Podravje Slovenija • Koliko denarja porabimo zgolj za nujne osebne dokumente O Strani 8 in 9 VI * v v srediscu Podravje • Finančno stanje v bolnišnici alarmantno O Stran 4 Ptuj, torek, 25. julija 2017 letnik LXX • št. 58 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I -Stajerskitednik Kultura Ptuj • Arsana z eksplozijo glasbenih vrhuncev O Stran 10 Črna kronika Podravje • Radar lahko stoji na avtobusni, navaden smrtnik ne ... O Stran 24 v Šport Nogomet • Za preobrat od 1:2 na 4:2 potrebovali le pet minut O Stran 11 Atletika • Na državnem slavila Domjanova in Brlek, Bedračeva na svetovnem šesta O Stran 12 Štajerski TED Podravje, Vurberk • Specialne enote danes uničjejo bombo iz II. svetovne vojne Zaprte ceste in evakuiranih 500 ljudi Letošnji julij in današnji dan bosta prav gotovo ostala zapisana v zgodovino naselja Vurberk. Specialne enote bodo po 10. uri pričele postopek uničenja 250 kg težke bombe. Med intervencijo bodo zaprli zračni prostor, regionalno cesto med Ptujem in Mariborom ter nekatere lokalne ceste. Evakuirali bodo okrog 500 ljudi, ki živijo v polmeru enega kilometra okrog gradu v naseljih Vurberk in Krčevina pri Vurberku. Zaradi zapore regionalne ceste Ptuj - Vurberk je danes okrog Puhovega mostu pričakovati zastoje. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Haloze • Zakaj Donačka gora ni vpisana na Unescov seznam o Strani 6 in 7 V središču Država s trošarino in birokracijo ubija domačo žganjekuho o Strani 4 in 5 Kronika Psi na Ptuju zastrupljeni namerno ali po nesreči? o Stran 24 10 0 ^^Uirodno T^abavne ■ v lasbe Ptuj 2017 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 2 Štajerski TEDNIK V središču torek • 25. julija 2017 Podravje, Vurberk • Specialne enote danes uničujejo bombo iz II. svetovne vojne V bombi 125 kg eksploziva, evakuirali Letošnji julij in današnji dan bosta prav gotovo ostala zapisana v zgodovino naselja Vurberk. Specialne enote bodo po 10. uri pričele onalno cesto med Ptujem in Mariborom ter nekatere lokalne ceste. Evakuirali bodo okrog 500 ljudi, ki živijo v polmeru enega kilometra zije bodo v pripravljenosti gasilci in reševalci. Zaradi zapore regionalne ceste Ptuj-Vurberk je danes okrog Puhovega mostu pričakovati Minulo sredo, 19. julija, je domačin Branimir Brumen na grajskem pobočju, nedaleč od obzidja, našel ameriško letalsko bombo iz druge svetovne vojne. Kot je povedal policiji, so bombo skupaj z otroki našli z detektorjem kovin, ko so se šli iskanja skritega zaklada. Namesto da bi o najdbi obvestil pristojne institucije, je Brumen bombo odkopal, z dvigalom naložil na tovornjak in odpeljal domov. Stanuje namreč v neposredni bližini vurberškega gradu in cerkve. 250 kg težki »zaklad« je skrbno shranil na domačem dvorišču. Naslednji dan, v četrtek, so bili o najdbi obveščeni državni organi. Kot razlog, zakaj je bombo odko-pal, premestil in shranil doma, naj bi policiji navedel, da je mislil, da gre za bojler. Z nepremišljenim dejanjem je povzročil splošno nevarnost v polmeru enega kilometra okrog gradu. Svojo nepremišljenost bo zagovarjal pred organi pregona, ki napovedujejo kazensko ovadbo. Najditelja in njegovo družino so nemudoma evakuirali, od četrtka je zaprt dostop do vurberškega gradu in cerkve, gibanje v polmeru 300 metrov okrog trenutne lokacije bombe pa strogo omejeno in nadzorovano. Območje nadzirajo gasilci in policisti. Gre namreč za nevarno obliko bombe, ki lahko ob vsakem premiku eksplodira. Če bi najditelj bombo pustil na kraju najdbe, bi bila nevarnost za okolico bistveno manjša oziroma minimalna, premikanje pa lahko v bombi sproži reakcijo. Enota Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki se ukvarja z deaktivacijo neeksplodiranih ubojnih sredstev, bo bombo uničila danes. Bombo bodo premikali z daljinsko I v • v • vodeno zicnico Načrt o reševanju in uničenju bombe so službe zaščite in reševanja pripravljale od četrtka. Včeraj popoldan je na Vurberk prispela še zadnja oprema, potrebna za premik in uničenje nevarnega eksplozivnega sredstva. Gre za daljinsko vodeno žičnico, s pomočjo katere bodo bombo s kraja, kjer je sedaj, premaknili na prostor, predviden za uničenje. Njen premik bodo nadzorovali z dronom. Pri delu bodo sodelovali tudi kaskaderji. »Bili smo pred težkim izzivom. Na koncu smo se odločili, da bombo s kraja, kjer je trenutno, premaknemo za okrog 30 metrov in jo potem tam uničimo. Namestili jo bomo v jamo, ki smo jo skopali za izvedbo detonacije in zagotovitev čim manjših posledic. Postopek bomo izvajali brez prisotnosti pripadnikov naših enot na kraju dogajanja. Ne terenu bomo postavili merilne naprave, s 431 ■ „ v 'S «S. - • ' v- ^ v'' ■ p-" smmm £m Foto: Specialna enota Policije Najditelj je bombo shranil na domačem dvorišču, državne institucije pa so bile o najdbi obveščene šele naslednji dan. katerimi bomo merili seizmični učinek. S tem bomo pridobili empirični podatek, kaj se bo med intervencijo zgodilo. Podatki nam bodo služili, da bomo v primeru nezaželenih posledic lahko pokrili nastalo škodo na premoženju in nepremičninah. Zaradi varnosti bomo v polmeru dveh kilometrov in v višini 2,5 kilometra zaprli zračni prostor,« je včeraj povedal Igor Boh z Republiške uprave za zaščito in reševanje. Krajani nastanjeni v dvoranah v Grajeni in Zg. Koreni Eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za ravnanje z neeksplodiranimi ubojnimi sred- stvi Bojan Kopač poudarja, da je v bombi okrog 125 kg eksploziva: ali TNT ali kompozicije B na osnovi heksogena. »Če je TNT, bomo lahko uničenje bombe izvedli brez večjih posledic. Pri kompoziciji B pa se nam lahko zatakne in preide v detonacijo. Postopek uničenja se lahko konča na dva načina. Če nam iz bombe uspe odstraniti zadek s kemičnim vžigalnikom, bodo posledice in učinki minimalni, primerljivi z učinkom ročne bombe. Če pa je v bombi eksploziv kompozicije B, se lahko najprej sproži hitro gorenje, potem pa detonacija. V tem primeru je pričakovati posledice v okolju, takšna eksplozija bi bila vidna z oddaljenosti dveh kilometrov,« sta dejala Boh in Kopač. Trenutna lokacija bombe in lokacija uničenja Poveljnik Civilne zaščite občine Duplek Bojan Turčin napoveduje, da bodo evakuacijo območja pričeli danes ob 10. uri: »Najprej se bo oglasila sirena, ki opozarja na splošno nevarnost. Časa za evakuacijo ljudi bo pol ure. Prebivalce Vurber-ka bomo evakuirali v kulturni dom v Zgornji Koreni, krajane Krčevine pri Vurberku pa v dom krajanov v Grajeni. Na voljo jim bosta malica in napitek. Evakuirali bomo okrog 500 ljudi. Skupaj s policijo bomo preverili, ali je območje izpraznjeno. Zaprli bomo regionalno cesto Ptuj-Maribor in lokalne ceste. Na zaporah cest bo prisotna policija. Pri evakuaciji in varovanju območja bo sodelovalo okrog 35 prostovoljcev. V pripravljenosti _ v. Foto: Črtomir Goznik Območje v polmeru 300 metrov okrog gradu je od četrtka strogo nadzorovano. Strokovnjaki bodo danes bombo najprej premaknili in jo nato uničili v jami. Izvedli so tudi ukrepe za blaženje posledic morebitne eksplozije. Foto: Črtomir Goznik Aktivnosti reševanja primera so javnosti v petek predstavili (z leve) poveljnik CZ občine Duplek Bojan Turčin, Igor Boh iz enote za ravnanje z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi URSZR, pomočnik komandirja Policijske Postaje Maribor Simon Belšak in predstavnik za odnose z javnostjo Policijske uprave Maribor Miran Šadl. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 25. julija 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 bodo okrog 500 ljudi postopek uničenja 250 kg težke bombe. Med intervencijo bodo zaprli zračni prostor, regi-okrog gradu v naseljih Vurberk in Krčevina pri Vurberku. Zaradi nevarnosti močne eksplo-zastoje. cij, kar smo jih kadarkoli izvajali v Sloveniji. Pripravljeni so ukrepi za zaščito bližnjih objektov: gradu, cerkve in hiše najditelja. Dejansko je nemogoče napovedati, kaj se bo pri uničenju zgodilo. Gre za kemične spojine in ne da se z gotovostjo ugotoviti, katera vrsta razstreliva je v bombi. Te vrste bomb so polnjene s štirimi vrstami eksplozivov z različnimi učinki občutljivosti in moči. Že vsak tresljaj lahko povzroči eksplozijo. Poiskali smo najopti-malnejšo rešitev, da bombo najprej premaknemo z mesta, kjer trenutno je, in jo deaktiviramo z minimalnimi posledicami. Na vprašanje, ali bodo naši ukrepi zagotovili stanje brez posledic, je v tem trenutku nemogoče odgovoriti. Potrudili se bomo, da bomo intervencijo izvedli na najoptimalnejši način, z mini- Austrijci: »Veliko sreče!« »Gre za letalsko bombo s kemičnim vžigalnikom. Sistem delovanja te bombe je zelo nevaren. Z nasveti nam pomagajo strokovnjaki iz tujine, ki so se s tovrstnimi najdbami že srečali in jih reševali. V Nemčiji so se pri uničevanju tovrstnih bomb že zgodile nesreče, skupili so jo strokovnjaki ob deaktivaciji. Zadnji primer govori o treh mrtvih in 13 ranjenih,« je povedal Bojan Kopač, ki se z ravnanjem z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ukvarja že 40 let. S tako zahtevnim primerov, kot je bomba na Vurberku, se v svoji karieri še ni srečal. »Kolegi Avstrijci so nam zaželeli veliko sreče. Njihova rešitev bi bila, da sredstva ne bi premaknili niti za milimeter in bi ga uničili na kraju, kjer se nahaja. Mi ocenjujemo, da smo postopek sposobni izvesti. Na kraju bo specialna protibombna enota slovenske policije. Združili smo vse znanje, kadrovske in tehnične vire, ki so nam na voljo.« malno materialno škodo in brez poškodb udeleženih. Treba je vedeti, da je ogrožena varnost vseh udeležencev intervencije, tudi tistih, ki sodelujejo pri izvajanju zaščitnih varnostnih ukrepov,« je dodal Igor Boh z Republiške uprave za zaščito in reševanje. Predvideva se, da je ameriški bombnik med drugo svetovno vojno na Vurberk sočasno odvrgel dve bombi. Prva je eksplodirala, druga (sedaj najdena) pa je pri padcu najverjetneje oplazila del gradu. Pri tem je prišlo do odbitja zadnjega dela vžigalnika, spremembe smeri leta bombe in posledično do njene odpovedi, tako da ni eksplodirala. Mojca Zemljarič bodo reševalci UKC Maribor za primer nudenja nujne medicinske pomoči ter gasilci, ki bodo izvajali požarno stražo.« Darko Lamot s Policijske uprave Maribor poudarja, da gre za izjemno tvegan in zahteven varnostni dogodek, zato je nujno, da krajani upoštevajo navodila civilne zaščite. »Pripravljeni smo na vse, varnostne ukrepe izvajamo za primer najbolj črnega scenarija. Naredili bomo vse, da zavarujemo življenje ljudi.