUŠTVA
— Telovadno društvo »Sokol II.« v Ljubljani vljudno prosi narodno občinstvo našega okrožja, da dopošlje cvetke za cvetlični dan, ki se vrši dne 14. in 15. septembra, na gospe načelnice tega okraja. Prvi okraj »Trnovo, Krakovo in Rimska cesta« blagovoli doposlati na naslov gospe dr. Kozinove, Gradaška ulica št. 18. Drugi okraj »Sv. Jakob, Prule, Karlovška in Dolenjska cesta« na gospo M. Franzi, Privoz št. 10. Istotako se prosi vse cenjene go-spice, da se zglasijo na cvetlični dan pri navedenih dveh gospeh načelnicah, kjer bodo sprejele cvetke, nabiralnike in gg. spremljevalce. Vljudno prosimo, da vse narodno občinstvo po možnosti pripomore prireditvi!
— »Splošno slovensko žensko društvo« najvljudneje prosi vse svoje članice, naj se polnoštevilno udeleže sodelovanja pri II. ljubljanskem cvetličnem dnevu dne 14. in 15. t m. Odbor se nadeja, da bo vsaka članica z veseljem in navdušenjem žrtvovala nekaj svojega časa v prid splošnemu blagru slovenskega naroda.
Še enkrat opozarjamo vse tovariše, da se vrši abiturijentskl sestanek nar. radikalnega, socialističnega in sploh naprednega dijaštva v dneh 15. in 16. septembra v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma s sledečim sporedom: 1. Narodni radikalni program. 2. Sokolstvo in nar. radikalizem. 3. Vprašanje naraščaja. 4. Počitniška zveza. 5. Slovenstvo in Jugoslovanstvo. 6. Organizacija. 7. Naše delo v akad. društvih. — Otvoritev sestanka je 15. septembra ob pol 9. uri. Za brezplačna prenočišča je preskrbljeno. Posameznih vabil ne bomo razpošiljali. Somišljeniki, udeležite se gotovo sestanka!	Pripravljalni odbor.
Ustanovni občni zbor društva absolventov kranjskih kmetijskih šol vrši se v nedeljo, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni pri Perlesu (Prešernova ulica) in ne v hotelu Štrukelj, kakor se je pred par dnevi poročalo in objavilo v vabilih.
Veselica dne 15. septembra t. I. ki jo priredita združeni podružnici sv. Cirila in Metoda v Radovljici obeta biti užitkapolna. — Poleg nadvse burkaste burke — ki jo uprizore naši znani igralci — nastopi tudi pomnoženi salonski orkester društva »Triglav« z povse novimi, izbranimi točkami, ki morajo zadovoljiti najrazvajeno uho vsakega ljubitelja godbe.
—	V nedeljo v Radovljico! — Veselica se vrši Pri vsakem vremenu.
Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo, dne 15. septembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah gledališko predstavo. Uprizori se veseloigra v treh dejanjih »Izbiralka«.
Ogenj v Vižmarjih.
Iz Vižmarjev nam poročajo: Včeraj ponoči je naenkrat začelo goreti pri Znidarčku v Vižmarjih. Bilo je okoli ene po polnoči. Goreti je začelo v kozolcu. Gasilci so takoj prihiteli na pomoč in so ogenj omejili. Ker so bile strehe od dežja namočene in ni bilo vetra — je bilo upati, da je vas izven vsake nevarnosti. Naenkrat pa je začelo goreti v drugem precej oddaljenem kozolcu in sicer v slami pod kozolcem — iz česar se je jasno videlo, da je bil ogenj podložen.
Predno so mogli gasilci ogenj pogasiti, je tudi ta kozolec pogorel. Vaščanov se je polotil pri tem strah, kajti videli so, da je požigalec blizu in da ni gotovo, da še kje drugod ne podtakne. Iz vsega se je dalo soditi, da je tudi prvi požar zanetila hudobna roka. Zbeganost Pa je postala še večja, ko se je naenkrat pokazal ogenj pri Škrbincu. Predno so mogli priti gasilci na to stran, je kozolec že do tal pogorel. Med tem je prišla tudi požarna bram-ba iz Dravelj in tako je bil ogenj kmalu po-gašen.
