^tntna pTaSana v gotovft#
Mariborski
Cena 1 Din
Leto V. (XII.). štev. 211
IgmSBRH
fehaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri } Račun pri poitn#m č»k. zav. v Ljubljani it. 11.40$
^•'1* mesečno. prejokan v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom oa 12 Din
b------------------------------------------
šVIaribor, petek 18 septembra 1931	M JTj^Jf
I Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov* cesta št. 13
I	Oglati	po	tarifu
Oglate sprejem* tudt oglasni ejj;l«l«k uJuVi1' V Ljubljani, PreUrnov« ullcfc it. 4-
V
Čudna razkritja iz Avstrije
, Zadnji dogodki v Avstriji dado vse-“akor misliti. Zlasti še, ako vemo, Ja ni prvi poskus Heimvvehra, da prežame oblast v državi v svoje roke. 4 pa si bomo popolnoma na jasnem
0 Ciljih in namerah heirmvehrovskin Roditeljev, nam dunajsko policijsko ;aVnateljstvo servira zanimiva razbitja o heirnvvehrovskih pripravah za ^ v času, ko je bil minister za nošnje zadeve heimwehrovski voditelj kn£z Starhemberg.
To poročilo pravi, da so heimvveh-f^vski pučisti imeli takrat namen Habsburga proglasili za kralja v f*ešti in v Zagrebu. Heirmvehrska y*ada s Starhcmbergom na čelu in i °!vSirn generalom Elyssenčm kot mi_ Jetrom za vojsko bi imela pripraviti *r°nanjo. Otona za avstrijskega ce-V desetih vlakih bi bili vrgii ?eim\vehrovsko vojsko na Dunaj. Star "eniberg je imel nalogo, da zlomi od-^0r avstrijske eksekutive proti heiin-
1 ehrovskim podvigom. Ob 1. ponoči n ^r. Schobra zbudil ravnatelj Kredit
eKa zavoda dunajskega, Neurath. ki .^.ie na podlagi poročil, došlih poji iz Gradca, sporočil, da bo Du-nekoliko urah zasedla heim-rska vojska, kateri poveljuje ge-1 Ely$sen. Dr. Schober je to takoj očil policijskemu ravnatelju Pa-iJiu, ki je alarmiral 5000 mož poli-
to'“SKa vojska, kateri poveljuje ge-Elysseu. Dr. Schober je to takoj jJ®6Čil policijskemu ravnatelju Pa-Cl-flu, ki je alarmiral 5000 mož poli-Ujj .ter jih oborožil s puškami, bomba-^ln oklopnimi avtomobili.
^sedcl je kolodvore in vladna po-v pJa- Nato je bilo naročeno policiji Sen rac*cu< na-i sporoči generalu Elys-Doj.1^’	na	Dunaju	naletel	na od-
b0 £elokunne policijske armade in da ŽenH? Pride na Dunaj, takoj razovo-ltra; Ob 3. ponoči je šel Pamer k ta-ie B etT|u kancelariu Vaugoinu, ki ,ra bo 5 snrejel šele čez pol ure in ga je kaj , anem naročilu še zavrnil, za-Seftl n Poročal tcea i”<jnrej svojemu ll0traniV>mu ministru knezu Star-ni] iCr?u. Panier je Vaugoinu odvr-ste'r cJe in,c' kakor da je minl-tarhemberg o vsem vedel preje fj 0n sam. ltiC Poročilo meče vsekakor čudno ^ razjnere v Avstriji. Ta državi-Sjvji z'vi deiauski samo na stroške Vic’ p£t°.m Društva narodov, ta dr-CTinui 1e sta1no v finančnih težaki, ' zdaj zn.net mol^duie pri Dru-$Vjc a.rod°v za nove kredite, ta dr >v „„,nia vendarle še dovoli sred
S do xazDf
in	razne	operetne revoly
rt v no	»'-Mucu	ic m: uuvuij
rj^a dn xaz,Do1a‘'°' da si privošči od \>e in n„* 1 raznc operetne revoly m^ovci • *arn *bia.jo razni heim-
V v dovniiVoId	’* cc,f> 2asa sroc*'
ja 5 firovJl ■ Pripravljajo dalekos?-jh ^iihovp'„SPfra1°če celo nrekn me ave- Na eni strani daje ' ta- ” ,r> nntni,« ___________:_____
Koliko je veljal pul
AVSTRIJSKA VLADA BO ZAPLENILA PUČISTOM PREMOŽENJE.
MARIBOR, 18. septembra. V nasprotju z mnogimi avstrijskimi in drugimi listi, ki poročajo, da si je dr. Pfrimer preskrbe! italijanski vizum in odpotoval v Italijo, treba ugotoviti, da se mudi prosluli pučist še vedno v našem mestu, kjer se je te dni sprehajal v spremstvu odvetnika dr. Miihleisna. Pač pa se je žena dr. Pfrimerja z mlajšima otrokoma že pred nekaj dnevi vrnila v Avstrijo, domnevno zaradi zaščite gospodarske koristi družine.
DUNAJ, 18. septembra. Pfrimerjev puč je stal Avstrijo mri.on šilingov ali 8 milijonov Din naše veljave. Da se pokrijejo ti nepredvideni stroški, je avstrFska vlada sklenila zapleniti premoženje dr. Piri-merja. Tudi knez Starhemberg bo moral plačati del stroškov za operetno revo-uci'o, če se dokaže, da je sokriv za dogodke od prešle sobote na nedeljo. Dunajski tisk močno napada dr. Pfrimerja, češ da si je v dobi eioboke gospodarske krize dovoli! politično pustolovščino in js potem, ko :e puč propadel, sramotno pobegnil v inozemstvo.
GRADEC, 18. septembra. Preiskava v stanovanju dr. Pfrimerja je rodila nekaj uspeha. Našli so v njem 1 strojnico, 36 pušk in več jeklenih čelad. Po nalogu oblasti je aretiran major Marian, eden na delavnejših heim\vehrovcev v graškem okolišu. Poleg njega so zaprli še 10 drugih častnikov.
Rustrija pod nadzorstuom
ŽENEVA, 18. septembra. V Ženevi se trdovratno vzdržuje vest, da pride Avstrija iznova pod kontrolo Društva narodov, avstrijska delegacija pa to odločno zanika. Gotovo pa ;e, da bo v zvezi s posojilom 250 milijonov šilingov imenovan tehnični svetnik avstrijske vla de, in sicer kot zaupnik Ženeve. Njegova naloga bo nadzorovati porabo tega poso ila. V cilju sanacije avstrijskih zvez nih železnic bo pridelien generalnemu ravnate’istvii avstrijskih železnic neki švicarski strokovnjak za železniške zadeve.
v " r>n^'i1ri našim emigrantom 3e Čm£fCes,arsi<crn'< Dunaju kujejo nakleoe in delajo bombe
MiTcns^a ikoda zaradi sla sesa vrt me, a
SNEG V BOSNI, DEŽ V HERCEGOVINI, NEVIHTE V DRUGIH BANOVINAH.
SARAJEVO. 18. sept. Bosna ima že od konca minulega tedna neprestano slabo vreme. Na Romanji pianini je zapadel 30 cm visok sneg. Burja je pg drla mnogo drevja. Avtobusi, ki oskrbujejo promet preko Romanje planine, prihajajo še sedaj z velikimi zamudami v Sarajevo. Železniški promet je doslej normalen. Miljacka in Bosna sta močno narasli. Ilidža je deloma pod vodo. v parku je nanravila burja zadnje dni ogromno škodo.
. MOSTAR, 18. sept. Že od nedelje nepretrgoma dežuje v Hercegovini. Nalive spremljajo močni viharji. Zaradi slabega vremena je grozdje začelo gniti in mnogi vinogradniki so ga v
strahu za pridelek začeli že trgati. Podoba je, da bo slabo vreme ponolno-ma uničilo vinski pridelek v teh krajih.