« Takšnega primera doslej v Sloveniji ni bilo Bomba na Vurberku je najnevarnejše eksplozivno sredstvo, ki je bilo odkrito oz. najdeno na območju Slovenije. »S tako zahtevnim primerom se doslej še nismo srečali. Pomagamo si tudi z nasveti strokovnjakov iz tujine - iz Avstrije in Nemčije. Zgodilo se je, da je deakti-vacija tovrstnih bomb v tujini terjala smrtne žrtve. Postopek priprave uničenja in vzpostavitev varnostnih parametrov sta zelo kompleksna. Ne smemo si dovoliti, da bi spregledali katerokoli okoliščino, ki bi lahko pripeljala do neželenih posledic. Ker je bila bomba s kraja najdbe prestavljena na drugo lokacijo, nam to bistveno otežuje okoliščine za izvedbo postopka uničenja. Ni možno zagotoviti, da na mestu uničenja ne bo nobenih posledic. Aktivnost je res zelo kompleksna, gre za eno izmed najzahtevnejših interven- Jama, v kateri bodo danes bombo uničili ■ 5 -"" Foto: URSZR m Za blaženje posledic eksplozije so namestili bale slame. Priprava lokacije za uničenje Foto: URSZR Foto: URSZR Foto: URSZR 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 25. julija 2017 Podravje, Slovenija • Žganjekuha: nekoč vir zaslužka za domačije, danes redkost Država s trošarinami, kaznimi in biro Nekoč je bila žganjekuha v Spodnjem Podravju pomemben vir zaslužka, danes pa se z njo ukvarja vse manj ljudi. Še tisti, ki to tradicijo kratsko zapletena in ... največkrat nekonkurenčna tujini. Koordinatorka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji s Kmetijsko-gozdarske-ga zavoda Ptuj Slavica Strelec je povedala, da se z žganjekuho danes ukvarja precej manj ljudi kot nekoč: »Sploh proizvodnje žganja za prodajo je manj, saj je nasadov sadja, pa tudi ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, vse manj. Nekoč so po Ptujskem in Dravskem polju pobrali vse sadje, danes pa, predvsem v Halozah, vidimo, kako sadje obleži na tleh; nihče ga ne pobere.« Dodala je, da je na območju ptujskega kmetijskega zavoda registriranih do deset kmetij, ki se ukvarjajo z žganjekuho, na območju ptujske upravne enote pa so takšne le še štiri. Poudarila je, da je edina motivacija za proizvajalce pač ekonomska računica. Ta je zaradi tro- šarinske zakonodaje bolj klavrna. »Zaradi visokih trošarin so domači proizvajalci destilatov skorajda nekonkurenčni. Problem so tudi pogoji za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo mora kmet priglasiti, če se želi uradno ukvarjati s proizvodnjo žganja. Večina žganja, ki se ga vendarle še pridela, se zato znajde na črnem trgu,« je pojasnila Strelčeva. Opozorila je, da domačega žganja s kmetij v Sloveniji zagotovo proizvedemo premalo, a bi bilo več pozornosti treba posvetiti tudi kvaliteti žganja. Po njenih besedah so pred desetletji v naših krajih med žganimi pijačami proizvedli največ sli-vovke in tropinovca, zdaj pa proizvajalci veliko uporabljajo drugo sadje, ki so ga nekoč namenili bolj za sadjevce: »Pridelovalci so zelo inovativni in uporabljajo šte- Globe so vse višje Nadzor nad kmetijami z dopolnilno dejavnostjo in prodajalci žganja na terenu izvajajo z mobilnimi oddelki. »V okviru nadzorov se preverja, ali posamezni trošarinski zavezanci opravljajo prodajo trošarinskih izdelkov, tj. tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač (domače žganje, medeno žganje, medeni liker, borovničevec itd.), pri čemer morajo izpolnjevati obveznosti iz Zakona o trošarinah,« so povedali na Finančni upravi RS. Prejšnji trošarinski zakon, ki je bil v veljavi do lanskega avgusta, je za male proizvajalce žganja, ki niso upoštevali predpisanih obveznosti, predpisoval globo v razponu od 200 do 1.200 evrov. Nov zakon je globe zvišal; gibljejo se med 400 in 5.000 evri. vilne dodatke. Tudi na ocenjevanjih na tradicionalnih razstavah Dobrote slovenskih kmetij je nabor žganih pijač zelo pester. Zdaj delajo tudi npr. jabolčno-hruško-vo ali rožičevo žganje, letos smo ocenjevali celo žganje iz lubenic ... Na zadnjem ocenjevanju je bila več kot polovica žganih pijač, ki smo jih ocenili, likerjev. Ti so namreč bolj priljubljeni in jih je lažje prodati.« Število malih proizvajalcev žganja v Sloveniji upada Obračunsko obdobje 1. maj 2016 do 31. december 2016 14.620 14.163 13.607 Med žganimi pijačami so vse bolj priljubljeni likerji. Število izdanih odločb o odmeri pavšalnega letnega zneska trošarine za male proizvajalce žganja Vir: Finančna uprava RS Podatkov po posameznih občinah na Finančni upravi RS ne vodijo, so pa postregli s podatki o odstotkih odločb o odmeri trošarine, izdanih aprila 2017, glede na krajevno pristojno finančnih uradov. Največ odločb so izdali na finančni upravi Maribor (21 %), sledijo uprave Nova Gorica (15 %), Ljubljana (14 %), Koper (13 %), Kranj (11 %), Murska Sobota (10 %) in Novo mesto (9 %), najmanj malih proizvajalcev je bilo v Celju (7 %). Velikost kotla ni več pomembna Zakonodaja, ena ključnih ovir, se je lani avgusta (spet) spremenila. Nov Zakon o trošarinah je spremenil tako definicijo t. i. ma- lega proizvajalca žganja kot tudi ureditev pobiranja trošarine. »Za razliko od prejšnje ureditve žganje ni več obdavčeno pavšalno glede na lastništvo opreme (kotla), temveč glede na dejansko proizvedeno količino žganja,« V tretje gre rado ... Spodnje Podravje • Seja sveta zavoda Splošne bolnišnice Ptuj Finančno stanje alarmantno, izguba se kopiči Splošna bolnišnica (SB) dr. Jožeta Potrča Ptuj še naprej diha na škrge. Likvidnostno stanje je skrajno resno. Zapadle obveznosti do dobaviteljev znašajo 6,7 milijona evrov, povprečni plačilni roki so 230 dni, iz rednega poslovanja se ustvarja izguba. V prvih petih mesecih tega leta so je pridelali 800.000 evrov. Kljub temu da je polovica leta mimo, bolnišnica še vedno nima potrjenega tekočega finančnega načrta. Ministrstvo za zdravje, ki je ustanovitelj zavoda, je podalo usmeritve, da naj bodo prihodki in odhodki iz poslovanja uravnoteženi. A ptujska in številne druge bolnišnice v državi finančnega načrta v tej obliki enostavno ne morejo izdelati, saj odhodki presegajo prihodke, bolnišnice pa iz meseca v mesec povečujejo izgubo in bijejo plat zvona. Svet zavoda SB Ptuj je vodstvu bolnišnice dal usmeritev, naj finančni načrt za letos izdela na realnih predpostavkah. Direktor Andrej Levanič in vodja finančne službe Boris Kmetec sta se tega držala in v juniju predstavila finančni načrt, ki je iz poslovanja izkazoval dva milijona evrov primanjkljaja. Člani sveta zavoda soglasja na ta načrt niso podali, vodstvu bolnišnice so naročili novelacijo načrta. Noveliran dokument, ki ga je svet zavoda obravnaval na seji minuli četrtek, sedaj iz poslovanja v letu 2018 predvideva 7.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Tudi tega načrta svet zavoda ni potrdil, saj da ni realen. Januar-maj: 800.000 € primanjkljaja Dejansko je res vprašanje, kako je možno, da je bolnišnica še pred mesecem dni za poslovno leto 2018 načrtovala izgubo v višini dveh milijonov evrov, v skladu z novim načrtom (po mesecu dni) pa 7.000 evrov dobička. Glede na realni podatek iz tekočega poslovanja, ki v prvih petih mesecih izkazuje 800.000 evrov primanjkljaja, bi bilo bolj verjeti finančnemu načrtu izpred meseca dni. Če se bo izguba iz poslovanja iz meseca v mesec akumulirala v približno enaki vrednosti, je konec leta v bolnišnici pričakovati dvemilijonsko finančno vrzel. Pomanjkanje prihodkov pa ne vpliva samo na kopičenje izgube, temveč tudi na plačevanje rednih obveznosti iz poslovanja, predvsem dobaviteljev. Lani konec leta je bolnišnica obveznosti do dobaviteljev poravnavala v 190-dnevnem plačilnem roku, kar pomeni dobrega pol leta. Ročnost odplačevanja obveznosti se je do danes še podaljšala, in sicer na 230 dni oziroma skoraj osem mesecev. Direktor bolnišnice Andrej Leva-nič opozarja, da bi za premostitev likvidnostih težav nujno potrebovali kredit. Ministrstvo za zdravje dodatnega zadolževanja ne dovoli. »Potreba po zadolževanju je urgentna. Pritisk dobaviteljev je skoraj nevzdržen. Grozijo nam izvršbe in blokade. Nekaj se bo moralo zgoditi, spremeniti,« je dejal Leva-nič. Predstavnica ministrstva za zdravje in članica sveta zavoda SB Ptuj Elza Gregorič Rogelj je znova opozorila, da pogreša strateški načrt poslovanja, pa tudi s projekcijo za letos predvidenih prihodkov in odhodkov ni bila zadovoljna. »Razložite mi, od kod boste vzeli šest milijonov evrov denarja za investicije, ki jih navajate v finančnem načrtu. Finančnih virov zanje nimate. Ta finančni načrt je na precej trhlil osnovah. Gradiva niso pripravljena na način, da bi bila dovolj strokovno podprta. So nepregledna in nerealna,« je poudarila Gregorič Rogljeva. Zaradi podrobnega razjasnjeva-nja okoliščin poslovanja bolnišnice je svet zavoda sejo za javnost zaprl. Za zaprtimi vrati so sklenili, da finančnega načrta v predlagani obliki ne bodo potrdili. Vodstvo bolnišnice ima sedaj nalogo pripraviti novega (že tretjega!), svet zavoda pa naj bi ga potrjeval na dopisni seji. »Finančnega načrta nismo potrdili, ker je bolnišnica predvidela prihodke, ki v tem trenutku v veljavnih pogodbah nimajo podlage. S tem se nismo mogli strinjati. Treba je priznati, da je SB Ptuj v zelo neugodni situaciji. Smo v situaciji, ko si ne moremo privoščiti, da bi potrjevali finančni načrt, ki ne odraža realne slike. Torej nekaj, kar bi vzdržalo samo na papirju, pri poslovanju pa tega ne bi uspeli izvajati. Zavedamo se, da bolnišnica ni sposobna poslovati pozitivno. Kljub temu bo treba med odhodki poiskati vse možne rezerve, da bi izgubo minimizirali. Nekaj sanacijskih ukrepov je bolnišnica že izvedla in jih podpiramo. Tokrat nas je v finančnem načrtu bolj zmotilo, da je v plan vračunala prihodke, ki so dejansko bolj fiktivni kot realni. Na svetu zavoda smo se odločili, da bomo potrdili realni finančni načrt, s tem bomo državi tudi pokazali, da je stanje v slovenskem zdravstvu res alarmantno,« pa je pojasnila predsednica sveta zavoda SB Ptuj Sonja Žibrat. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Člani sveta zavoda SB Ptuj na četrtkovi seji k finančnemu načrtu za poslovanje v letu 2018 ponovno niso dali soglasja. Na seji je bilo slišati informacijo, da naj bi se začetek gradnje urgentnega centra premaknil v leto 2018. torek • 25. julija 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 kracijo ubija domačo žganjekuho ohranjajo, žganje največkrat kuhajo le zase in za svoje prijatelje, saj je pridelava žganja za prodajo zaradi vse strožje zakonodaje biro- so pojasnili na Finančni upravi RS (FURS). Opreme za kuhanje žganja tako ni več treba prijaviti, ukinili so tudi prijavo v evidenco trošarinskih zavezancev, saj bodo davčni organi ob prejemu obračunov male proizvajalce po uradni dolžnosti evidentirali sami. Po starem zakonu je bil mali proizvajalec žganja fizična oseba, ki ima v lasti oz. uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino 40 litrov ali več in letno ne proizvede več kot 500 litrov žganja. Zanje štejejo naravna žganja, »dobljena z destilacijo alkoholno Predelovalci žganih pijač kreditirajo državo »Za alkoholne pijače, ki jih z mešanjem, staranjem, aro-matiziranjem, dodajanjem, tipiziranjem barvanjem ali drugim postopkom ali tehnologijo proizvede mali proizvajalec žganja iz lastno proizvedenega žganja, ne nastane obveznost za obračun in plačilo trošarine (npr. za borovničevec, medeni ali zeliščni liker),« so povedali na Finančni upravi RS (FURS). Gre za tako imenovane »vmesne pijače«, katerih vsebnost alkohola znaša med 1,2 in 22 volumskimi odstotki. Zaplete pa se pri tistih, ki žganje kupijo pri drugih pridelovalcih in ga sami spremenijo oz. obogatijo z drugimi sestavinami. Če denimo čebelar kupi žganje (za katerega je proizvajalec trošarino že plačal), da bi iz njega naredil novo alkoholno pijačo, npr. medeni liker, mora za to pijačo sam spet obračunati in plačati trošarino. Da žganje ne bi bilo dvojno obdavčeno, ima »oseba, ki je nabavila trošarin-ske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila kot sestavino za izdelavo drugih trošarinskih izdelkov« pravico, da na posebnem obrazcu zahteva vračilo (pre)plačane trošarine ... Tudi tisti, ki žganih pijač sploh ne proizvajajo, temveč jih le predelujejo (jim npr. dodajajo različna zelišča), se morajo torej registrirati kot proizvajalci alkoholnih pijač. Oddati morajo obračune, plačati trošarino in jo takoj zatem zahtevati nazaj, saj je že plačana. Žganje je namreč v teh primerih razumljeno le kot surovina; predelovalci žganja ne prodajajo žganja, kakršnega so kupili pri pridelovalcu . rt • • »vili Žganje ni nič bolj škodljivo kot vino Zdravnica psihiatrinja Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je poudarila, da bolj ali manj škodljivih alkoholnih pijač ni: »V Sloveniji pogosto zmotno mislimo, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar ne drži. Pivo resda vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad. Tako ne poznamo bolj ali manj škodljivih alkoholnih pijač, vse vsebujejo etanol.« Po podatkih NIJZ je povprečen Slovenec, starejši od 15 let, v letu 2015 popil 114,6 litra piva (50 %), 44,5 litra vina (43 %) in 2,2 litra žganih pijač (7 %) oz. skupaj 11,5 litra čistega alkohola. Registrirana poraba alkohola v zadnjih desetletjih tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji upada. Na NIJZ so kljub temu opozorili, da je poraba alkohola pri nas še vedno sorazmerno visoka, finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, pa presega koristi, ki jih ima od prodaje alkohola. prevretega soka, drozge, tropin ali pikeja iz sadja, grozdja, gozdnih plodov ali alkoholno prevre-te melase iz sladkorne pese, žit, krompirja in drugih kmetijskih rastlin ter brez dodanega sladkorja, škrobnega sirupa ali surovin na bazi škroba, surovega in ra-finiranega etilnega alkohola ter brez umetnih barvil in arome«. Mali proizvajalec je trošarino plačeval v letnem pavšalnem znesku: za kotel od 40 do 100 litrov 12, 5 in za večji kotel 25 evrov. Po novem lahko status malega proizvajalca žganja pridobi oseba, ki v davčnem obdobju proizvede največ 150 litrov 100 vol. % alkohola (torej praviloma manj kot prej, odvisno od vsebnosti alkohola). S trošarino zdaj ni obdavčen kotel, temveč dejansko proizvedena količina žganja, kar tako rekoč kliče po prirejenih podatkih in črnem trgu. Vse tako proizvedene količine so obdavčene s trošarino po znižani stopnji, ki znaša 50 % veljavne trošarine za etilni alkohol oz. 6,6 evra za liter etilnega alkohola. Če mali proizvajalec dovoljeno količino preseže, mora po poteku meseca, ko jo je presegel, prijaviti spremembo statusa in za celotno obdobje obračunati polni znesek trošarine, torej 13,2 evra na liter žganja s 100 volumskimi odstotki alkohola. Vzemimo primer: mali proizvajalec letno skuha 300 litrov žganja s 40 volumskimi odstotki alkohola. To količino je treba preračunati na 100 volumskih enot alkohola, kar znese 120 litrov žganja. Proizvajalec bo državi do konca junija tekočega leta moral plačati 792 evrov trošarine (120 litrov po 6,6 evra) oz. 2,64 evra na liter pridelanega žganja. In to povsem neodvisno od tega, ali je žganje skuhal za lastne potrebe ali za prodajo, in še bolj neodvisno od tega, da ga bo lahko prodal le za kakšnih 8 ali 10 evrov na liter. Če v obračunskem oz. davčnem obdobju (med 1. majem enega in 30. aprilom naslednjega leta) proizvajalec žganja ni proizvedel, mu tudi obračuna ni treba predlagati. Toliko popisov, pa tako malo znanega ... Na FURS so opozorili, da morajo mali proizvajalci voditi evidence o vrsti in količini porabljenih surovin ter o vrsti, količini in vsebnosti alkohola v proizvedenem žganju in v proizvedenih alkoholnih pijačah po dnevu proizvodnje, pa tudi podatke o re-cepturi in postopku izdelave za posamezno vrsto žganja in drugih alkoholnih pijač, podatke o vrsti in količini prodanega žganja ter podatke o stanju zalog. Sami finančni upravi takšnih podrobnih popisov očitno ni treba delati; niti približno namreč ne vedo, koliko žganja se je v preteklih letih v Sloveniji dejansko proizvedlo. »Ker ni bila obdavčena proizvodnja žganja, temveč uporaba oz. lastništvo kotla, s podatkom o prijavljenih količinah skuhanega žganja ne razpolagamo,« so pojasnili na FURS. Tudi podatkov o skupni vsoti trošarin, zbrani iz tega naslova, nam niso dali, so pa dejali vsaj to, da število izdanih odločb o odmeri trošarine v zadnjih letih vztrajno upada ... Pridelovalec žganja Milan Breg s kmetije Breg-Tajhman v Krčevini pri Vurbergu je priznal, da se včasih zaplete že pri prijavi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, brez katere pridelanega žganja ni mogoče prodajati. Opozoril je tudi, da žganjarji državi na nek način plačujejo vnaprej: »Sveže kuhano žganje ni dobro. Odležati mora nekaj let, proizvajalec pa mora trošarino plačati vnaprej oz. preden je žganje sploh lahko prodal. Poleg tega je klasičen način proizvodnje žganja v malih kotlih drag, specialni kotli, s katerimi je temperaturo lažje uravnavati, so za manjše pridelovalce predragi...« Upad števila žganjekuh pripisuje tudi zmanjšani porabi desti-latov: »Moških, ki bi zjutraj spili 'šnops1, skoraj ni več. Ljudje danes kupujejo predvsem tuje žgane pijače, pravzaprav mešanice Foto: Črtomir Goznik Podatkov o količinah v Sloveniji proizvedenega žganja nimamo. Nekoč za marsikatero haloško domačijo dodaten vir zaslužka V Zavodu za razvoj Haloz so povedali, da so na območju Haloz nekoč žganje kuhali predvsem v zimskem času, zato so morali sadje pred tem skrbno spraviti: »Žganje se je kuhalo predvsem iz sliv (slivovka), hrušk (hruškovka), jabolk oz. njihovega odpada pri mletju in stiskanju (sadjevec), tropin oz. ostankov grozdja (tropinovka), ostanka pri pretoku vina (droženka), pa tudi iz breskev in marelic.« Sadje so premečkali in zdrobili ter nepredušno zaprli v sod (»zabrčvali«), da je prišlo do vretja. Najkrajši čas zorenja je bil tri tedne (tropine so bile pripravljene tudi že po osmih dneh), a je sadje najpogosteje moralo počakati do zime. Pri tem je bilo treba paziti, da se oblak, ki je preprečeval dostop zraka do sadja, ne bi predrl ali potopil, kar bi povzročilo gnitje sadja. »Kotel so morali temeljito očistiti, nato so na dno položili pesek ali ovseno slamo, da se sadje zaradi vsebine sladkorja ni zažgalo ali prijelo na dno. Kotel so napolnili s sadjem, ga pokrili ter bakrene cevi speljali skozi posodo, napolnjeno z vodo. V peči pod kotlom so zakurili, kar je povzročilo destilacijo s procesom ohlajanja. Prvi proizvod so poimenovali forlauf (predjemovka). Del te so ponavadi shranili za zdravljenje ljudi in živali, ostalo količino pa so pomešali z manjvrednim iztokom, tako da je imelo vse žganje enako stopnjo alkohola (okrog 50 - 60 vol. %).« Žganje oz. šnops so shranili v mirovanje, vretje in nato zorenje v leseni hrastovi posodi. »Večino kakovostnega žganja so Haložani podarili gospodi ali prodali, marsikateri domačiji je pomenilo dodaten vir dohodka.« alkohola, sladkorja in energijskih pijač. Zanje plačajo kakšnih pet do sedem evrov na liter, za tak denar pa domačega žganja ni mogoče skuhati. Za žganje lahko mali proizvajalec dobi celo razna priznanja, ko pa kupcem pove realno ceno, do prodaje ne pride.« Tistim malim pridelovalcem žganja, ki si velikim trgovcem vendarle še drznejo konkurirati, bo pogum najbrž kmalu vzela država. Eva Milošič Pridelovalcev žganja je tako v Sloveniji kot v Spodnjem Podravju vse manj, sadje vse pogosteje zgnije na tleh. Foto: ČG Foto: ČG 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 25. julija 2017 Podravje, Slovenija • Na Unescov seznam svetovne dediščine vpisali bukove pragozdove Donačka gora okitena s številnimi naravovar Ta mesec so na Unescov seznam svetovne naravne dediščine uvrstili 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v desetih evropskih pragozdova oz. gozdna rezervata Krokar in Snežnik-Ždrocle. Pozanimali smo se, zakaj na seznamu ni tudi znamenitega pretežno bukovega Strokovna skupina je najbolje ohranjene bukove gozdove po Evropi identificirala in klasificirala vse od leta 2012, pri tem pa je upoštevala različne dejavnike: prvinskost, lokacijo glede na širitev bukve po zadnji poledenitvi, ekološke razmere, velikost in stopnjo zavarovanja. Unescov odbor za svetovno dediščino je izbranim gozdovom priznal posebno univerzalno vrednost, saj so dokaz izjemnega razvoja in vpliva bukovih ekosistemov v Evropi, ki so jih imeli od zadnje ledene dobe. Na Ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da bukovega pragozda na Donački gori na Unescov seznam svetovne naravne dediščine v vpis »Starodavni in prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope« ni bilo mogoče uvrstiti: »Uvrstitev posameznih območij v nominacijo in posledično na seznam svetovne dediščine je bila rezultat večletnega mednarodnega strokovnega postopka, v katerega je bila vključena tudi Slovenija (predstavnik Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Za Slovenijo je v poštev prišel zgolj južni del Slovenije, saj je bilo tam glede na izsledke genskih raziskav ključno ledenodobno zatočišče bukovih gozdov, ki so se po poledeni-tvah ponovno razširili po večjem delu Evrope. Pomen naravne vrednote Donačke gore -bukov pragozd pa ni s tem nič manjši.« Le zagotavljanje varnosti za pohodnike Na okoljskem ministrstvu so našteli številne naravovarstvene statuse, ki jih območje Donačke gore že ima: »Natura 2000 - območje Boč-Haloze-Donačka gora; naravne vrednote državnega pomena Donačka gora, Donačka gora-bukov pragozd, Donačka gora-bodika, Donačka gora-rastišče avriklja; zavarovana območja na lokalni ravni Krajinski park Boč-Donačka gora ter naravni spomenik Donačka gora.