Toda med tem se je že četrtič oglasil klic: Gori! Na Poljanah se je med tem pokazal o-genj. Gasilci so leteli tudi tja gasit, ljudje pa so hiteli čuvat svoje hiše, ker se je videlo, da nekdo sproti zažiga. Ljudstvo je bilo zelo razburjeno. Orožniki so takoj preiskali^ okolico
—	po vasi pa so do jutra ostale straže, da bi se požigalec od kod ne priklatil in zopet zažgal. Orožniki so prijeli slaboumnega človeka, ki je lazil okoli ognja in se je precej sumljivo vedel. Včeraj ob pol 12. so ga pripeljali v Ljubljano, kjer se bo izkazalo če je pravi. Zgorela so torej štiri poslopja. Ako slaboumni človek, ki so ga orožniki prijeli, ne bo pravi, bo treba v ljubljanski okolici paziti, da se ne eačno zopet požari, kakor m §0 wstili spo-
mladi. Zato r/aj se nekoliko pazi na sumljiv« ljudi, vaščani pa naj bodo pripravljeni rm vsalc slučaj. Dobro bi bilo. da se postavijo kaki čuvaji, kajti poljski pridelki so sedaj večinoma srečno v shrambah in vsak požar naredi tem večjo škodo. Opozarjamo torej na nevarnost.
'n---—— — .«— IMI)I , ,|.	r	.v**,
Nehvaležnost je plačilo • sveta.
(K razpravi pred okr. sodiščem v Litiji.)
Ko se je gospa Medvedova zopet zavedla, znašla se je v čedni postelji sama v majhni sobici. Poleg nje je sedela usmiljenka. Začudeno pogleda okoli sebe.
»Kje pa sem?« —
»Tu pri nas ste. bolni ste — pa kmalu boste ozdravili in potem greste zopet domov«
—	jo ie pomirjevala usmiljenka.
Res je bila bolna, pa ne na duhu, ampak na telesu. V hladilnici se je premrazila, vročina jo je kuhala, in trgalo jo je po udih. Vstati ni mogla, zato tudi ni silila iz postelje. V Zagorju pa so začeli pogrešati g. Medvedovo. Spočetka so le posamezniki izpraševali, kje da je. To povpraševanje pa je postajalo od dne do dne vseobče; in bogve od kod je med ljudstvo zašel glas, da je g. Medvedova v norišnici. Od ust do ust je šla ta novica in ljustvo se je zgražalo nad takim početjem. Nevolja je bila vseobča. ljudje so pljuvali pred Kopriv-čevo hišo in žugave pesti so se dvigale proti njemu. Ogorčen je bil čez tako početje vsakdo, tudi tisti, ki sedai z lastnoročnim podpisom pričajo, da ie bila sloga med g. Medvedovo hi Koprivčevo družino vedno najlepša!
G. Medvedova je imela še vedno svojih pristašev dovelj, to so bili stari ranjkega Matije Medveda. Ti niso mirovali, zahtevali so, da se g. Medvedova izpusti iz norišnice. Storili so v a namen potrebne korake. Psihijater dr. Robida in dr. Stoje sta ženo opazovala in preiskovala; dognala sta, da ie gospa Medvedova popolnoma normalna. A reva ie bila vendar le v norišnici od 21. oktobra do 4. novembra 1910. Na strokovnjaško izjavo omenjenih doktorjev je bila 4. novembra 1910 izpuščena iz norišnice. Pa vsled duševnega trpljenja, vsled žalosti in prehlajenja ni mogla domov, ampak primorana ie bila IH v bolnišnico. Tu je počasi okrevala in slednjič se je podala domov — s kakimi čutili — si lahko vsak misli! Bodisi, da je Koprivca in Malko pekla vest, bodisi iz bojazni pred javnostjo — najbrže pa iz drugega vzroka, je imela g. Medvedova sedaj nekaj časa mir. postopalo se je ž njo kakor se gre. Pozabila je vse nezgode, katere ji je pripravil njen varovanec in zopet je pri njej prevladalo njeno dobro srce.
Koprivec je zopet letos začel govoriti okoli, da je g. Medvedova zmešana in pri sodniji je dosegel, da se je postavila pod kura-telo. Ko je prišla nekoč poletu v Ljubljano, da bi dvignila nekaj denarja pri hranilnici, so ji povedali, da je prepoved izrečena čez njeno knjižico — denarja ni dobila. Tako sc ji je zgodilo tudi pri drugem denarnem zavodu. Morala si je v Ljubljani izposoditi denar, da je mogla domov. Med tem pa je Koprivec že kazal po Zagorju sodnijski dekret, s katerim Je imenovan začasno kuratorjern g. Medvedovi. In kakšen je ta kurator, to čuti g. Medvedova najbolje. Ko se je hotela peljati v bližnje toplice, ji ni dovolil Koprivec konja, denarja ji ne da, dasi ima lepo lastno premoženje; prepovedal je tudi sosedom, da ne sme Medvedovi nihče posoditi niti vinarja. Tako je postepanje *do groba hvaležnega Koprivca« naoram svoji »dragi, ljubi mami«, kateri se Ima zahvaliti vse. kar ima. G. Medvedova pa ima It ljub vsemu prizadevanju še prijateljev, osobitn v osebi g. Michelčiča, ki je dal toliko dena-ja, da je mogla vložiti tožbo proti Koprivcu. Ene 31. avgusta se je vršila javna obravnava :n zaslišanje prič. Obravnava se je preložila; kako bo ta javna razprava izpadla, bomo po ročali.