SARAJEVO, 18. sept. Zaradi kata strofalnega slabega vremena so v Sarajevu močno poskočile cene za pov nino. Zvišale so se za 25%.
NOVI SAD, 18. sent. Tudi dunavska banovina trpi zaradi slabega vremena in ima velikansko gmotno škodo. Te dni je divjala nevihta s točo, ki ie oklestda vmop-rpde in koruzna polja V Veliki Kikindi je strela zanetila o. žar. Zgorelo je več hiš Pri tem je poginilo 20 glav goveje živine. Škoda gre v milijone.
Rtentatorj! uiet!
BUDIMPEŠTA, 18. septembra. Madžarska kriminalna policija je prijela dva znana komunista, 41 ključavničarja Gezo Sikacza in 311etnega kotlarja Josefa Res-nerja, ki sta hotela na dan atentata pri Torbagy;u na’eti avtomobil, čeprav n!sta vešča šofiranja. V njenem stanovanja se je našlo vse po'tio kemikalij in eksplozivov ter več načrtov za teroristične čine.
Preiskava že traja in policija je uverjena, da ie dobila v pest najožje setrudnike a-tentarjev, če ne celo samih napada.cev.
AMERIKO TARE KRIZA.
NVASHINGTON, 18. septembra. ?rvič od 1. 1926 je ameriška trgovska bilanca v mesecu avgustu zopet pasivna. Pasiva znašajo nad milijon Din.
ŠPANIJA NI DELAVSKA REPUBLIKA,
MADRID, 18. septembra. Španska u* stavotvorna skupščina je zavrnila predlog, naj se g!asi 1. člen njene nove ustave »Španiča je liberalno-demokratska delavska republika«. Sprejeta je bila spremenjena stilizacija, ki se glasi »Španija je Hberalno-demokratska ljudovlada«, in sicer zato, da ne bi vzbujalo vtis, da je Španija uvedla sovjetski sistem.
HEIMWEHROVCE IZPUŠČAJO.
DUNAJ, 18. septembra. Danes je bil bivši avstrijski notranji minister Star-hemberg izpuščen iz zapora. K njegovi izpustitvi je mnogo pripomogla izjava okrajnega glavarja dr. Hodla, ki je povedal, da se je Starhemberg v nedeljo zjutraj oglasil pri njem in ga opožoril na Pfrimerjeve načrte za puč. Izjavil je tudi, da zgornjeavstrijska Heimwehr nebo sodelovala pri tem podvigu. Oblast je nadalje izpustila bivšega generala En-glischa-Poporicha, inženerja Schiitze.iho-ferja in grofa Coretha.
Pekre — Limbuš
Trgatev se bliža. Letos bomo imel! krasno vinsko letino in marsikdo si še beli g avo, kam bo z vinom in kako ga bo spravil v denar, ko pa je povsod kriza. N -’ • vinogradniki nosijo 'n nosijo • grozdje na trg in trdijo da ga se ga splača prodati po Din 4 kg., kajti če preračuna, rabi za 1 1 vina 2 kg grozdja za katp-ega dobi potem 1—2 Din, za grozdje pa dobi vendar 8 Din — je tudi gospodarska špekulacija.
Tatvine se pojavljajo po poljih. Krade-!o namreč krompir in druge poljske pridelke. — Sokolsko društvo Studenci se ;e pritožilo, da mu je neznan uumovična ti ., .miku v limbuškem gozdu, katerega je društvo na;e!o za taborenje, odnesel vse, kar je tekom poletja priprosll. Zma,njkalo je raznih desk v vrednosti Din 400. — Upimio, da bo neznn uzmovič kmalu v rokah pravice.
in peklenske stroje za uničevanje našega premoženja m naših ljudi, na dru gi strani pa se bavijo tudi z načrti za proglasitev habsburškega kralja v Zagrebu in Pešti. in za njegovo kronanje avstrijskim cesarjcm. skratka: ra obnovo stare habsburške monarhije. In s takšnimi načrti se bavijo ne morda tfamo kakšni politični harleki ni 'in desperandi dr. Pfrimerjevega kova, ampak je v njihovem puču kom-
promitirana cela vrsta zelo visoko sto ječih osebnosti. Saj je značilno, da je med pučisti tudi sinovec vojnega ministra Vaugoina, da so komprominitl-rani grof Revertera, čegar oče je bil avstrijski poslanik v Vatikanu, grof Stiirghk in mnogi visoki državni dostojanstveniki.
Kako smo širokogrudni mi, ki dajo-mo azil ljudem, katerih politični cilji so obsegali tudi dele naše države!
Drobiž iz Raduanja
Stavbena sezona. Hiše rastejo kakor gobe po dežju. Na cesti, ki vodi iz Peker v Lir^uš in ob postaji , nastale kar ce4e kolonije novih hiš.
Sokolska četa je imela v nedeljo sestanek na katerega je bil povabljen br. dr. Pivko, ki je predaval o sokolski ideji in sokolski zgodovini. Navzoči, katerih število je bilo precejšnje, so br. dr. Pivka pazljivo poslušali in vestno sledili njegovim izvajanjem. Dragega gosta je v imenu uprave pozdravil br. starosta Firm in povdarjal pomen predavanj za Sokolstvo. Želimo, da bi nas br. dr. Pivko ša večkrat obiskal, kajti njegovih naukov smo jako potrebni.
Volitve se bližajo. V kratkem bodo volitve, zato opozarjamo občane, naj se pri pravijo nanje. Volilni imenik je občina že pripravila in vsak ima pravico, da sl ga ogleda in pogleda, če ni morda izpuščen. Če ni vpisan in ima volilno pravico, se lahko pritoži.
Lov. V tukajšnjih loviščih, ki jih inte v najemu g. dr. Drnovšek, se bo v kratkem vrši! glavni lov. Pričakujejo obilno plena. Doslej so ustrelili že 32 jerebic.
Kolesarsko društvo »Poštela« priredi dne 20. tm. zaključno jesensko dirko za klubovo prvenstvo, za katero vlada precejšnje zanimanje.
Toča. V pondel!ek je med nalivom padala precej debela toča, ki je po vino-I gradih oklestila precei grozdja.
Dve veliki pridobitvi za Maribor
NAD 32 MILIJONOV DIN SE BO POTROŠILO V MARIBORU TEKOM LETA DNI ZA NOVE ZGRADBE IN TLAKOVANJE CEST.
Sinoči se je vršila seja mestnega občinskega sveta pod predsedstvom župa-ua dr. Juvana. Na dnevnem redu so bila samo poročila predsedstva.
Župan dr. Juvan je uvodoma poročal o dveh važnih zadevah: o zgradbi novih carinskih poslopij in stanovanjskih hiš za carinike ter nove o-snovne šole v magdalenskem predmestju Občinski svet je že v svoji zadnji seji sklenil zgradnjo nove carinarnice na posestvu dr. Franza v Melju, obenem pa zgradbo več enonadstropnih stanovanjskih hiš, ne kot kasarne, ampak v sistemu vil, za carinske uradnike ob Tomšičevem drevoredu na njegovi zapadni plati, na različnih parcelah. V njih bo 25 stanovanj.
Ministrstvo financ je razmeroma zelo naglo odobrilo generalne načrte za carinarnico, skladišča in stanovanjske hiše. Izven tega je tudi dovolilo porabo 3 in po! milijona Din iz kaldrminskega fonda za tlakovanje cest. Poslopje za carinsko pošto, ki se bo pričela graditi že letos jeseni in za katero je licitacija že razpisana, bo glasom proračuna stalo 5 in poi milijona Din, carinarnica in stanovanjske hiše krog 21,750.000 Din. To pomeni, da se bo od letošnje jeseni pa do jeseni prihodnjega leta
potrošilo v Mariboru nad 28 milijonov Din iz kaldrminskega fonda.