« Vsak od teh statusov ima pravno podlago, v kateri je predviden način doseganja naravovarstvenih ciljev. Samo Jenčič z Zavoda RS za varstvo naravne dediščine (ZR- Namig za nedeljski izlet Pobočja Donačke gore si delijo tri občine (Majšperk, Rogatec in Žetale), delita sijih tudi območni enoti Zavoda RS za varstvo narave (južna pobočja sodijo v celjsko, severna v mariborsko območno enoto). Raznovrstne meje številnih pohodnikov po prvi označeni planinski poti v Sloveniji prav nič ne motijo; do gore lahko dostopajo iz Narapelj, Žetal, Stoperc ali Rogatca. Dr. Ernest Frölich je pot na vrh nadelal že pred več kot 150 leti, Donačka gora pa številne ljubitelje flore (na skalnih policah in v razpokah rastejo mnoge redke rastline, med njimi tudi juvanov netresk, ki razen na Donački raste le še na bližnjem Reseniku) in favne (na prepadnih stenah gnezdijo sokoli selci), pa tudi jadralne padalce in druge radovedneže privablja še danes. SVN) je pojasnil, da pragozd na Donački gori verjetno ne izpolnjuje strogih kriterijev: »Gre le za območje s pragozdnim značajem, ki deloma že dobiva podobo sekundarnega pragozda.« Prvo zavarovanje pragozdnega rezervata na Donački gori sega že v leto 1965, z občinskim odlokom je zavarovan od leta 1979. Predpisani varstveni režim prepoveduje »gospodarsko izkoriščanje gozda ali posameznih dreves ter posege, ki bi spremenili ekološko ravnotežje rastišč«. Jenčič je pojasnil, da gre za najstrožje varstvo: »Varstveni režim prepoveduje vse posege, ki bi vplivali na naravni potek razvoja območja rezervata. Območje ima tudi status gozdnega rezervata po gozdarski zakonodaji in gozdnogospodarski načrt posegov na tem območju ne predvideva. V obrobnem delu rezervata poteka planinska pot na Donačko goro. Na tem območju občasno prihaja do lomov dreves; v takih primerih dovoljujemo odstranitev delov padlih Donačke gore na Unescov seznam svetovne naravne dediščine (še?) niso Slovenija, Podravje • Za letovanje v počitniških enotah države od 35 do 74 evrov v v Še nekaj prostora v Istri, Portorožu, Termah Čatež ... Zaposleni in upokojenci v državni upravi in pravosodnih organih lahko za ceno od 35 do največ 74 evrov po dnevu izbirajo med 80 počitniškimi enotami, ki jih ima država v lasti v Sloveniji in na Hrvaškem. Enote, ki so še proste, pa lahko po isti ceni najamejo tudi zunanji uporabniki. Počitniške enote so v osnovi namenjene zaposlenim v organih državne uprave in zaposlenim na sodiščih, tožilstvih in državnih pravobranilstvih, prav tako pa tudi upokojenim delavcem organov državne uprave in pravosodnih organov ter upokojencem Agencije RS za plačilni promet. V primeru prostih enot lahko le-te uporabljajo tudi zunanji interesenti, ki izkažejo zanimanje za letovanje v počitniških enotah ter neposredni proračunski uporabniki za namene opravljanja svoje dejavnosti, je razvidno s spletne strani ministrstva za javno upravo (MJU). Izven sezone cene tudi do 20 % nižje Aktivni in upokojeni delavci organov državne uprave lahko izbi- rajo med 80 počitniškimi enotami, od tega jih je 29 na območju Republike Slovenije ter 51 v sosednji Hrvaški, natančneje Istri in otokih. Cene se gibljejo od 35 do 74 evrov za dnevni najem posamezne počitniške enote. Državni uslužbenci se morajo za najem počitniških zmogljivosti prijaviti na razpis, za poletno sezono že aprila: »Počitniške enote se v poletni in zimski sezoni dodeljujejo na osnovi razpisa za počitnikovanje. O dodelitvi počitniških enot zaposlenim v or- ganih državne uprave in pravosodnih organih v času razpisa odloča posebna komisija v okviru Direkto-rata za stvarno premoženje. Izven razpisa in izven sezone se počitniške enote dodeljujejo na podlagi vrstnega reda prispelih prijav. Za doseganje čim večje izkoriščenosti počitniških enot izven sezone se v tem času zaračunavajo cene po ceniku, zmanjšane do 20 %, razen za letovanja v času prvomajskih praznikov, jesenskih počitnic in za božično novoletne praznike.« Poleti najraje na LoV* I * * t t »I sinj, pozimi v Kranjsko Goro in na Roglo Počitniške enote so v poletni in zimski sezoni skoraj polno zasedene. Samo v letošnjem letu je bilo do sredine julija letovanje odobreno 1280 osebam, od tega 149 zunanjim uporabnikom. »Največ povpraševanja beležimo v poletni sezoni za enote v naselju Bučanje na otoku Lošinju ter v zimskem času za eno- te v Kranjski Gori ter na Rogli,« so še sporočili z ministrstva. Zmogljivosti so na hrvaški obali in otokih do konca poletne sezone skoraj popolnoma zasedene. Pretežno prosti so le termini na koncu avgusta in v začetku septembra, natančneje od 27. avgusta do 3. septembra, in sicer v Istri v naseljih Dajla, Mareda, Novigrad in Barba-riga, cena dnevnega najema pa znaša od 45 do 47 evrov. Medtem ko na otokih ni več prostih kapacitet. Skoraj popolnoma zasedene so tudi enote na slovenski obali. Zadnji teden v avgustu je mogoče letovati le še v Portorožu (Beli križ), kjer najem apartmaja stane 44 oziroma 48 evrov. Je pa toliko več počitniških mest v poletni sezoni na voljo v bližini Term Čatež (najem stanovanja v Brežicah stane 35 evrov), na Rogli (cena večjega apartmaja znaša 48 evrov, manjšega pa 42 evrov) in Kopah; tam lahko najamete garsonjero za 38 evrov. Prosti so prav tako še zadnji termini na koncu avgusta in septembra v Bovcu (39 evrov), Kranjski Gori (od 43 do 54 evrov), Bohinjski Bistrici (od 39 do 46 evrov) in Termah Čatež (74 evrov za najem hišice). Sicer pa so v Sloveniji počitniške kapacitete še v Luciji. Na Hrvaškem pa ima država počitniške zmogljivosti v Istri ter na otokih Lošinj, Cres in Pag. Termini prostih počitniških enot s cenami in krajšimi opisi so objavljeni na spletni strani MJU. Kot so še pojasnili na pristojnem ministrstvu, je proste termine možno rezervirati po telefonu. Monika Levanic Z oddajanjem počitniških enot država lani zaslužila in porabila okoli 420.000 € Kot so še sporočili z ministrstva za javno upravo, je bilo lani dopustovanje v počitniških enotah ministrstva odobreno 1.595 osebam, od tega 152 zunanjim uporabnikom. Lani je država z oddajanjem počitniških kapacitet - zanimivo - zaslužila do centa enako, kot so znašali stroški vzdrževanja le-teh; to je 419.129,21 evra. Z oddajanjem in vzdrževanjem počitniških enot jo je podobno odnesla v zadnjih petih letih. Največji »dobiček« je pridelala v letu 2012, in sicer 500 evrov. |Leto I Prihodki (v evrih) I Stroški (v evrih) I 2012 483.501 483.000 2013 461.082,99 461.082,34 2014 465.184,53 465.180,78 2015 470.006,59 469.968,95 2016 419.129,21 419.129,21 Vir: MJU Foto: arhiv torek • 25. julija 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 stvenimi statusi državah. V Sloveniji so kot območji posebne univerzalne vrednosti priznali pragozda na Donački gori. dreves s trase poti in zagotovitev varnosti za pohodnike.« Zagotovil je, da ti posegi na stanje pragozda in procese, ki v njem potekajo, ne vplivajo. Neprecenljivo genetsko bogastvo Na ZRSVN so poudarili, da Donačka gora od ostalih Haloz izstopa tako po nadmorski višini kot po geološki sestavi in razgibanem, strmem reliefu: »Greben Donačke gore je izrazito oster, njegova orientacija vzhod-zahod pa pogojuje izredno raznolike življenjske razmere na severnem in južnem pobočju.« Na severni strani Donačke gore, na nadmorski višini nad 600 metrov, je ohranjen bukov gozd s pragozdnim značajem. Skupaj meri skoraj 28 hektarjev. »V zavetju gozdov lahko najdemo številne hladnoljubne rastline, ki se običajno pojavljajo v Alpah oz. hladnejših severnih predelih. Na južnih, toplejših pobočjih so razmere in rastlinstvo drugačni. V gozdu se bukvi pridružijo toploljubni mali jesen, črni gaber in puhasti hrast. Goz- Foto: e-utrip Za Slovenijo doslej trije vpisi Za Slovenijo gozdova Krokar in Snežnik-Ždrode pomenita šele drugi in tretji vpis na Une-scov seznam svetovne naravne dediščine; doslej so bile nanj vpisane (pred tridesetimi leti) le Škocjanske jame. Na Ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da na novo vpisani gozdovi pravzaprav predstavljajo »razširitev predhodno priznanih in na seznam uvrščenih gozdov v Nemčiji, Slovaški in Ukrajini, svetovne dediščine z nazivom Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in starodavni gozdovi Nemčije«. Poudarili so še, da je vpis na seznam za Slovenijo pomembno priznanje za dobro varstvo gozdnih rezervatov v preteklosti, hkrati pa pomeni tudi močno zavezo za prihodnost. vpisali, a s tem pomen njenih bukovih pragozdov ni nič manjši. dovi se mozaično prepletajo s travniki in ob gospodarskih poslopjih visokodebelnimi sadovnjaki starih, povečini že izginulih vrst jablan, ki danes predstavljajo neprecenljivo genetsko bogastvo,« so povedali na ZRSVN. Jenčič je poudaril, da pragozdovi predstavljajo podobo pr- vobitne narave, kakršna bi bila brez človekovih vplivov: »So zatočišče za nekatere redke vrste, ki so vezane na mrtev in razgrajujoč se les, so del narave, od koder lahko te vrste bogatijo ostale dele narave, poleg tega pa predstavljajo laboratorij v naravi in neprecenljivo zbirko naravnih procesov, stanj in dogajanj, katerih proučevanje nam lahko prinese številna spoznanja o procesih v razvoju gozdov.