*
Podali smo v tem pojasnilu sama gola dejstva, čisto resnico. Naloga našega lista je. da nastopa vedno proti krivici in da se poteguje za zatirance. To smo storili v tem slučaju — in bomo tudi še vnaprej, ne glede na desno ne na levo. Ali je bilo to opravičeno, ali neopravičeno, o tem naj sodi javnost.
f Jaroslav Vrchlicky.
(Konec.)
Naj podamo le nekaj naslovov njegovih del: Epične pesmi (1876), Duh in svet (1878), Miti (1879), Legenda o sv. Prokopu (1884), Stara poročila (1884), Kmečke balade (1886), Odlomki epopeje (1886), Freske in gobelini (1890), Bogovi in ljudje (1899), Hilarion (1882), Tvvar-dowski (1885), Bar Kockba (1897), Pesem o Vineti (1906) — lirične zbirke nasijo naslove: Iz globin (1875), Ekloge in pesmi (1880), Romanje k Eldoradu (1882), Čarobni vrt (1888), Leto rta jugu (1878), Kaj je življenje dalo (1883), Kako so se vlekli mrakovi (1885), Metulji vseh barev (1887), Na domačih tleh (1888), Dnevi in noči (1889). — Knjige elegij: E morta (1889), Šopki aster (1894), Prej nego umolknem (1895), Pesnikovo leto (1900), Duša mimoza (1903), Koralski otoki (1908), Skriti viri (1908) itd. K tem se družijo posebne zbirke: Soneti samotarja (1885), Glasovi v puščavi (1890), Ginlji-ve iluzije in večne resnice (1904), Godba v duši (1885), Zlati prah (1887), Moja sonata (1894), Fanfare in Kadence (1906). — Druga večja dela so: Vittoria Coloma (1877). Simfonije (1878). Pautheon (1880), Sfinx (1883), Tantalova ded-ščina (1888), Razne maske (1889), Brevir modernega človeka (1892), Pesmi popotnika (1896), Življenje in smrt (1892), Pege na soln-cu (1897), Pustil sem svet iti okrog sebe (1902), Moja domovina (1902), Tihi koraki (1905), Zapadi (1907), — Kar suno sedaj naSteH so samo
zbirke pesmi: Tem sledijo drame in igre, ki jih je okoli 30
Najbolj znane so: Noč na Kdstajnu (se bo igrala tudi v Ljubljani) Godiva, Ljubezen in smrt. Knezi, Hippodamija, Sodba ljubezni itd.
Vrchlicky je večinoma del pisal v verzih. Nekaj reči je napisal tudi v prozi »Ironične in sentimentalne pripovedke, Pisane črepinje (tudi v slovenskem prevodu) Pupe... K temu delu se pridružijo neštete razprave, študije opisi o knjigah in literaturah. In poleg vsega so cele knjige prevodov velikih del in pesniških zbirk.
Zato lahko rečemo, da je življensko delo pesnika Vrchlickega res cela literatura, ker je sam Vrchlickv napisal skoraj toliko, kakor drugod cela generacija pesnikov in pisateljev. Z njim je izgubil češki narod sik), ki pomeni vrhunec v razvoju češke literature 19. stoletja.
T. MENCINGER, Ljubljana
Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18.
špecerista m ielitatoa trpvina, spalnica za tava z električnim obratom in vročim zrakom.
Specialiteta!	Žgana kava.	Speci;	liteta!
Posebna mešanica ... kg K 4 80	Kavarnarska mešanica . . kg K 4-—
Ljubljanska mešanica . , „ „ 4 40	Tržaška mešanica . . . „ B 360
Na vogalu Resljeve ceste vinoma. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice.
Kdor želi zaostale številke romana »V senci jezuita« naj se takoj naroči na »Dan«. Na zahtevo se vpošlje vse zaostale številke romana brezplačno. Zahtevajte »Dan« po vseh toba-karnah in gostilnah. Kupujte »Dan«, ki je edini vseslovenski neodvisni jutranji Ust! Stane samo 6 vinarjev.
Lepo, zemljišče za vrtnarsko obrt v sredini Sp. Šiške, katera šteje nad 5 tišoč prebivalcev. se proda ali odda v najem.
Natančneje pri M. Terlepu, izdelovatelju vozov v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Ravnokar došla velika izbera oblek	za šolsko
za deklice in dečke. — Najnovejte obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča
„ Angleško	sklad
O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št S.