Ves ta denar bo ostal v Mariboru in njegovi bližnji okolici in bodo pomenila ta dela obenem znatno odpomoč brezposelnosti v mestu in okolici.
Odposlanec finančnega ministrstva je tudi odobril cenitev zemljišč, ki se bodo odkupila za zgradbe, in cenitev stare hiše v bližini carinarnice, ki jo bo trebaio za krog 300.CCK) Din radi dohoda k novi carinarnici kupiti in podreti.
Ker pa v kaldrminskem fondu ni še zbrana potrebna sveta in manjka še 12 milijonov, ki se bodo nabrali tekom prihodnjih let, je finančni minister tudi odobril predlog mariborskega mestnega načelstva, da
se najine 12milijonska posojilo pri Hipotekarni banki,
ki se bo iz dohodkov kaldrminskega fonda tekom bodočih let odplačalo v 25 letih. To posojilo se vknjiži na nove zgradbe, —
Občinski svet je soglasno vse to odobril, tudi porabo 3 in pol milijona Din za tlakovanje cest, s katerimi se bo takoj pričelo.
Druga važna zadeva, o kateri je poročal župan, je zgradba
nove osnovne šole za Magdalensko predmestje.
Kakor smo že v našem listu poročali, je upravni odbor Mestne hranilnice to pereče vprašanje, ki je bilo že leta sem na dnevnem redu, rešil na ta način, da je v proslavo 70-letnice obstoja zavoda vo-tiral 4 milijone Din za zgradbo nove šole in s tem velikodušno razbremenil mariborske davkoplačevalce. Občinski svet je plemenito gesto hvaležno vzel na znanje in sklep upravnega odbora Mest^s hranilnice kot nadzorstvena oblast seveda tudi odobril. Naloga občinskega sveta bo, da sestavi odbor iz strokovnjakov šolnikov in tehnikov, uglednih meščanov in članov občinskega svefa, ki bo imel nalogo, se posvetovati o najprimernejšem prostoru za šolo in o načinu izvedbe nove zgradbe.
Sledila so še nekatera manjša pred-sedstvena poročila.
Glede zvišanja najemnine za poslopje drž. realke se je posrečilo doseči pri banski upravi, da je predlagala zvišanje od letnih 120.000 na 200.000 Din.
Občinski svet je na županov predlog odobril proračun Krajnega šolskega odbora za 1. 1932 v iznosu 1,422.431 Din.
Odobrila se je tudi prodaja dveh stavbenih parcel za zidanje zasebnih stanovanjskih hiš.
Daljša debata se je razvila o ponudbi pivovarne Union, ki želi prodati parcelo nasproti palači sreskega načelstva, kjer hna sedaj.hleve za konic iti Nekateri
občinski svetniki so bili mnenja, da pomeni to pričetek demontaže pivovarne v Mariboru, ki bi se spremenila samo v glavno zalogo piva, česar pa mariborska občina v interesu ohranitve industrije ne sme podpirati. Občinski svet je naroči! upravnemu odboru, naj zadevo vsestransko vestno prouči.
Nove cene za tobak
Od 16. t. m. veljajo pri prodaji tobaka naslednje cene:
1. križani tobak za 1 kg trebinjec Din 750, vardarski 500 Din, neretvanski 400 Din, moravski 325 Din, zetski 275 Din, savski 150 Din, amerikanski 150 Din, banatski 125 Din, Dunavski 100 Din:
2. cigarete za 1000 komadov: Kara-djordjevo 1500 Din, Jadran 1000 Din, Kosovo 850 Din, Strumica 800 Din, Šuma-dija 750 Din, Mignon 600 Din, Vardar 500 Din, Drina 500 Din, Zeta 300 Din, Sava 175 Din.
Kolekcija luksusnih cigaret 80 kosov 70 Din, potna kolekcija 60 kosov 40 Din.
3. Cigare za 100 komadov: Flor de' fiabana 800 Din, Perla de Cuba 700 Din. Regalitas 300 Din, Trabuco 225 Din, Bri-tanica 225 Din, Operas 150 Din, Cuba 125 Din, Virginia 125 Din, Brazilica 100 Din, Portorico 90 Din, Virginilos 75 Din, mešani inozemski tobak 75 Din, kratke domače 60 Din. Kolekcije cigar po 44 komadov Din 180, kolekcije cigar po 22 komadov 100 Din.
4. Tobak za žvečenje in njuhanje, klobase 1 kg 125 Din, njuhalni tobak 1 Kg 60 Din.
5. Tobačni ekstrakt v posodah po 5 kg netto 6 Din za kilogram, v sodih po 200 kg netto 1 kg 5 Din.
Premestitev in Imenovanje.
G. dr. Hacin, dosedanji sre/.ki načelnik za Maribor desni breg je z današnj:in dnem premeščen v Preval e. Na njegovo mesto je imenovan g. Milan Mskar. dosedanji srezki podnače'nik za Mar bor, levi breg.
Učitelji - pevci
se obveščajo, da se vrši sestanek v soboto, dne 19. t. m. ob 19. uri v I. nadst. Nabavljalne zadruge. Vabimo vs? ^cva-riše, tudi nepevce! Navzvč bo tudi dirigent S. Kumar. Učit. društvo.
Odlikovanje.
Z redom sv. Save V. stopnje je bila vče raj na sreskem načelstvu mariborskem 1. breg odlikovana gospa Anka Mešiček, učiteljica v Krčevini. Imenovana je iz znane narodne rodbine Cernejeve v Framu, učiteljuje prav marljivo 32 let ter je potemtakem vzgojila že dve generaciji. Poleg mnogih skrbi in obilnih poslov v svoji obitelji je izven šole vrla narodna delavka ter ustanoviteljica, voditeljica in učiteljica gospodinjske nadaljevalne šole v Krčevini, kjer je letos dne 26. aprila zaključila z izbornim uspehom že tretji tečaj. Odbor občestva voditeljic gospodinjskih nadaljevalnih šol jo je izvolil za svojo predsednico: v tej lastnosti zahaja predavat na tečaje, ki jih prireja kr. banska uprava za izobrazbo učiteljic v gospodinjski stroki. Vrli narodni učiteljici iskreno čestitamo na zasluženem odlikovanju z željo, da bi ji bilo usojeno doživeti še mnoga leta v zdravju ter doseči najlepše uspehe v požrtvovalnem delovanju za narod in državo.
Razglas.
Mariborsko ir.^tno načelst'- ša: V smislu § 69 občinskega reda za mesto Maribor sj javno razglaša, da so proračuni o razhodkih in dohodkih za leto 1932 in sicer mestnega zaklada, gnibe-nr sklada, mestnih podjetij ter njih v ur:avi mestne občine se nahajajočih zakladov, sestavljeni in da bodo javno razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu 14 dni, in sicer od 19. IX. do vštevši 2. X. 1931. občanom na vpogled.
Zupanovo poročilo, da je sresko načelstvo znižalo mestnemu avtobusnemu podjetju prvotno določeni znesek za porabo cest izven Maribora v iznosu Din 99.000 na 45.000 Din, je obč. svet vzel z zadovoljstvom na znanje.
Končno je občinski svet tudi izvolil dve komisiji za reševanje reklamacij glede vpisov v volilne imenike: v prvi ko-msiiji so župan dr. Juvan ter obč. svetniki Grčar, Kejžar, dr. Kac in Ošlak, v drugi pa podžupan dr. Lipold ter obč. svetniki dr. Veble, Tumpej, Petejan in Favai.
Sledila je tajna seja.
Obvestilo in opozorilo.
Uprava »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, sporoča cenjenim inserentom, da gospod Miro Šušteršič ni pooblaščen nabirati za gori omenjena lista inseratov, še manj pa za nje sprejemati denar. Uprava »Jutra« in »Večernica«, Maribor.
Volilni imenik aa mariborsko mesto je bil danes predložen mariborskemu sodišču v potrditev. Maribor ima 9334 voliinih upravičencev.