« Nova spoznanja, je sklenil, je mogoče uporabiti ne le pri varstvu narave, temveč tudi pri gospodarjenju s preostalimi gozdovi. Eva Milosic Muretinci • 19. tabor gasilske mladine Prevladalo veselje in navdušenje Komisija za delo z mladino pri Gasilski zvezi (GZ) Gorišnica tradicionalno prireja poletni tabor gasilske mladine. Letošnjega se je udeležilo 65 otrok, za katere je skrbelo 20 mentorjev. »Zadali smo si cilj, da tabor naredimo drugačen. Namen je bil, da bodo otroci nad dogajanjem navdušeni in se nam prihodnje leto ponovno pridružijo. Tridnevno druženje smo začeli z dvigom gasilske zastave. Prvič v 19-letni zgodovini so otroci ob pomoči mentorjev izdelali taborniško zastavo. Tako je vsak postal del nje ter hkrati začutil pravo pripadnost taboru in gasilstvu. Vsak večer se je zastava ob zboru spustila in vsako jutro ob zboru dvignila. Ena od novosti je bila tudi ta, da smo se skozi igro poskušali spoznati. Jutra in zajtrke smo namenili zdravju in ozaveščanju o njem. Zato smo si pripravljali zdrav slovenski zajtrk z maslom in medom. Pa tudi sicer so kuharji na taboru zelo dobro poskrbeli za prehrano. Med aktivnostmi, ki smo jih izvajali, smo se pripravili na našo prvo razstavo ob dnevu gasilcev GZ Gorišnica. Z različnimi tehnikami smo izdelovali gasilske avtomobile. Del programa smo namenili izobraževanju mladih. Izvedli smo vaje iz razvrščanja, spoznavali gasilsko opremo, gasilci operativci so nam prikazali kuhinjski požar s pravilnim načinom ravnanja in gašenja. Obiskali so nas predstavniki policijske postaje Gorišnica, vodstvo GZ Gorišni-ca in PCD Muretinci ter župan občine Corišnica Jože Kokot. Družili smo se s stanovalci Doma upokojencev, podali smo se tudi na krajši pohod ob Dravi in se srečali z naravovarstvenikom Dominikom Bombekom. Spoznali smo zgodovino PGD Muretinci in si ogledali gašenje s staro ročno brizgalno. Na taboru sta nas obiskala animatorja z Mesta norčij. Tridnevno druženje smo končali v športno-zabavnem duhu. Ob koncu tabora smo podelili medalje in spustili taborniško zastavo. Otroci so se imeli lepo, bili so srečni, nasmejani, pa tudi zelo utrujeni,« je o dogajanju na letošnjem mladinskem gasilskem taboru v Muretincih povedala predsednica komisije za delo z mladimi pri CZ Corišnica Barbara Ambrož. Mojca Zemljarič T A ft V V skupini Talum se zavedamo, da ¡e ključ do uspeha v znanju. Da bomo tudi v prihodnje lahko uresničevali svoje cilje in poslanstvo, vabimo mlade iz naše regije, da se prijavijo na razpis za dodelitev kadrovskih štipendij. Poleg štipendije vam nudimo možnost, da že v času šolanja spoznavate delovno okolje in svoje bodoče sodelavce. Prav tako vam bomo omogočili pomoč pri pripravi seminarskih in diplomske naloge, in kar je še najpomembneje - pri nas si lahko pridobite svoje prve delovne izkušnje. Za šolsko leto 2017/2018 razpisujemo štipendije za pridobitev različnih poklicev, ki so navedeni v nadaljevanju. Naziv strokovne in poklicne izobrazbe_Število štipendij Mag. inž. strojništva (2. bol. st.) 2 Dipl. inž. strojništva (1. bol. st.) 2 Mag. inž. elektrotehnike (2. bol. st.) 2 Dipl. inženirelektrotehnike (1. bol. st.) 2 Mag. inž. metalurgije in materialov (2. bol. st.) 2 Dipl. inž. materialov (UN) (1. bol. st.) 2 Mag. gospodarskega inž. (2. bol. st.) 1 Mehatronik operater (KV) 5 Oblikovaleckovin-orodjar(KV) 5 Metalurg (KV) 3 Strojni mehanik 5 Metalurški tehnik 5 Strojni tehnik 3 Elektro tehnik 3 Elektro tehnik-energetik 3 Gradbeni tehnik 2 Kemijski tehnik 1 Zainteresirane kandidate prosimo, da pošljete svoje prijave do 20. 8. 2017 na naslov: TALUM, d. d., Kidričevo Kadrovska služba Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo K prijavi obvezno priložite tudi: • fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih z navedbo števila opravljenih izpitov in števila predpisanih izpitov, • potrdiloovpisu, • življenjepis. Z rezultati izbora bomo kandidate pisno obvestili najkasneje do 30. 9. 2017. POSTANITE TUDI VI TALUMOVEC. 8 Štajerski TEDNIK V središču torek • 25. julija 2017 Slovenija, Podravje • Koliko denarja porabimo zgolj za nujne osebne dokumente Moč upravljavca obsežnih zbirk osebnih Povprečnemu polnoletnemu državljanu Slovenije je država izdala pet različnih dokumentov oz. kartic: osebno izkaznico, potni list, dobitev, podaljševanje in preklic vseh naštetih listin posameznik v celem življenju porabi precej denarja, predvsem pa časa in živcev. Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so pojasnili, da v vsakdanjem življenju sicer pogosto govorimo o osebnih dokumentih, vendar zakonodaja tega pojma ne definira: »Po Zakonu o osebni izkaznici med uradne identifikacijske dokumente štejejo dokumenti, ki so opremljeni s fotografijo in jih je izdal državni organ. Uporabljamo jih za dokazovanje istovetnosti (identifikacijo), nekatere tudi za dokazovanje državljanstva in kot potovalni dokument.« Med tovrstne javne listine štejejo osebna izkaznica, potna listina, obmejna prepustnica, vozniško dovoljenje, orožni list in potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Toda: državne meje z vozniškim dovoljenjem, čeprav je identifikacijski dokument, ni mogoče prečkati. Na kartici vozniškega dovoljenja so sicer napisani prav vsi podatki, ki jih ima osebna izkaznica (ime in priimek, rojstni datum, stalni naslov in EMŠO številka), na obeh dokumentih je tudi osebna fotografija. Vozniško dovoljenje pravzaprav vsebuje le še nekaj podatkov več: katere kategorije vozil sme oseba voziti in do kdaj. V čem je torej problem? Na MNZ so pojasnili, da prav vse naštete listine omogočajo izkazovanje istovetnosti, bodisi ob Sveti Andraž • Gradnja infrastrukture v naselju Vitomarci V centru Vitomarcev trgovina in novi zdravstveni pro Javni razpis, s katerim je občina Sveti Andraž iskala investitorja za izgradnjo poslovno-stanovanjskega centra v Vitomarcih na zemljišču, ki je okrog 50 metrov oddaljeno od čen 18. julija. zunaj objekta, do merilnega mesta pa bo to strošek investicije. V zaključni fazi je investicija javne poti Oplot, ki poteka iz naselja Novinci proti Hvaletincem ob Andrenskem potoku. Celotna dolžina odseka je 1016 metrov, v okviru projekta Oplot je bilo moderniziranih 380 metrov poti, tako da imajo vsa gospodinjstva, vezana na to javno pot, urejen dostop. Dela je kot najugodnejši ponudnik izvedlo podjetje Asfalti Ptuj za nekaj več kot 26.000 evrov. Dela so v zaključni fazi, treba je izvesti le še kakovostni pregled. Za investicijo v Hrgovo domačijo, ki je prav tako že zaključena, so 85 odstotkov sredstev pridobili iz EU - Interreg Slovenija - Hrvaška - čezmejno sodelovanje. Kot je povedala županja občine Sveti Andraž Darja Vudler, pa se bodo 31. julija začela dela na urejanju infrastrukture v delu naselja Vitomarci do hišne številke 36. Najugodnejšo ponudbo je oddala Komunala Slovenske gorice, d. o. o., ki bo dela izvedla do konca septembra za ceno nekaj več kot 39.990 evrov. V okviru pod- identifikaciji pri upravnem organu ali v pravnem prometu. Kljub temu imajo te listine tudi druge osnovne funkcije, ki so odvisne predvsem od vsebine navedenih podatkov. »Posameznik z vozniškim dovoljenjem izkazuje le pravico do vožnje motornega vozila določene kategorije v cestnem prometu, ne pa tudi državljanstva,« so opozorili. Tako je odločila Evropska unija Možnost združitve osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja so na Ministrstvu za infrastrukturo (MI) zavrnili: »Obrazci potovalnih dokumentov so predpisani z mednarodnimi standardi, obrazec vozniškega dovoljenja pa z direktivo EU.« Namen direktive je, da se vsem imetnikom vozniških dovoljenj v državah članicah EU izda dovoljenje na enotnem obrazcu in da se dovoljenja vzajemno priznavajo, zato so vozniška dovoljenja v vseh državah samostojni dokument in jih ni mogoče združiti z ostalim dokumenti. Na MI so dodali, da države članice EU sicer lahko v vozniško dovoljenje vgradijo tudi mikro-čip: »Vanj pa se lahko vključijo le usklajeni podatki o vozniškem do- Prekrški so stvar presoje uradnih oseb Polnoletni državljani morajo imeti vsaj enega od uradnih identifikacijskih dokumentov. »To je lahko tudi samo vozniško dovoljenje, po lastni presoji, glede na posameznikove potrebe,« so dejali na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Zakon o osebni izkaznici določa, da mora imeti državljan identifikacijski dokument vedno pri sebi, razen kadar bi bilo to glede na okoliščine nesmotrno. »Gre za situacije, ko je logično, da oseba pri sebi nima ničesar, kot so rekreacija, delo v gozdu, na polju, sprehod v bližini doma ipd., torej določba dopušča izjeme,« so pojasnili na MNZ. »Če polnoletni državljan, ki stalno prebiva v Sloveniji, nima drugega dokumenta s fotografijo, ki ga izda državni organ, pa mora imeti osebno izkaznico, sicer je v prekršku, za katerega je predpisana globa v višini od 400 do 830 evrov. Če posameznik nima pri sebi osebnega dokumenta ali ga noče dati na vpogled uradni osebi, ki je po zakonu za to pooblaščena, se lahko kaznuje za prekršek z globo v višini od 50 do 200 evrov,« so še dodali. voljenju in le s soglasjem komisije se lahko na mikročip shranjujejo dodatni podatki. Pri tem so mišljeni podatki o izrečenih kaznih, prekrških in drugih podatkih, ki se nanašajo na varnost v cestnem prometu, ne pa tudi drugi podatki.« Na MNZ so sicer povedali, da v državah, kjer imajo t. i. elektronsko osebno izkaznico oz. osebno izkaznico s kvalificiranim digitalnim potrdilom, le-to imetniki ven- darle lahko uporabljajo za različne storitve e-uprave, seveda v skladu z nacionalno zakonodajo ... Bi bilo mogoče osebno izkaznico združiti vsaj s katerim drugim dokumentom? Na MNZ so v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Ministrstvom za javno upravo leta 2008 izvedli javni razpis za izbor izdelovalca elektronskih osebnih Na pristojnih ministrstvih so pojasnili, da posameznih osebnih dokumentov seboj ni mogoče združiti. izkaznic, ki bi jih bilo mogoče uporabljati tudi za uveljavljanje storitev na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Na MNZ so odločili, da javno naročilo ni uspelo zaradi previso- kih stroškov: »Skladno z novo ponudbo bi se osnovna cena osebne izkaznice, ki bi bila brez čipa (opcijska možnost) in zato primerljiva s trenutno veljavno osebno izkaznico, povišala za kar 88,26 %.« V zakonitem roku so prejeli eno ponudbo, ki jo bodo sedaj pregledali. Zemljišče, na katerem bo stal poslovni center, je občinska last. Občina si prizadeva, da bi v njem zasebni investitor uredil tudi trgovino, ki jo nujno potrebujejo, prav tako pa naj bi v novi center preselili tudi zdravstveno ambulanto, ki sedaj dela v neprimernih prostorih občinske stavbe. Kot je povedal direktor občinske uprave občine Sveti Andraž Miran Čeh, bo odločitev glede ponudbe zain- teresiranega investitorja znana v dveh do treh tednih. V tem času se v občini Sveti Andraž odločajo še o izvedbi razpisov za dve investiciji: ureditvi infrastrukture v naselju Vitomarci -center, ki je zajeta tudi v rebalansu občine za leto 2017, v višini okrog 100.000 evrov, ki naj bi jo izvedli v dveh letih. Zajela naj bi izgradnjo kanalizacije, pločnika z javno razsvetljavo, prevezavo obstoječih uporabnikov na novi vodovod, ki poteka skozi center Vitomarcev V vrtec sprejeli vse otroke V šolskem letu 2017/2018 bodo v občini Sveti Andraž imeli tri polne oddelke vrtca, kar pomeni, da niso nikogar zavrnili. Gre za 52 otrok, kar je največje število otrok v njihovem vrtcu doslej. Zelo so veseli, da število rojstev v občini narašča, je povedala županja Darja Vudler. „Sprejeli smo nove ekonomske cene za vse tri skupine vrtca, ki temeljijo na pravilniku za izračun cene in dejanskih stroških, ki so primerljive z okoliškimi občinami: za prvo starostno skupino z dosedanjih 380,23 evra na 422,13 evra, za drugo z dosedanjih 353,89 evra na 326,56 evra; dodan pa je nov kombiniran oddelek, za katerega je ekonomska cena 371,95 evra. (ob