O zadnjih urah pesnika Vrchlickega se poroča: Smrt velikega pesnika je bila po dolgi, skoraj trimesečni bolezni zelo lahka. Dopoldne dne 9. t. m. se mu je stanje poslabšalo — popoldne se je začela agonija, ki se je končala o poldesetih zvečer, ko je pesnik mirno zaspal.
Ob njegovi smrti so vsi češki listi izšli v žalni obliki in tudi vsi drugi slovanski listi so prinesli obširne nHr^tnge. Pogreb pesnika bo jutri popoldne. Poko !e?o ga na staroslavnem Višegradu, kjer so grobovi najslavnejših čeških mož. Svoje sožalje so izrazile doslej vse univerze, vse akademiie. ne**-'	avstrijski cesar, ministrski nre<>	minister, župani slovanskih mest i	vov>
pogreb bo nekaj največjega, kar je do lej Praga videla. »Union«"je zapisala o njem: Njemu enakega ne bomo nikoli več videli...
zmožna slovenščinein nemščine v govoru in pisavi, kakor tudi strojepisja in knjigovodstva, se talcoj sprejme pri
Fr. Iglič-u v Ljubljani
JM« ist tii trg *št. XI.
= Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah! =
Radi velike zaloge vseh
Nainoveiša telefonska in brzoiavna poročila.
ČUVAJ NA EVHARISTIČNEM KONGRESU.
Zagreb, II. septembra. Hrvaški kraljevski komisar Čuvaj odpotuje te dni iz Budimpešte na Dunaj, da se udeleži evharističnega kongresa.
VOJVODA CERNOPJEJEV NI UBIT. Petrograd, 11. septembra. Ruski časopis »Volja« poroča, da so vesti bolgarskih listov, da je znani bolgarski vstaški vojvoda Černopje-jev padel v boju pri Kronapatriku, neresnične. Cernopjejev je živ in se je srečno rešil. Par njegovih prijateljev je sicer v boju s Turki obležalo mrtvih na bojišču, njemu samemu pa se je posrečilo rešiti se.
POTOVANJE GROFA BERCHTOLDA V ITALIJO.
Rim, 11. septembra. Grof Berchtold od-jide baje v kratkem v Raccnigi, da se predstavi italijanskemu kralju. Istočasno se bo sestal tudi z italijanskim ministrom za vnanje zadeve di San Giulianom.
SESTANEK RUSKEGA IN ANGLEŠKEGA BRODOVJA.
Petrograd, 11. septembra. Angleško in rusko brodovje se ne bo moglo sestati v Ko-:danju, kakor so prvotno poročali listi, ker 'pride rusko brodovje šele dne 23. septembra v jto luko. ko bo angleško brodovje že odplulo.
Sodna ulica 2 vpisuje ves september
vsak dan od 12. do 3. popoldne.
Tedenskih učnih ur 48, šolnina nizka. Revnim gojenkam se šolnina zniža, dve se sprejmete brezplačno in je tozadevno prošnjo vložiti do 15. septembra 1912.
kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo.
Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom:
FR. IGLIC, Ljubljana
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske in ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Poslopje mestne hranilnice.
Mestni trg št. 11.—13. - Mestni trg št. 11.—13
."■Tutti-
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
v modni	in špor
Pozor!	Pozor!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na
Sv. Petra cesti st. 9.
svojo prodajalno in delavnico za
razna obuvala.
Skrb mi bo, da bodem vsakemu dobro postregel in ceno računih
Za obilen obisk se priporoča
Fran Novak, čevljar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 9. Sprejema se tudi popravila.
Odgovorni urednik RadivoJ Korene Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Radi drugega podjetja se proda krojaška obrt v kateri delajo 3 do 4 delavci, eventuelno se sprejme tudi kompanjon. Natančneje v »Prvi anončni pisarni.«	591—10
Zračna meblovana soba s posebnim vho-klom se takoj odda. Istotam se sprejme gospode na izborno hrano. Naslov v »Prvi anončni pi-isarni.«	628—2
nasproti glavne pošte
Meblovana soba s posebnim ^ vhodom se ■ceno odda stalnemu gospodu. Vpraša sc: Emonska cesa 2.	626—4
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane v TL -H	1	•	•
ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka
g. pl. Rlelnmayr & Fed. Bamberg
trgovina s knjigami in muzikalijami
Ljubljana, Kongresni trg štev. 2.
Seznamki učnih knjig se oddajajo zastonj.
B. Gotzl, Ljubljana
ISresE konksareiace !
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov «S»« mačeha izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Mestni trg Št. 19. — Stari trg Št. 8. ===== Solidna postrežb«.	Najnižje cene.