Po zadnjih ugotovitvah ima Maribor vsega skupaj. 9334 volilnih upravičencev. Na prvi okraj jih odpade 1942, na drugi 1784, na tretji 898, na četrti 1250, na peti pa 3460.
V tekstilnih tovarnah dovolj dela.
Gospodarska kriza ni v ničemur izvzela Maribora. Značilno pa je, da so v tej splošni gospodarski krizi tekstilne tovarne, last inozemskega kapitala, še vedno polno zaposlene. Izredna carinska zaščita tekstilne stroke kljub splošni krizi omogoča. kar najboljše nalaganje kapitala v Jugoslaviji. Preseneča tudi, da so tekstilne tovarne v zadniem času celo tako močno zaposlene, da so uvedle nadurno delo. Za veliko brezposelnost Maribora bi bilo seve tudi v interesu javnosti mnogo bolje, če bi tovarne zaposlile več delavstva, in da bi se tekstilni delavci zaradi ugodne konjunkture boljše plačali. Mezde pa so že itak tako nizke, da zaslužijo nekateri komaj po 80.— Din tedensko.
Obisk avstrijskih vinarskih in sadjarskih strokovnjakov.
Te dni se je pripeljalo v Maribor 28 vinarskih in sadjarskih strokovnjakov iz avstrijske republike. Strokovnjaki so prišli k nam na poučno ekskurzijo. Ogledali so si mariborsko vinarsko šolo, spčdnještajersko sadjarsko zadrugo ter Limbuš in Pekre, kjer so obiskali ondot-no vinarsko šolo in banovinsko trtnico.
Izlet na. Mrzlico. (Otvoritev koče).
Mariborska podružnica SPD priredi v nedeljo .20. t. m. prijateljski izlet na Mrzlico v posavskem pogorju, kjer o-tvori trboveljska podružnica SPD .»vojo planinsko kočo. Odhod iz Maribora v nedeljo ob 5.30 z vlakom do Žalca, od tu 3 ;ne peš hoje na Mrzlico. Vab'j ni vsi prijatelji. Radi % vožnje (30 Din tja in nazaj) vzemite s seboj planinske 'egiti-macije in pridite na kolodvor vsaj % ure pred odhodom vlaka.
Priglasite se za gledališki abonma!
Rok za nove prijave poteče v Četrtek, 24. t. m. Za lanske abonente so bili reze; tirani lanski sedeži do 17. tm. ter so gledališkim interesentom sedai na razpolago vsi ostali sedeži. Zanimanje obči - va je letos veliko.
Vabim vse znance In prijatelje na otvoritev nove dvorane v nedeljo dne 20. t. m. ob 15. uri. Za obilno udeležbo se priporočam. Renčelj, gostilničar na Pobrežju.
Poziv upnikom.
Tvrdka »Papiršef«, d. z o. z. v Mariboru se je po sklepu obč. zbora od 7. avg. t. i. razdružila in prešla v likvidacijo. Za likvidatorja je določen družabnik in poslovodja g. Valentin Stampah, trgovec v Mariboru, zdaj v Loki pri Limbušu. Upniki se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 27. septembra tl. likvidatorju.
Izgubljeni legitimaciji.
Debeljak Ivan, pripravnik finančne kon trole v Prosenjakovcih je izgubil uradno legitimacijo št. 2683, izdano od slavnega oddelka fin. kontrole v Petrovcin in izkaznico za nošenje službenega orožja. Obe legitimaciji proglaša 7a nevellavni.
Ne trpinčite živine!
Včeraj je vozil čez državni most drva na težko naloženem dvovprežnem vozu kočar Andrej R. iz Brestrnice. Ljud e so se zgražali, ker je imel eden obeh konjev težko rano na plečih. Stražnik je brez-srčneža pozval, da ;e konja izpregel in zamenjal.
Tatvine.
Trg. pomočnik Anton Močivnik je prfijf neko gostilno v Frankopanovi ulici pusti' stati kolo. Med časom, ko se je mudil V gostilni, mu je nekdo s kolesa izmaknil svetilko. — Posestniku Ivanu Vesenjaku na Magdalenski cesti pa so neznani storilci nocoj z njive ukradli krog 100 kg krompirja.
Dovoljena praksa.
Minister za javna dela je dovolil ma‘ riborskemu mestnemu stavbeniku, inže-njerju Rudolfu Kiffmannu izvrševanje civilne prakse v zmislu določb o udejstvovanju pooblaščenih inženjerjev in arhitektov.
Imenovanje.
Gortnar Franc, banovinski uradniški r-i. ravnik priobči javni bolnici v Ptuju, je imenovan za banovinskega arhivskega uradnika X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Sokol Maribor II. na Pobrežju priredi v nedeljo 20. septembra 1.1. otvoritev zimskega telovadišča v novo zgra* jeni dvorani brata Renčlja s prosto zabavo in plesom. Vabimo vse prijatelje S kola. — Zdravo! Odbor.
Obiščite Palais de Danse!
Izvrsten spored!!
Slovensko lovsko društvo podružnica Maribor — javlja svojim članom, 1 ■ '■■im zakupniv?~>i ob seveffl* meji, da je prošnjo, naj se dovoli lov v c'-	pasu 500 m, reSila kcnr' ,a.
gvanične čete v Skoplju z odlokom dne 7. septembra 1931, št. 2940, neugodno2 utemeljitvijo, da prepovedne 'cv v °*
n:. ::;sm pasu	 '	'••-'■va
vojsko in mornarico z dne 25. IV. 1923. št. 11.245. Zakupniki naj uvažujejo 10 prepoved. Podružnica bo v zadevi sto-r" i nadaljnje korake.
Tombola v prid Počitniškega donia kraljice Marije.
V izložbenih oknih tvrdke Wesiak i razstavljeni dobitki za tombolo. Deset dragocenih tombol! Solidno kompletI|0 pohištvo iz trdega lesa je glavni dobit^-Mnogo občudovanja vzbujata 2. in 'j tombola: svilena odeja z blazinami }n garniturama krasno vezenega posteljn®* ga peri'a ter zelo lepo postelmo preSy" njalo z zastori. Mladina koketira s ko;e‘ som in fotografičnim aparatom — tem ko si gospodinje požele tudi po^ s kuhinjsko posodo in voz premoga, <w' rovi naših narodnih tvrdk Pinter & nart in Mejovšek. Pa kaj bi naštevaj Oglejte si izložbo in prepričajte se kol^ ko marljivosti in ljubezni so vložile še članice v lepa ročna dela, ki so 'ih rovala, da podprejo delo za Dom ^ e ce Marije na Pohorju! Naj bi nje in vS^ naše požrtvovalne tvrdke posnemalo radodarnosti naše občinstvo ter Prl \ poseglo po tombolnih kartah. — Marl ' slov. žensko društvo.
Petek	Petek
!! Svengali !j
I novimi misterloznimf ekspert"1* Velika	kavarne___
Izredni občni zbor	u
Okrožne skupine drž. namešč. in y ^
v Mariboru se vrši dne 21. sept. t. • < 20. uri v dvorani Nabavlj. zadruge nam., Rotovški trg z dnevnim r^.c\v poročilo funkcijonarjev in Hkvl društva.
Trgovski pevski zbor
priredi v nedeljo, dne 13. tm. P°Q izlet h Kostajnšku v Sv. Martin . av° stopi s petjem, godbo in drugo Vsi prijatelji petja vabljeni! m Športni klub »Svoboda« v M rac>-' priredi dne 19. septembra v res ,nS|co Halbwidl. Jurčičeva ul. ob 19._nr e[j2iii trgatev. Za dobro zabavo jamči odbor.	T/ungo*3'
Prost, gasilno društvo, Zg. s'r’ , ]agosl°' priredi v nedeljo 20. tm. ob ->■ r0stern’ vitev gas. doma s sv. mašo na sj]SKi:^ Popoldne velika veselica Pn^zek ^ domu. Avtobus od gostilne SPa in 13. url
*Mariborski in dnevni drobiš
v IVI a r ! b o r u, dne 18. IX. 1931.
tMariborski VCCERNIK jatr»
. stran 3.