izgradnji vodovodnega sistema se obstoječih uporabnikov ni prevezalo na novi glavni vod) in ureditev cestišča. Gre za investicijo, ki se bo izvajala v dolžini okrog 350 metrov, od kapele pri večnamenski dvorani do sedeža občine. Tudi ureditev infrastrukture v Drbetincih je dveletni projekt, za katerega prav tako še iščejo obliko razpisa; gre pa za investicijsko vrednost v višini 282.000 evrov. Vključuje prevezavo 45 obstoječih vodovodnih priključkov na novozgrajeni vodovodni sistem (za zdaj so uporabniki še priključeni na stari vodovodni sistem), izgradnjo javne razsvetljave in pločnika ter ureditev cestišča za odvajanje meteornih vod na dolžini okrog 1500 metrov. Pri prevezavi vodovodnega priključka bodo obstoječi uporabniki morali plačati stroške prestavitve merilnega mesta Foto: Črtomir Goznik V centru Vitomarcev naj bi zrasel poslovno-stanovanjski center, v katerem naj bi zasebni investitor uredil tudi trgovino, saj jo v občini Sveti Andraž nujno potrebujejo. Na javni razpis so prejeli eno ponudbo, o kateri bodo predvidoma odločili v dveh do treh tednih. torek • 25. julija 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 9 podatkov je velikanska vozniško dovoljenje ter slovensko in evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Za pri- Za dokufflCHtC CUa plača Zakaj v dobi elektronskega poslovanja dokumentov ni mogoče združiti na enotni kartici? Dokumenti večinoma veljajo deset let Čas veljavnosti listin je odvisen od starosti državljana in od tega, koliko listin je posameznik v preteklih petih letih izgubil oz. so mu jih ukradli. Pri osebnih izkaznicah in potnih listih doba veljavnosti znaša od enega do deset let. Kartica vozniškega dovoljenja je veljavna deset let oz. krajše obdobje, če je tako določeno v zdravniškem spričevalu o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornega vozila. Slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja velja neomejeno dolgo (čas njene uporabe je pogojen izključno z njeno življenjsko dobo oz. morebitno spremembo vidnih podatkov na kartici), saj je čipna kartica in se urejenost zavarovanja preverja izključno na elektronski način. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja je za večino zavarovanih oseb veljavna eno leto, za upokojence in po njih zavarovane družinske člane ter za otroke do dopolnjenega 18. leta starosti je veljavna pet let oz. do polnoletnosti. Foto: CG in kartic zdravstvenega zavarovanja med Stvar prihodnosti ali enormne moči? Sta združljivi vsaj slovenska in evropska kartica zdravstvenega zavarovanja? Na ZZZS so poja- snili, da tudi ta združitev zaradi tehnoloških in poslovnih razlogov trenutno ni mogoča; slovenska kartica ima čip, evropska ne, poleg tega se veljavnost zavarovanja pri obeh preverja različno. Kljub temu so napovedali: »Združitev nacionalnih in evropske kartice zdravstvenega zavarovanja je stvar prihodnosti, ko bodo na ravni EU sprejeti vsi potrebni standardi in predpisi ter ko bodo vse države EU usposobljene vzpostaviti elektronsko kartico s čipom in pripada- jočo informacijsko opremo na nacionalni ravni, podobno kot smo to leta 2000 storili v Sloveniji.« Na ZZZS v ta namen že sodelujejo v različnih delovnih skupinah in projektih EU, kjer pripravljajo podlage in standarde nove evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. »Ob prenovi slovenske kartice leta 2008 smo tako upoštevali tudi vse do sedaj znane evropske standarde, tako da bo slovenska kartica oz. njen čip izpolnjevala pogoje za elektronsko evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. O načinu in hitrosti uvedbe elektronske evropske kartice bodo odločale države članice EU.« Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ob tem poudarila, da združevanje dokumentov prinaša številne tako pozitivne kot negativne posledice, ki bi jih bilo treba najprej celovito proučiti: »Težko je npr. vnaprej trditi, da bi bilo stroškov z izdajo enega dokumenta manj. Kartica je samo nosilec dokumenta oz. podatkov in verjetno predstavlja v celotnih stroških (v primerjavi z izdajo, prevzemom, preklici in drugimi obdelavami) majhen delež. Upoštevati je treba tudi, da so določeni dokumenti standardizirani na evropskem nivoju.« Opozorila je tudi, da je enoten dokument lažje izgubiti, takšna izguba pa bi pomenila tudi večje možnosti zlorab: »Tako hkrati izgubimo, karikirano povedano, ključ do mnogih vrat. Najbrž drži, da nekateri nosijo vse dokumente skupaj in naenkrat s seboj, drugi pač ne. Na videz enostavne in praktične rešitve včasih niso tako enostavno izvedljive in smiselne iz finančnih, pravnih in organizacijskih vidikov.« Tudi sicer je po njenem mnenju več manjših zbirk različnih osebnih podatkov, ki jih Za novo osebno izkaznico je po podatkih Ministrstva za notranje zadeve treba odšteti med 12,06 in 27,96 evra ter za nov potni list med okoli 34,80 in 59,70 evra (odvisno od veljavnosti prejšnjih listin in prednostne izdelave, če vloga ni nujna iz razlogov, kot so zdravljenje, bolezen oz. smrt ožjega družinskega člana ali nujni službeni opravki). S spremembo zakonodaje leta 2008 in z zagotovitvijo tehničnih in tehnoloških možnosti za objavo podatkov o pogrešanih, izgubljenih in ukradenih dokumentih na enotnem državnem portalu e-uprava objava preklicev pogrešanih, ukradenih in izgubljenih osebnih izkaznic, potnih listin in obmejnih prepustnic v Uradnem listu Republike Slovenije ni več potrebna. Prva izdaja vozniškega dovoljenja stane 21,37 evra, za podaljšanje veljavnosti oz. zamenjavo je treba plačati 16,30 evra. Pri prvi pogrešitvi vozniškega dovoljenja je treba plačati takso v višini 31,70 evra (pri vseh naslednjih 58,90 evra) in za obrazec odšteti 3,27 evra. Še najcenejši sta kartici zdravstvenega zavarovanja: pridobitev obeh je brezplačna, v primeru izgubljene ali ukradene slovenske kartice pa je treba plačati 3,51 evra za izdelavo in pošiljanje nove. Glede na pričakovano življenjsko dobo smo čez palec izračunali, da bo povprečen državljan v času svojega življenja za pet listin oz. kartic odštel približno trenutno neto minimalno plačo. Natančnejši izračun žal ni mogoč, saj je odvisen od številnih dejavnikov; predvsem od tega, kolikokrat bo posameznik osebne dokumente izgubil oz. mu jih bodo ukradli ter kako zelo se mu bo z izdajo dokumentov mudilo, prišteti pa bi bilo treba tudi stroške fotografiranja za dokumente. upravlja več upravljavcev (torej razdrobljene in nepovezane zbirke) zasebnosti bolj prijaznih kot ena velika in popolna zbirka osebnih podatkov, ki jo upravlja en sam upravljavec: »Njegova moč je zaradi obsega različnih osebnih podatkov lahko enormno velika!« Bi nas torej, glede na to, da so vsi (domnevno) ločeni upravljavci zbirk osebnih podatkov pravzaprav ena in ista država, moralo skrbeti? Eva Milošič stori sedeža občine, je bil zaklju- pisane pogodbe bodo zgradili sekundarni vodovod s hidranti, prevezali obstoječe uporabnike na novi vodovod, uredili javno razsvetljavo, ceste in odvajanje meteornih vod. Letošnji proračun občine Sveti Andraž je bil v prvotnem pregledu določen v višini 1.448.865 evrov na prihodkovni strani in 1.614.747 evrov na odhodkovni ravni, zadolževanje pa le za povratna sredstva v višini 43.309 evrov. Z junijskim rebalansom so se prihodki znižali na 1.118.747 evrov zaradi zakasnelega črpanja sredstev EU iz dveh projektov Interreg; odhodki pa na 1.1455.605 zaradi črtanja Interreg projekta z Avstrijo, ki ni bil odobren. Projekti Interreg Hrvaška in Madžarska pa se bodo uskladili glede na predvidene odhodke, nekaj pa se jih bo tudi prestavilo v leto 2018. Odhodki se bodo zmanjšali tudi zaradi projektov Las, ki se bodo izvajali v prihodnjem letu; povečali pa zaradi povečanih oddelkov v Vrtcu Vitomarci. MG Ormož • S praznovanja 46. dneva gasilcev GZO Trgoviški gasilci v premajhnem gasilskem domu Prostovoljno gasilsko društvo Trgovišče j'e bogatej'še za novo motorno brizgalno. Člani društva pa si želijo nov gasilsko-vaški dom, saj' j'e sedanji zaradi vse večjih vozil postal nefunkcionalen in premajhen. Sredi meseca so v Trgovišču praznovali gasilci. Praznovanje ob 46. dnevu gasilcev Gasilske zveze Ormož in v počastitev 122-letnice PGD Trgovišče so začeli v petek z devetimi tradicionalnimi operativnimi igrami, v katerih se je pomerilo vseh 15 gasilskih društev Gasilske zveze Ormož z 19 ekipami. Zmago so odnesli gasilci iz Cvetkovcev. Še posebej slovesno je bilo naslednji dan, v soboto, ko je v organizaciji GZ Ormož in domačega gasilskega društva potekala proslava. Slovesnega dogodka so se udeležili številni gasilci in gasilke iz Gasilske zveze Ormož, ki so s parado pospremili tudi prevzem nove motorne brizgalne v vrednosti okoli 14.000 evrov. Kot je pojasnil predsednik PGD Trgovi-šče Marjan Anderlič, bodo poslej z novo gasilsko pridobitvijo lahko zagotavljali večjo požarno varnost. V projektu nakupa motorne brizgalne so svoj mošnjiček odprli gasilci iz društvene blagajne, večji del sredstev pri nakupu pa je primaknila občina Ormož. Slovesnosti, na kateri so bile podeljene tudi številne zahvale in odlikovanja, se je poleg predstavnikov domače in sosednjih gasilskih zvez, župana občine Ormož Alojza Soka in drugih udeležil tudi namestnik regijskega poveljnika Roman Cafuta. Prireditev so popestrili s kulturnim programom, v katerem se je predstavila gasilska mladina domačega društva ter ženski gasilski pevski zbor GZ Ormož. Praznovanje se je nadaljevalo na gasilski veselici, ki se je zavlekla pozno v noč. Sicer pa je slovesnost potekala na zemljišču nasproti sedanjega gasilskega doma, kjer želijo trgo-viški gasilci čez čas postaviti nov gasilko-vaški dom. Kot je namreč še razložil predsednik, je dosedanji gasilski dom postal premajhen, obnova obstoječega objekta pa ni smiselna, saj je le-ta nefunkcionalen in dotrajan. »Želja po novem gasilsko-vaškem domu je zares velika. Aktivnosti v to smer že tečejo. Smo v fazi odkupa zemljišča. Sklenili smo predpogodbo. Kupnina bo znašala 50.000 evrov. Polovico sredstev bo zagotovila občina Ormož, preostala sredstva pa bomo zbrali sami,« je povedal Anderlič ter se še zahvalil občini, gasilski zvezi in članom domačega društva za pomoč pri izvedbi prireditve. Monika Levanič Foto: Spela Horvat 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 25. julija 2017 Ptuj • Deveti mednarodni glasbeni festival Arsana Art Ptuj 2017 Eksplozija glasbenih vrhuncev in večernega Ptuja Če kdaj, potem ptujsko mestno jedro diha s polnimi pljuči, ko se začne sedaj že tradicionalno festivalsko dogajanje. V dneh, ko glasbeno in umetniško zaživijo številni ptujski odri, nekateri tudi v okolici, je lepo biti Ptujčan. Terase lokalov so polne, obiskovalci uživajo v glasbenih nastopih tudi po glasbenih vrhuncih na osrednjih odrih, med obiskovalci pa niso samo Ptujčani, v zadnjih letih se jim pogosteje pridružujejo tudi glasbeni uživači in umetniški navdušenci iz cele Slovenije, pa tudi že iz tujine. Ptujsko festivalsko dogajanje tako postaja izjemno pomemben del tovrstnega dogajanja v evropskem in tudi svetovnem merilu, ki se ponaša z vedno novimi mednarodnimi glasbenimi oz. umetniškimi projekti in izzivi. Svetovno znani umetniki na Ptuju uživajo zaradi izjemno hvaležnega občinstva, prijaznosti gostiteljev, kakovostne hrane in vina ter tudi preteklosti s številnimi kul-turno-zgodovinskimi spomeniki, ne nazadnje pa tudi zaradi občinske (županske) pozornosti. Ptuj se je tako že priljubil dvakratnim gram-myjevcem New York Voices, da bodo tudi v prihodnje na največjem evropskem vokalnem jazz kampu v najstarejšem slovenskem mestu prenašali znanje o jazz glasbi, seveda pa bo ob njegovem preraščanju v samostojno festivalsko dogajanje potreboval tudi izdatnejšo podpo- Z oživitvijo zgodbe so občinstvo popeljali v čas, ko je nedaleč stran, v starem gradu Štaten-berg, še živela grajska gospoda s svojo služinčadjo. Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je grof Ignacij Marija Attems z dobrim gospodarjenjem postal eden najpre-možnejših štajerskih plemičev; na štatenberškem gospostvu dobrih pridelkov namreč ni manjkalo, še posebej odlična sta bila les in vino. Grofje imel z ženogrofico Marijo Regino Attems več otrok, med njimi tudi grofica Dizmo. Ko je ta sredi veselega nazdravljanja dobri vinski letini izginil, so se stvari zapletle. Sploh pa, kaj so ro. Občinstvo ga je že prepoznalo, zaključni koncert udeležencev iz 14 držav sveta so 15. julija navdušeno pospremili. Ne bosta ga odnesla ne Gradec, ne Berlin, so potrdili tudi člani skupine New York Voices, ambasadorji mednarodnega glasbenega festivala Arsana. S kampom se je Ptuj ponovno postavil na svetovni jazzovski zemljevid, je poudaril Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana. Tega pa ne bi bilo brez podpore mnogih posameznikov, sponzorjev in pokroviteljev. Pomemben pa je tudi zaradi turističnih in promocijskih učinkov, udeleženci drugega jazz kampa z New York Voices so med drugim prinesli tudi 600 dodatnih nočitev. Na odprtju 9. mednarodnega glasbenega festivala Arsana Art Ptuj 2017, ki je bilo 21. julija, je ptujski župan Miran Senear izpostavil, da je na Ptuju ponovno praznik kulture in umetnosti. Te besede je izrekel že na odprtju festivala moderne umetnosti Art Stays. Čestital je organizatorjem za še eno izjemno festivalsko dogajanje, v katerem vztrajajo že devet let in vsako leto znova pripeljejo v mesto ob Dravi izjemne glasbene umetnike z vsega sveta. Ptuj je čudovita kulisa, ki potrebuje vsebino ... V tem času so pripravili več kot 450 koncertov, na katerih je nastopilo 4300 glasbenih umetnikov z vsega sveta, na katerih je uživalo več kot 200.000 obiskovalcev. To je za mesto velikega pomena, izjemna promocija glasbe in tudi samega mesta. „Ptuj je čudovita kulisa, ki pa potrebuje vsebine. Te pa jim dajejo ustvarjalci, tako kot je na področju kulture Arsana s svojimi sodelavci. Vse čestitke." Letošnji mednarodni glasbeni festival Arsana je prinesel kar 60 glasbenih dogodkov z več kot 350 glasbenimi umetniki z različnih glasbenih področij. V spremljevalnem programu pa vabi tudi z bogatim pouličnim dogajanjem, otroškim festivalom, plesnim Art Dancem, okroglimi mizami, mednarodnimi glasbenimi seminarji, kulinaričnimi dogodki, vegetarijanskim bazarjem, plesnimi predstavami in nekaterimi drugimi dogodki. „Zelo smo veseli, da lahko nekajkrat na leto gostimo pomembna imena, ki na Ptuj privabijo obiskovalce z vseh koncev Slovenije in tudi tujine. Tudi letos so vrednost festivalskega dogajanja prepoznali številni ljudje, ki so vsak na svoj način pripomogli k temu, da smo na pragu novega festivalskega vrhunca. To niso niti več sponzorji in donatorji, to so naši prijatelji. Zahvaljujem se vsakemu posebej," pa je povedal Mladen Delin, ki je izpostavil, da si zadnja tri leta festival z obiskom svetovnih zvezd Jo Nesbo: Policija Poletje je čas za bolj sproščeno branje, saj ne vem, ali se vam bo dalo brati neko težko čtivo, ko vas v soseščini čaka osvežilno morje, na dosegu roke pločevinka piva in ste udobno zleknjeni v gosti senci, ozvočeni s škržati. Zato je naš današnji bralni namig: kriminalka. V»n■w' POLICIli uuH ruil Skandinavski avtorji so v zadnjem času navdušili bralce po vsem svetu. Med njimi je nesporni kralj Jo Nesb0 s svojim detektivom Harryjem Holejem (ali Holeom? Kako Norvežani izgovorijo priimek Hole? Prezahtevno vprašanje za čas poletnega lenarjenja ...). Njegova tokratna naloga, ki se je loti s svojimi starimi sodelavci, je poiskati morilca policistov. Ta je začel ubijati policiste na krajih, kjer se je nekoč že zgodil umor, pa ga takrat niso razrešili. Še več: to počne ob obletnicah prvotnih zločinov, policiste pa mori na način, kakor je bil storjen prvotni umor. Napeto branje 536 strani dolgega romana, ki smo si ga privoščili kupiti v eni od trgovskih verig, kjer nas poleg poceni blaga redno oskrbujejo tudi s poceni knjigami (pa sploh ne slabimi!), bo krivo, da se kak dan mogoče ne boste toliko kopali, kot bi se, če knjige ne bi imeli s sabo na dopustu ... Ocena: 5 (in 5 tudi za trgovca, ki nam je omogočil poceni nakup!) jš Majšperk, Makole • Legenda o nastanku Gnadnega vrha in cerkve svete Ane Naj milost vselej bode tu pri nas Člani Kulturno-prosvetnega društva Stoperce so minuli konec tedna na prireditvenem prostoru nad župnijsko cerkvijo v Stopercah premierno uprizorili Legendo o nastanku Gnadnega vrha in cerkve svete Ane. Foto: Jure Matoz Deveti glasbeni festival Arsana so odprli petkratni grammyjevci - izjemni The Swingles - ki že več kot pol stoletja spreminjajo meje vokalne glasbe. Legendo o Gnadnem vrhu in cerkvi svete Ane je oživilo okoli pol stotnije ustvarjalcev. »Gnadni, milostni vrh je to!« je odločila grofica Attems. imeli pri tem razvpita razbojnica Špelka in njeni pajdaši? Ustvarjalci gledališke predstave so v pripoved slikovito vpletli tudi življenje tlačanov, denimo pobiranje dajatev in v okolici Šta-tenberga nekoč menda zelo priljubljen krivolov. V Stopercah so tako poleg starega štatenberške-ga gradu s kapelico za predstavo »zrasli« tudi vinogradi, gostilna in seveda tudi vinska klet, zagorele so bakle, zaigrala je glasba, zakorakala je vojska. Magična predstava je pojasnila, od kod nekdanje ime Gnadni ali Milostni in današnje Gnani vrh ter zakaj se je grofu stari dvorec tako zameril, da je dal v dolini postaviti novega ... V pravem gledališkem spekta-klu je nastopilo štirideset igralcev (in kokoš), skupno število ustvarjalcev se je s tehnično ekipo, kostumografto in scenografi približalo petdesetici. Besedilo predstave je po virih zapisala Vera Planinc (pomagala je tudi pri režiji), obujeno legendo je režira-la predsednica stoperškega kul-turno-prosvetnega društva Anica Rejec. Ustvarjalci so poskrbeli še za prav posebno vez med preteklostjo in sedanjostjo; zbrane prostovoljne prispevke obiskovalcev bodo namenili za obnovo cerkve svete Ane. Eva Milošič vztrajno utira svoj pot na zemljevidu sveta, z njim pa tudi Ptuj. Tudi letošnji festival so slavnostno odprli: z dobitniki petih gram-myjev, s skupino The Swingles, ki že več kot pol stoletja spreminja meje vokalne glasbe. Nastopili so na največjih svetovnih odrih, se pojavili v mnogih televizijskih in filmskih zapisih. Njihov repertoar obsega priredbe Beatlesov, Bacha, Mozarta in mnogih drugih glasbenih velikanov. Skupino a cappella glasbe sestavlja sedem mladih pevcev, mojstrov svoje obrti, je letošnje največje zvezde festivala na odprtju festivala Arsana 2017 predstavil Delin. Dvorišče minoritskega samostana na Ptuju, druge slovenske Križanke in eno najlepših zunanjih prizorišč v Sloveniji, je ponovno zasijalo, zadovoljni obiskovalci pa so petkratne grammyjevce nagradili s stoječimi ovacijami. Nič manj pa ni blestel Rade Šer-bedžija s svojo skupino Zapadni kolodvor, ki se vedno znova rad vrača na Ptuj, kjer je leta 1970 posnel film Rdeče klasje in si spletel prijateljstva, ki trajajo še danes: z družino Kekec iz Žabjaka, kjer so snemali film. Nace Kekec z ženo Roziko tudi letos ni pozabil na domače darilo, čisti domači gemaj, ki še kako poživi. In Rade se mu tudi tokrat ni odrekel, s Kekčevim gemajem „v uvodu" je dvignil na noge z legendarno Ne daj se Ines, ki še danes navdušuje številne generacije. V letu svoje 70-letnice je prejel tudi povabilo, da postane član Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti, kot igralec, ki že dolgo snema tudi v Hollywoodu. Obiskovalci so uživali tudi v nedeljo zvečer z Vladom Kreslinom, Beltinško bando in Malimi bogovi, včeraj z Ljudsko zgodbo, Tadejem Tošem in Bandom Rokezije. Tako bo vse do konca festivala, 29. julija, ko pride na Ptuju tudi Odprta kuhna, najbolj priljubljena kulinarična tržnica v Sloveniji. Za kulturne sladokusce tako dogodkov ne bo zmanjkalo. MG Foto: EM Foto: EM Atletika Na DP slavila Domjanova in Brlek, Bedračeva na SP šesta Stran 12 Motokros Tim že zelo blizu najboljšim Stran 13 Rokomet V Gruzijo na SP trije Ormožani Stran 14 Nogomet Pripravljalne tekme in druge novice Strani 13 in 14 Strelstvo Ormožan Kevin Venta do 14. mesta s pištolo na 50 metrov Stran 15 Plezanje Markovičeva sedma Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 2. krog Za preobrat od 1:2 na 4:2 potrebovali le pet minut Aluminij - Krško 4:2 (1:0) STRELCI: 1:0 I. Mensah (33.), 1:1 Škrbič (57.), 1:2 Škrbič (63.), 2:2 Mesec (81.), 3:2 Krajcer (83., avtogol), 4:2 Nu-nič (86.). ALUMINIJ: Janžekovič, Ja-kšič, Martinovič, Čagalj (od 74. Krajnc), Vezjak, Mumino-vič, Petrovič (od 68. Vrbanec), Škoflek, Mesec, Tahiraj (od 70. Nunič), I. Mensah. Trener: Slobodan Grubor KRŠKO: Zalokar, Jakolič, Gorenc, Krajcer, Šturm, Dušak (od 46. Kovačič), Jovanovič (od 46. Diyoke), Mujan, Mandič (od 88. Nakič), Jurina, Škrbič. Trener: Stipe Balajič. Nogometaši Aluminija so se pred svojimi navijači v novi sezoni prvič predstavili v novem terminu - v petek popoldan. Krstili so ga z zmago ... Ta je bila priborjena na zelo težak način, saj so gostje še v 80. minuti tekme vodili 1:2, ob tem so imeli ravno v tej minuti lepo priložnost za 1:3. Niso je izkoristili, sledil pa je popoln preobrat igralcev v rdečih dresih. Škoflek in Mesec v prečko Rdeči so odlično odprli tekmo in si kot po tekočem traku pripravljali odlične priložnosti. V 8. minuti je prečko zadel Škoflek, v 11. še Mesec, v 16. minuti Foto: Danilo Vezjak