Skrivnostna kolonija
rELGIJSKI KONGO V OSRČJU ČRNE AFRIKE. - POKRAJINA VELIKEGA
BOGASTVA.
Morda se o vsaki, tudi najmanjši evropski koloniji v Afriki, Aziji in Ameriki Piše več kakor o ogromnem belgijskem Kongu, Vzrok je to, da belgijska vlada brbosumno pazi na vir svojega blago-stanja, ne dovoljuje neljubim tujcem vpogleda v svojo kolonijalno upravo in °b.ast, še manj pa, da bi kdo o njej pi-'n objavljal preveč podrobna poro-c*la- Za{° je ogromni belgijski Kongo v csrčju Afrike še dandanes naiskrivnost-PPjša evropska kolonija.
’p velikanska tropična pokrajina, po **čini porečje veletoka Konga, meri nič *nani kakor 2,400.000 kvadratnih kilometrov. Naša Jugoslavija je tedaj na-Pr&m tej koloniji male Belgije prava Pravcata pritlikavka. Na vsem tem °zemlju pa živi le krog 16,000.000 črn-^ey in do 160.000 belih ljudi. Beli so pre-ezno le Belgijci, samo nekaj tisoč je še Francozov, Angležev in Švedov, ki so ?e kot farmarji naselili tam že pred 100 ™ več leti in jih belgijska uprava kolo-arie ne more več odstraniti. Po vsem tem ie dovolj razumljivo, da izvršujejo Vsa poljedelska, gozdna in druga manu-e,na dela ie črni domačini in so E vročici le upravniki, kolonijalni vojaki, tr-^Vck imdustrijalci, posestniki velikih ‘2rm in plantaž itd. Sicer pa je podnebje v m^inah, posebno še ob izlivu Konga v ^°rie zaradi močvirja, malarije in drugi Zadlog tako nezdravo, da beli liudje v ne morejo dolgo vzdržati. Drže se N? Kolj v notranjosti, na višinah.
Kong0 je p0 večini gozdna pokrajina. Ugromni tropični pragozdovi pokrivajo °z®mlja, ki so često večja kakor je vsa PaSa država. Zelo veliko je tudi neprehodnih močvirij, kljub temu je pa še do-Vol|i tudi rodovitne zemlje, na kateri us-
peva kava, kakao, kavčuk, kopra, čaj, tobak, različno tropično sadje, kakor oranže, citrone, dateljni, banane itd. Pridelek je tako ogromen, da zalaga vso Belgijo in preko nje velik kos Evrope. Nepregledni tropični gozdovi dajejo razne vrste dragocenega lesa. Pomemben je nadalje tudi lov, kajti v gozdovih belgijskega Konga je Afrika še najbolj — Afrika. Tam žive poleg malih vse velike živali:	sloni,	nosorogi, vodni konji,
žirafe, gazele, antilope, čebre, levi, leopardi, gorile in vse druge razne opice.
Mimo poljedelstva in lova je najvažnejša gospodarska panoga rudarstvo. V Kongu so ogromni rudniki zlata, srebra, kositra, diamantov, radija . itd. Posebno radij prinaša velikanske dobičke, saj krije belgijski Kongo sam dve tretini vsega konzuima na svetu. Rudarji so slabo plačani črni domačini, samo inženirji, ravnatelji in upravni uradniki so Belgijci. Isto razmerje je pri železnicah, ki so dobro razvite, po pristaniščih in drugod. Tudi strojevodje so po večini že črnci, ker so v tropičnem podnebju bolj odporni.
V zadnjem času pa poslušnost črnih domačinov ni več tako popolna kakor je bila nekoč. Prav v poslednjih časih je priš’o do krvavih izgredov in uporov, pri katerih niso bili pobiti samo 'številni črnci, temveč tudi mnogi Belgijci. Kazenske ekspedicije v notranjost so vedno bolj pogoste. Vendar belgijska uprava o vsem tem molči. Njena uradna poročila so zelo skopa. Tujec pride v Kongo le zelo težko. Imeti mora nešteto priporočil, preden mu izdajo potno dovoljenje. Belgija čuva ljubosumno svojo ogromno bogato kolonijo, brez katere ne bi mogla živeti.
Sp ort
Ilirija — Železničar
Drugo kolo s tako napetostjo pričakovanega prvenstva bo zopet prineslo zanimivo srečanje na domačih tleh. In sicer sta tokrat nasprotnika Ilirija in Železničar, moštvi, ki sta se preteklo nedeljo precej nesrečno borili. Ilirija bo še enkrat poskusila svojo srečo na mariborskih tleh in se bo na vso moč trudila, da popravi neuspeh, ki ga je doživela ob priliki zadnjega nastopa proti ISSK Mariboru. Toda ta trenutni neuspeh ne sme služiti kot merilo o igralni moči gostov, za kar so tudi dokaz nedavne ligine tekme, kjer so sledile porazu ene nedelje tem pomembnejše zmage pri sledečih tekmah.
Moštvo Železničarjev bo tokrat nastopilo v kompletni postavi, kar mu do zadnjega ni bilo mogoče zaradi številnih blesur posameznih igralcev in kar je gotovo jamstvo za nadvse zanimivo m napeto igro. Da bo tekma potekla brez incidenta, zato nam je zadostno jamstvo oseba sodnikova. Igra se na igrišču ISSK Vlaribora ob 16. uri. Sodil bo g. dr. Planinšek. Predtekmo odigrajo ob 14. uri rezerve Rapida in Železničarja.
Zasebni in avtonomni
nameščenci	>
Ustanovni občni zbor Društva zaseb-in avtonomnih nameščencev v Mariju se bo vršiil v soboto, dne 26. sept. 20. uri v mali dvorani Narodnega
doma.
Namen novega društva je združiti v sporazumnem in nesebičnem delu večino ne°rganiziranih nameščencev v svojo nadstrankarsko stanovsko organizacijo.
. Potreba te organizacije se v Mariboru sploh severnem delu dravske banovi-• ® rnočno občuti, saj je namen društva, ? s. svojim delovanjem privabi tudi na-veščence ostalih krajev izven Maribora stanovsko društvo.
e'ike važnosti je, da privatni name-v e,lec v strokovnem pokretu jača svoje > ter sodeluje in soodločuje v vseh v socialnih vprašanjih ter ustano-i? 2a svoj blagor, m-vSt°P v organizacijo ima vsaka na-esčenka ali nameščenec ne glede na 1 JPdnost ali politično prepričanje, ki j1; ~ dobro svoji stanovski erganb; .ij \?aŠi skupni domovini Jugoslaviji.
Na. občnem zboru bodo podana zani-v 1 a Poročila naših socialnih ustano-*atl- kakor tudi druga za privatne name-Pn.ce važna poročila, izr n°Šte\rilna ude'ežba in pristop bo n az manifestacije stanovskega pokreta nJ^čencev, zato pridite vsi, ki ste z ■	’•	Pripravljalni	odbor.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
tur^- •' k°'° mednarodnega šahovskega Ljubr^ ,na	se	odbralo	včeraj	v
da^fljubov in Spielmann, ki sta igrala »ed- u gambit, sta se po korektni igri te2 a na remis. Napravila sta 34 po-
bra,?-!'6 ie igraI Proti Kostiču, ki se je ‘ na holandski način. Colle je silil v dobil ’ zrtvova' dve figuri za stolpa, ni Šel venahovrednosti, nakar je Kostičpre v 31 Protinapad in porazil nasprotnika
pai;.otezah-^ala "tMrtukoAver-Astaloš se je kon-
Etoh
gambh • 'n Kashdan sta igrala damski tosm n^ln.sta zvedsr prekinila igro v ne-Poziciji,
Vidmar je proti Stoltzu dobro otvoril z damskim gambitom. Tudi ta igra je bila zvečer prekinjena.
Pirc in Maroczy sta remizirala. Napravila sta 26 potez.
Niemcovič je proti Aljehinu igral originalno otvoritev, v končnici pa je Aljehin zmagal nad Niemcovičem.
V igri Aljehin-Colle se je Colle vdal brez boja po 36. potezi.
Stanje po XIX. kolu je naslednje: Aljehin 16, Bogoljubov 11, Kashdan 10 in poj (2), Vidmar 10 in pol (1), Spielman, Niem covič 9 in pol, Maroczy, Kostič 9, Flohr 8 in pol, Stoltz 8 (2), Astaloš 8 (1), Tar takower 7 in pol, Colle 6 in pol, Pirc 6 (1).
Četrtkovi igri je prisostvovalo v prostorih Kazine okolu 500 gledalcev. Občinstvo je navalilo k turnirju posebno v popoldanskih urah. Zvečer so odpotoval šahovski mojstri zopet na Bled.
V petek je prost dan in se ne bodo nadaljevale niti prekinjene partije.
Jugoslovensko gospodarstvo v
letošnjem drugem četrtletju
nudi glasom buletina gospodarskega odseka Narodne banke sledečo sliko: Opaziti je bilo gotovo tendenco k stabilizaciji narodnega gospodarstva, k čemur s zlasti pripomogli ugodni izgledi glede žetve. Brezposelnost, ki itak ni velika, ja ponehala še bolj, železniški promet je nadkrilil lanskega v vsakem pogodu. Razne panoge industrije so pokazale izboljšanje. Na denarnem trgu je bilo opaziti več živahnosti. Povpraševanje po tujih valutah je nekaj ponehalo. Na borzah je vladala stagnacija, vse operacije so znašale komaj 1288 milijonov dinarjev. Razne akcije so padle, zlasti one agr,arne industrije. Akcije Narodne banke so padle od 7920 na 6500. Privilegirana agrarna banka je dovolila Din 113,021.052 kreditov in so znašali od nje dani krediti koncem junija 2.287 milijo nov dinarjev. V lesni industriji ni prišlo t' pomembnega izboljšanja, dasi je bilo
1..	d lačem trgu zelo živahno. Povi. .e čn čievilo brezposelnih je bilo .‘unfa 81G7t za 1082 manj nego lani v istem ča s Število nakladanih vagonov je zna-391.297, za 26.142 več ko lani. V ska pristanišča ie dospelo 27.097 la (lani 24.582) z 4,620.231 tonam (3989.014).
Medklubski odbor LNP, službeno.
Prvenstvena tekma SK Rapid - SK Vlura, ki se vrši v nedeljo dne 20. trn. v Vlurski Soboti, se prične ob 14.30 in ne cakor je bilo prvotno javljeno ob 16. — Službujoči odbornik g. Amon. Tajnik. ISSK Maribor, nogometni odsek. Drevi ob 19.30 važen sestanek v ho-telu »pri Zamorcu«. Udeležba za vse igralce strogo obvezna. Vabita se gg. Nerat in Kurnik, da se sestanka sigurno udeležita. Načelnik.
Drobne športne vesti.
Poslovni odbor JNS je na svoji zadnji seji zavrgel protest ASK Primorja proti verifikaciji prvenstvene tekme Primorje-lirija, ter verificiral tekmo 1:0 za Ilirijo.
Francoski lahkoatlet Ladoumegue jev nedeljo postavil nov svetovni rekord na tričetrt milje (1206 m). Pretekel je progo v času 3:00:2. Prejšnji rekord je imel A—-.ičan Conneff v času 3:02.2 že od eta 1895.
Gradec — Maribor
Za medmestni tenismatch Gradec-Ma-ribor, ki se prične jutri ob 15. na teniških igriščih ISSK Maribora, vlada v teniških crogih veliko zanimanje, zlasti ker je to tekmovanje prvo oficijelno srečanje med mariborskim in graškim igralcem.
Vodstvo tekmovanja je domačo reprezentanco nekoliko spremenilo in sicer bodo barve mesta Maribora zastopali: dame: Babič, Felber, Gregorec, M. Hal-barth, Hribar, Kraus, Lirzer, Mies in Ravnik; ter gospodje: Babič, dr. Blanke, Fabijan, W. Halbarth, Hitzl, Hofer, Hol zinger, Kiepach, Leyrer, Loos, Mastek, Mešiček, Mies, Poš in Voglar.
Imenovani naj bodo pripravljeni ob 15. na igriščih ISSK Maribora.
Velike motociklistične dirke na Teznu.
V primeru ugodnega vremena se bo v nedeljo dne 20. t. m. vršila mednarodna motokolesarska dirka, katero občinstvo po trikratni odpovedi že težko pričakuje. O programu in mednarodnih dirkačih smo že pretekli teden obširno poročali. Danes obvestimo samo, da se bodo udeležili polnoštevilno vsi prijavljeni dirkači Kar se dirke same tiče to so nedeljo popoldne nekateri dirkači že pokazali moderno tehniko v ovinkih, kjer so s polno paro in z ležečim strojem vzbudili največje zanimanje in občudovanje. Ker bodo v. nedeljo vsi prijavljeni vozači polnoštevilno startali se upravičeno pričakujejo najtežje in najlepše borbe. Trening bo v soboto od 14. do 19. ure in se v nedeljo predpoldne nadaljuje. Začetek dirke v nede'jo ob 14. uri. V nedeljo predpoldne prispe iz Gradca približno 100 motociklistov in avtomobilistov si ogledat našo dirko. Občinstvo bo imelo stalno zvezo z avtobusom.
Favorit »Peruna«.
Štefan Rozman si je pri nedeljski dirk »Save« v Ljubljani priboril prvenstvo in je bil za to nagrajen od društva »Save« z novim dirkalnim kolesom. Isto je dosegel tudi lani. Čestitamo!
Srednje evropski pokal.
V Pragi se je včeraj vršila revanžna tekma med dunajskim WACom in praško Sparto. Zmagal je WAC v razmerju 4:3 (1:0). Zaradi enake razlike gostov v prvi tekmi se bo za odločitev odigrala še tretja tekma, ki se bo najbrže vršila v Cu-rihu.
SK Železničar, službeno.
V nedeljo 20. 9. 1931 se vrši pr ven stvena tekma SK Železničar - SK Ilirija na igrišču SK Maribora. Kot predtekma bode SK Rapid res. in SK Železničar I. moštvo: Mahanje, Bauer, Wagner, Ronjak Antončič, Konrad I in II, Pavlin, Bačnik, Pezdiček, Eferl morajo biti ob
15.,	reserva Pischof, Zgonc, Kositer, Ho-raček, Urbančič, Straub, Bačnik Zvonko Pezdiček, Borovka, Oo-linar, Kohout Antoličič II in Seničar pa ob 13.45 uri n? igrišču SK Maribor. — Načelnik.
Sokolstvo
Slovesni vstop Sokolskega društva Slovenjgradec v Tyrševo jubilejno leto.
Danes slavi slovansko Sokolstvo 99. rojstni dan svojega ustanovitelja in pre-poroditelja slovanskih narodov, dr. M. Tyrša. Slovenjgraško Sokolsko društvo ni zamudilo ugodne prilike, da z dobro pripravljeno in posrečeno slavnostjo (»Tyršev večer«) na predvečer roj. dne pokaže polni dvorani članstva, naraščaja in dece, kako naj časti ne le Sokol, ampak vsak Slovan duševne velikane naše prošlosti, kakršen je bil Tyrš. Tiskan poziv s podrobnim sporedom, ki ga je prejelo vse članstvo prejšnji dan, pojasnjuje kratko pomen prireditve in jo označuje kot otvoritveno slavnost ob vstopu društva v jubilejno »Tyrševo leto«. — Spored je bil naslednji: 1. Sokolska koračnica (salonski orkester). 2. Tyrševa oporoka mladi generaciji (br. starosta).
3.	Vidic: Zlati Prahi (naraščajnik). 4. Slavnostna koračnica (salon, ork.) 5. Pregledni obris dobe in prilik, ki so zahtevale Tyršev pojav (br. tajnik). 6. Češke narodne (ork.) 7. Za Tyršem (nara-ščajnica). 8. Vodilne misli najznamenitejšega T. dela (načelnik). 9. Koračnica (orkester). 10. Spomenik slovgr. društva Tyršu (tajnik). 11. Živa slika (prizor) iz sok. življenja (članstvo, nar. in deca v slavn. krojih s sprem, ork.) 12. Članski sestanek s sodelovanjem orkestra. — Svojevrstno zanimiv je bil lik spomenika ki ga je naslikal br. tajnik pred očmi poslušalcev. Temelj, skala, ki jo mora obdelati v jubilejnem letu prosvetni odsek, pomeni duševno pripravo naTyrševo 100 letnico in sestoji iz 13 predavanj oTyr-šu. Na sleherni prireditvi jub. leta se mora posvetiti prve pol ure Tyršu, se mora izvršiti po eno naštetih predavanj.
Na temelj je predavatelj polagal kamen za kamnom, ki jih bodo vse leto klesali upravni odbor, dramatski odsek, mladinski odsek, prednjaški zbor, zabavni odsek in odsek za proslavo T. 10O-letnice, ki se mora do prihodnje seje o-snovati. Upr. odbor in vsak odsek mora imeti mesečno vsaj eno sejo s stalno točko »Tyrševa lOOletnica« in stalnega referenta za to točko.
Med to kamenje je poročevalec nasul nad 300 kamenčkov. Vsak sokolski pripadnik od staroste do najmlajšega soko-liča mora prispevati po svoje k I. jubileju: duševno, tehnično, materijalno ali drugače. Glavo tako zgrajenemu liku pa bo dal gradbeni odsek, ne danes, ne letos, ampak 17. 9. 1932.1. na zaključni slav nosti jub. leta. Do takrat bo gr. o. zbiral »Tyršev fond«, ki bo znižal dolgove sok. doma v taki meri, da bo društvo lahko s ponosom vzidalo v krasni vestibu! spominsko ploščo, na pročelje pa naslikajo napis »Tyršev dom«.
Uspehi poljske tvornlce za lokomotive.
Kakor javljajo iz Varšave, je prva poljska tvornica za lokomotive, ki je šele nedavno dobavila 10 težkih lokomotiv bolgarskim železnicam, te dni izvršila drugo naročbo, 6 lokomotiv za le-tonske železnice. Bolgarski in letonski strokovnjaki soglasno ugotavljajo solidnost dela in visoko kvaliteto poljskih lokomotiv. Sedaj izdeluje tvornica 6 loko-l motiv za m^okansko železniško druž-
hc, _
-fcfrSnS.
Mariborski V F C E R N I K Jntra
VMariboru, dne 18. IX.
Dr. O. Ilaunlg.
Dva soseda
Povest iz preteklega stoletja-
»Pa so rekli, da bo shod, na katerem se pojasni volilcem, kako se naj gospodari v občini pod novim županom, poseže vmes Štembalar ter pomežikne Cest, niku, češ, naj se sedaj zglasijo, če imajo kaj pogoltna.
Cestnik se je vsedel sredi svojih pristašev, gostilničar Sever je postavil na njegov migljaj dva bokala boljšega vina na mizo, kar je zopet izzvalo pri tej mizi živahno pritrjevanje.
»Cestnik je naš mož, ta ve, kaj so naše težave, on ima srce za nas ter nam pomaga, glejte, to je u-smaljen, dober človek.«
Tako so ga hvalili vsi prek, še bolj pridno pa natakali v kupice, ter jih praznili, da se je moral Sever prav kmalu potruditi zopet v klet.
Razumevno 'je, da so se že prej razgreti duhovi sedaj še bolj razvneli. Postajali so vedno bolj glasni.
»Shod so napovedali, pa so tihi kakor bi jim jezike odrezali,« se je razkoračil Svedrovec, kateremu se je že zapletal jezik.
»Poguma nimajo, srce jim je padlo v hlače,« se za-krohoče Burian, »dajmo jim malo vina, reveži, tako bolj na suhem sedijo.«
Rekšl, dvigne poln bokal ter ga hoče zanesti k Dolnikovi mizi, toda Štembalar mu ga hitro odvzame.
»Ti prismoda, ali si pahnjen, kdaj si videl, da je lačna vrana sito krmila, naj si ga sami kupijo, saj se bahajo, da so bogati, nas pa gledajo po strani, siromaki, ki moramo krompir, otepavati v petek kakor Svetek.«
»Res je,« pritrdi Zamuda, strasten kvartopirec, »to bi jim dišalo, da bi jim za to, do hodimo k njim delat za slabo hrano, še plačevali piti, rajši izlijem vino v jarek.«
Rekši, je nastavil kozarec ter ga v dušku izpraznil.
»Se vidi, v kakšen jarek ti najrajši izlivaš vino,« se pošali Štambalar ter sledi njegovemu vzgledu.
»Po kaj pa smo prav za prav prišli sem,« se začne repenčiti Svedrovec. »No Cestnik, vprašaj vendar te modrijane, zakaj so sklicali shod, da vemo, pri čem smo.«
Pri Dolnikovi mizi so kmetje komaj zadržavali jezo nad takim obnašanjem. Slišalo se je že mrmranje, kmetje so stiskali pesti in ni manjkalo dosti, da ne bi pograbil orjaški Mlinar izzivajočega Svedrovca, ter ga porinil kam v kot.
Toda Dolnik je zamahnil z roko in bilo je zopet vse mirno.
Po cesti sem od Struge je došlo zopet nekaj mož, ki so se takoj pridružili Dobllkovim prijateljem ter zmajevali z glavami nad obnašanjem Cestnikovih tovarišev.
Tedaj pa se je ta dvignil, pogledal po svojih pristaših, nato pa po Dolnikovi tovaršiji ter spregovoril:
»Sklicali ste shod, zato smo prišli, radovedni smo, kaj hočete povedati, tedaj le hitro, mi poslušamo.«
»Dobro Cestnik, pogumno si jim povedal,« so mu pritrjevali pivci.
Ker se pa od Dolnikove družbe nikdo ni oglasil, so se začeli Cestnikovi pristaši posmehovati ter kričati:
»Ha, pogum so zgubili, zbali so se nas, saj se je lahko vedelo, da bodo zlezli takoj pod klop.«
»No govori vendar Dolnik,« pozove Cestnik s porogljivim naglasom, rad bi slišal tvoj evangelij, danes tako nisem prišel v cerkev, mogoče napraviš ti lepšo pridigo.«
Toda, komaj je izustil te besede, so skočili kmetje okoli Dolnika po koncu, ter se že pripravljali, da napadejo zasramovalca.
»Nesramnež, glejte ga, tako se obnaša, še iz vere se norčuje, ta naj bi bil župan, pač nikdar.«
Take in enake besede so padale iz vrst Dolnikovih prijateljev, naenkrat pa se je ta dvignil, obraz mu je zardel, videlo se mu je, da ga kuha jeza.
»Prijatelji, bodite mirni, ne posnemajte tega, kar delalo oni.«
Z odločnim, nekako zapovedujočim glasom je izrekel Dolnik te besede, tako, da so mahoma vsi utihnili.
Dolnik je z zadovoljstvom pogledal po svojih tovariših, nato pa se obrnil k Cestnikovi družbi ter spregovoril :
»Sklical se je shod, da bi se pametno pogovorili, a zato se zahteva pred vsem dostojno obnašanje, škoda pa bi bilo govoriti v pričo takih ljudi, ki so plačane duše in prodajo svoje mnenje za kozarec vina ter se vedejo kakor divjaki.«
»Kaj je rekel ta ošabnež, da smo divjaki,« so zatulili okoli Cestnika.
»Lepo ni, kakor ste se prej obnašali; zato Cestnik, le imej te volilce ti sam,« nadaljuje Dolnik, ne meneč se za polom, »saj ti pridejo drago.«
»Kaj tebe to briga, komu jaz kaj plačam, ti bahač, le sedi na svojih srebernjakih, da ti jih nikdo ne vzame.«
Glasen krohot se sledil na strani Cestnikovih tovarišev tem besedam.
Toda Dolnik se ni dal ugnati, s povzdignjenim glasom je spregovoril:
»Če jih imam, tako jih lahko mirno hranim, saj sem si jih pridobil poštenim potom-«
»Mogoče sem jaz koga ogoljufal,« se razvname Cestnik ter skoči kvišku.
A tedaj se je vzpel Dolnik v vsej svoji velikosti, prsa so se mu napela, oči so dobile poseben sijaj. Dvignil je desnico in kakor bi hotel zapretiti, je rekel z mogočnim glasom:
»Cestnik, ne kliči duhov, ti veš, kako si prišel do svojega premoženja.«
Zagonetne besede so napravile mogočen utis na celo družbo.
Nastala ie trenutna tišina.
Cestnik, ki je stal, se je vsedel, postal je v obrazu bled, a trenutno se je zopet dvignil, kakbr bi hotel prikriti zadrego, v katero so ga spravile te besede.
»Kaj hočeš reči s temi besedami; to je hudo sumničenje, dokaži mi, kaj sem storil krivičnega, če ne, te tožim.«
»Lahko me greš. tožit, tam ti povem vse, kako je bilo v oni noči, saj sam dobro veš, ali se še spominjaš,« odvrne Dolnik mirno ter gleda zmagonosno na svo:ega
nasprotnika.
»Obrekovalec, tebi se meša, ali boste pustili, da m še dalje žali,« se raztogoti Cestnik ves bled, »zamašite mu usta!«
Ta poziv ni ostal brez 'činka. Kakor na mah so s dvignili Cestnikovi tovariši ter planili proti mizi, kjer je bil Dolnik, kričali ter grozili z rokami. Toda do Do niK niso mogli, njegovi prijatelji so se postavili kakor mo* gočen zid pred ogroženim, pripravljeni vsak trenute preprečiti le najmanjši poskus kake poškodbe svoje? voditelja.	,	,
Le Svedrovec se je upal najbližje. Ko pa je dvs®. roke, hoteč udariti Dolnika, ga je prijel Mlinarjev * Jernej, ga dvignil z močnimi rokami ter posadil	vbM*
ni stoječe korito, napolnjeno z vodo.	,
»Tu se ohladi, žaba pijana, sedaj pa mir, drugac se ti zgodi še kaj hujšega.«	M.,
Občen smeh je sledil temu korenitemu činu m"' narjevega sina.	. >
Svedrovec se je izkobacal iz korita, divje pogled* nasprotnika ter odšel k svoji mizi.
»To se vidi vaša surovost,« se huduje Burjan, »ta’ ko bi delali z nami, če bi oni zmagali.«	.
V tem pa se dvigne Dolmik ter reče z odločnim žia’ som, obrnjen proti svojim tovarišem:
»Ne zdi se nam vredno govoriti v navzočnosti te ljudi o zadevah na tem mestu. Pozivam vas, da se od’ stranimo in gremo na moj dom.«
»Imaš popolnoma prav,« pritrdi Oblak, »meni s kar gnusi, ko vidim te kupljene duše. Pojdimo!«
In kakor bi ustrelil, so vstali vsi ter	odšli.	,
Cestnikovi tovariši so se krohotali ter zabavlja11’ a niso se upali storiti nikomur kaj žalega.	.
»Pa hudo te je žalil Dolnik,« je menil Zamuda, »k31 takega bi si ne dal reči.«
»Tožiti ga moraš, da bo zaprt,« je prigovarjal jan ter zvrnil poln kozarec v&se, ker je videl, da Cest* nik nič ne naroči več pijače in je tedaj čas, da spraV to pod krov, kar je še trenutno na mizi.
»Seve, da moram tožiti, kaj pa bi si mislil o h1?' ni,« reče Cestnik nekako zgubljen. Čutilo se je, da^ izgovoril te besede pod utisom Burjanovega prigod janja.	.
»Jaz bom za pričo,« se zglasi Svedrovec, ki seJ. pal, ali so hlače že napol suhe, »jaz bom tudi tožil stega petelina, 50 goldinarjev mi mora plačati za to,d sem prišel z vodo v dotiko.«	.
»Ti pač ti, smejali se ti bodo, če boš pravil, kaK si se kopal, ki se vode bojiš kakor hudič križa,« g podraži Zamuda ter pogleda obenem na Cestnika, kil sedel ves bled pri mizi.	..
Ker ie videl, da se Cestnik ni brigal za to, da bi prišla pijača na mizo, je začel vzdihovati, češ, kd vročina je, da se človeku v ustih kar sproti suši h1 požirati ne mote več.
Toda Cestnik se ni zmenil za to, bil je zaml|lle in ni rekel ničesar. Videti mu je bilo, da je zelo razbil'' jen in ga teži neka misel.	{
»No Cestnik, zakaj si pa tako tih,« meni gostilni^ Sever, ki bi še rad prodal kakšen bokal; »nič se jezi, bo že še vse drugače.«
(Dalie prih-^
n«
Telovadni razpored Sokola-Matice v Mariboru.
Oddelek	Telovadnica		Dan	Ure
Člani mlaJSi	Krekova	ulica	Torek Petek	20.-22.
Clanl starejši	Gimnazija		Torek Petek	K19—20
Članice mlajše	Gimnazija		Pondeljek Četrtek	19—2!
Članice starejše	Cankar|eva	šola	Tot ek Petek	7,19-7,20
Moški naraščaj od 14.-16 1,	Krekova	ulica	Toiek Petek	M19—20
				 1 ’ Moški nataščaj od 16.-18.1,	Krekova	jlica	Ponedeljek Četrtek	19-21
Moški naraščaj, obrtni	Gimnazija		Torek Petek	20-22
Ženski naraščaj	Krekova	ulica	Torek Petek	17—V« 10
Žen drl naraščaj obrtni	Cankarjeva	šola	Sreda Petek	20-7,22
Moška deca od 10,-14. leta	Krekova u	..	Ponedeljek Četrtek	17-19
Molka deca od 7. do 10. leta	Cankarjeva	šola	Sreda Sobota	14—16
Ženska deca srednješolska	Gimnazija		Ponedeljek Četrtek	7,18—19
Ženska deca mlajša	Cankarjeva	šola	Ponedeljek četrtek	16-18
Moška in ženska deca do 7.1.	m		Torek Petek	14-16
Redna telovadba se prične z 21. IX. 1931. Vpisovanje se vrši pri rednih
telovadnih urah.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, električno lučjo, oddam s 15. septembrom. Stritarjeva ulica 5/1. Mesečno Din 300.	2614
Novi vinski mošt
toči gostilna Zajfrit, Maribor, A’ek-sandrova cesta.	2732
Samostojno pomočnico
sprejme za stalno atelje za perilo R^0
nik, Slovenska ul. 20.
2709
Iščem kuharico
srednjih let. Predpogoj varčnost. slov v upravi lista.
RUSIJA
Učite se jezika največjega slovanskega naroda.
Izšla je:
Ruska začetnica za Slovence
v založbi Mariborske tiskarne d. d.
v Mariboru.
Dobi se v vseh knjigarnah.
ladfla Koniordl »Jutra« v Ltubljanl: oredalavuik Izdajatelja In urednik; STANO KOSOVEL v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik sl ANKO
v Maribora
ut