Nogometaši Aluminija so na uvodni domači tekmi sezone 2017/18 vknjižili zmago proti ekipi Krškega, ki v 1. ligi sploh še ni premagala Kidričanov. je strel Muminoviča z golove črte izbijala obramba Krškega. »Tekmo smo začeli povsem v skladu s pričakovanji: poznali smo vse slabosti Krškega in jih tudi izkoriščali. Če bi hitro po-vedli 2:0 ali 3:0, bi bila tekma odločena,« je po tekmi razlagal Slobodan Grubor. Kazen za zapravljene priložnosti bi lahko prišla v 32. minuti, ko je Mujan prišel sam pred domačega ka-petana Janžekoviča, ki pa je odlično reagiral. V naslednjem napadu je Aluminij povedel: aktivni Jakšic je iz strani podal do Ibrahima Mensaha (lani je še igral za Krško), ta je odlično sprejel žogo in jo mimo nog svojega čuvaja poslal v mrežo - 1:0. Škoflek in Mensah bi lahko bila vodstvo povišala, v zaključku pa bi jo lahko Jurina izničil (sam pred Janžekovi-čem, strel preko gola). Gostujoči strateg Stipe Balajič bi prvi polčas najraje izbrisal: »Še drugič zapored smo slabo začeli tekmo, celoten prvi polčas je bil katastrofalen. Domačini so si zaslužili pred odmorom višjo prednost,« je dejal Dalmatinec, ki je v igralski karieri pustil neizbrisen pečat v dresu Maribora. Prevlada Krčanov Uvod drugega dela je bil bolj po željah gostov. Z dvema menjavama je Balajič hitro tehtnico nagnil na svojo stran, domačini pa niso našli odgovora. »Lahko smo pričakovali, da bodo Krčani dvignili nivo v 2. polčasu in to se je tudi zgodilo. Ob tem smo imeli že v pripravah težavo, da smo slabo začeli 2. polčase. Tukaj moramo v naslednjih tekmah reagirati boljše,« je razlagal Ve-dran Mesec. Skupaj s soigralci je lahko le spremljal akcije go- PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 2. KROGA: Aluminij - Krško 4:2 (1:0); Triglav Kranj - Maribor 2:3 (0:0); Rudar Velenje - Ankaran Hrvatini 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Radič (36.), 2:0 Mary (64.), 2:1 Vodeb (77.), 3:1 Vizinger (88.); Domžale - Celje 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Franjič (32.), 2:0 2užek (36.), 3:0 Rom (67.), 4:0 Franjič (90.); Gorica - Olimpija 0:2 (0:1); strelca 0:1 Abass (40.), 0:2 Eleke (76.). 2 1. OLIMPIJA 2. RUDAR VELENJE 3. MARIBOR 4. DOMŽALE 5. ALUMINIJ 6. KRŠKO 7. TRIGLAV KRANJ 8. ANKARAN HRVATINI 9. GORICA 10. CELJE TejrkorrB I v jf • M tstf\ T V vf II V^v 1 „ Mrl * k stov, ki so postajali vedno bolj nevarni. Ob tem so bile »iz letala« opazne težave Aluminija v obrambi. Janžekovič je v 53. minuti še ustavil izjemen poskus Miljana Škrbiča (v 1. krogu je dosegel dva zadetka Gorici), naslednjih dveh ni mogel. V 57. in 63 minuti je srbski napadalec odlično reagiral in z dvema zadetkoma prinesel svoji ekipi prednost 1:2. »Škrbic je eden redkih igralcev pri nas, ki iz desetih priložnosti zabije devet zadetkov. A saj veste, kako je s temi igralci: takoj ko malo izstopijo, jih opazijo večji klubi in odpeljejo ...,« je bil po tekmi zaradi tega srečen in obenem zaskrbljen Stipe Balajič. Rezervisti zrežirali preobrat Grubor je nemudoma reagiral in sledile so tri menjave v domači ekipi. Matic Vrbanec, Alen Krajnc in Marko Nunič so prinesli novo energijo v ekipo in pobuda je kljub tveganju z oslabitvijo branilske vrste (iz igre je odšel Čagalj) prešla na stran gostiteljev. Prodor Krajn- ca se je v 79. minuti končal z neuspešnim zaključnim strelom Škofleka, dve minuti kasneje pa je akcijo istih akterjev uspešno zaključil Mesec - 2:2. V naslednjem napadu so s priložnostjo odgovorili Krčani, a Mandič ni zadel iz bližine. V nasprotnem napadu pa so domačini prišli v vodstvo: po podaji Mensaha je Krajcer dvakrat z glavo posredoval pred borbenim Škoflekom, v drugo je to storil tako nespretno, da je žoga obtičala v mreži - 3:2. Popolnoma odprto igro na obeh straneh je v zaključku za dosego zadetka izkoristil še Marko Nunič, ki je zadel po asistenci Škofleka - 4:2. Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli za zmago Aluminija, pri katerem pa se zavedajo svojih slabosti. »V ekipi je kar nekaj novincev, ki potrebujejo svoj čas za prilagoditev. V obrambi imamo težave, saj je postavitev skorajda povsem nova, a s trdim delom jih bomo odpravili,« je dejal Grubor. V nedeljo se Kidričani na tekmo 3. kroga odpravljajo v Ljubljano, k Olimpiji. Jože Mohorič Balajič: »Premagali smo sami sebe« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »V prvem polčasu bi morali glede na prikazano tekmo odločiti v našo korist. Imeli smo šest ali sedem izjemnih priložnosti, v polno smo zadeli le enkrat. V drugi del smo šli 'premehko', kot da se nam bodo priložnosti pojavljale kar same od sebe - gostje so nas zaradi takšnega razmišljanja kaznouali. Nato smo se uendarle zbrali, z menjauami smo zadeli u polno. Fantom čestitam za zmago, črna luknja u drugem polčasu, ki je trajala 30 minut, pa je bila usekakor preuelika, to se nam ne sme ponauljati.« Stipe Balajič, trener Krškega: »Menjam ob polčasu sta nam na sredini igrišča prinesli ueliko pozitiimega: pouečali smo agresiimost, tudi pretok žoge je bil hitrejši. Vse skupaj se je poznalo z uodstuom 1:2. Na koncu sploh ne uem, kaj se nam je zgodilo u zaključku - premagali smo sami sebe. Glede na prikazano u 2. polčasu bi si zaslužili točko, a smo plačali uisoko ceno za neizkušenost. Naša mlada ekipa se ne zna braniti, tako da nismo branili uodstua 1:2, ampak smo poskušali zadeti za 1:3. Na žalost nam ni uspelo ...« Vedran Mesec, Aluminij: »Tekma je bila zelo težka, za nas pa so najpomembnejše tri točke. Ker si u 1. polčasu nismo uspeli priigrati uišje prednosti, se je u naših urstah pojauila nepotrebna neruoza, zaradi katere smo prejeli dua zadetka. Pomembno je, da smo pri zaostanku ohranili mirne glaue in smo uerjeli uase. Nikomur ni lahko zabiti štirih zadetkou, nam je to uspelo in zaradi tega sem zadouo-Ijen. Rezeruisti so sijajno oprauili suoje delo, u igro so imesli ueliko žiuahnosti. Od njih se pričakuje prau to in zaradi te širine na klopi smo lahko res srečni.« Foto: Danilo Vezjak 2 0 0 6 2 0 0 6 1 0 1 3 1 0 1 3 1 0 1 3 0 1 1 1 0 1 1 1 0 0 2 0 0 0 2 0 12 Štajerski Šport torek • 25. julija 2017 Atletika • Državno prvenstvo Domjanovi dva naslova, zmagal tudi Brlek Rokomet • SP U-21 v Alžiriji Atletsko društvo Kladivar je v Celju izvedlo Prvenstvo Slovenije za člane in članice v atletiki. Na njem niso nastopili vsi najboljši slovenski tekmovalci, prav tako pa tudi ne vsi najboljši ptujski tekmovalci (op. a., vzporedno je bilo namreč evropsko prvenstvo za starejše mladince, na katerem so tekmovali Maja Bedrač, Kristjan Čeh in Žan Viher), a slednji so na stadionu Kladivar-ja osvojili štiri medalje. Gre za lepo bero in polovico medalj je po pričakovanjih osvojila Veronika Domjan. Ta je bolj kot zlato medaljo tokrat v Celju lovila normo za nastop na svetovnem prvenstvu v atletiki v metu diska. Njen najdaljši met je bil dolg 55,95 metra in ga je dosegla v prvi seriji, ob tem pa je nanizala še tri veljavne poizkuse, ki so bili dolgi 53,95, 55,24 in 52,96 metra. Odlična metalka je ponovno zaostala za normo za London, ki znaša kar 61,20 metra, vendar na tiho še vedno upa na povabilo na tekmovanje, saj je njen letošnji najdaljši met 58,48 metra trenutno šestintrideseti najboljši rezultat na svetu. Ob nastopu v metu diska si je Domjanova primetala še eno zlato medaljo, potem ko je štirikilogram-sko kroglo najdlje sunila 13,96 metra in vsi njeni sunki so bili precej daljši od trinajstih metrov. Aljaž Brlek, ki iz sezone v sezono napreduje v teku na 110 metrov z ovirami, je tudi na tokratnem državnem prvenstvu premagal vse konkurente in si je s časom 15,47 sekunde pritekel prvo mesto. Četrto medaljo je za Atletski klub Ptuj dobil Jurček Korpič Lesjak, saj je bil drugi v metu kladiva z rezultatom 55,05 metra. Atletika • Evropsko prvenstvo za starejše mladince Maja Bedrač v igri centimetrov šesta Atletska sezona je s ptujskega zornega kota doživela enega vrhuncev z nastopom treh mladih atletov Maje Bedrač, Kristjana Čeha in Žana Viherja na 24. evropskem prvenstvu za starejše mladince in mladinke v Grossetu. V Italijo so odšli z različnimi pričakovanji in tiho željo po medalji Bedračeve v skoku v daljino. Ta se je v kvalifikacijah tekmovanja odlično znašla, saj je v prvi seriji skočila kar 632 centimetrov in s tem izenačila svoj letošnji najboljši rezultat. Tudi njene tekmice so v kvalifikacijah nastopile zelo dobro, saj je med petintridesetimi skakalkami visoko normo 620 centimetrov potrdilo kar dvanajst tekmovalk. To je obetalo zelo zanimivo tekmovanje Odličen začetek Prapotnikovih varovancev Na nehvaležnem četrtem mestu je bil Matej Jeza v teku na 5000 metrov in šesti na 3000 metrov. V suvanju krogle je tekmovalo kar pet ptujskih atletov in med njimi je bil sedmi z izidom 10,25 metra Jurček Korpič Lesjak. Na petem mestu se je znašel veteran Dejan Dokl, ki je 7,26 kilograma težko orodje (kroglo) vrgel 13,16 metra. Mlada atletinja Doroteja Domjan je v Celju tekmovala v troskoku, kjer je bila s skokom 9,91 metra na koncu šesta. Izmed ptujskih atletov je tekmoval še Zoran Nedog, ki je bil deseti na 1500 metrov in enajsti na 800 metrov. Prvenstvo Slovenije za člane in članice je za Atletski klub Ptuj bilo uspešno, saj so na njem posamezniki dokazali, da sodijo v sam vrh slovenske atletike. David Breznik Od 18. do 30. julija v Alžiriji poteka svetovno prvenstvo za rokometaše do 21 let. Med 24 reprezentancami sveta sodeluje pod vodstvom Ormožana tudi slovenska reprezentanca. Mladi slovenski upi, letnik 1996 in mlajši, so pred dvema letoma na SP v Rusiji osvojili naslov svetovnih podprvakov. Letos bo takšno uvrstitev težko ponoviti, saj je ekipa v Afriko odpotovala brez Blaža Janca, Jaka Malusa, Matica Grošlja in Darka Stojniča, kar brez štirih nosilcev te reprezentance, ki je v preteklosti na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu 2013 osvojila zlato, na Svetovni olimpijadi mladih v Nanjingu 2014 prav tako zlato, na Svetovnem prvenstvu v Je-katerinburgu srebrno medaljo ter na Evropskem prvenstvu v Koldingu 11. mesto. Slovenija nastopa v izjemno težki skupini B, kjer so še Danci, Katarci, Francozi (svetovni prvaki), Egipčani in Švedi. Varovanci trenerja Saše Prapotnika so odlično začeli prvenstvo. Najprej so z izidom 33:30 (15:11) premagali Dansko, nato z 31:23 (15:12) Katar, v lepotici prvenstva je sledil remi 22:22 (12:12) proti Franciji in rutinirana zmaga proti Egiptu z izidom 28:23 (18:12). Pred zadnjo tekmo in igro centimetrov za vsako mesto. Naša sedemnajstletna atletinja je finale odprla s skokom 612 centimetrov in četrtim mestom. Drugi poizkus je bil še daljši in je meril 618 centimetrov, a po njem je bila Bedračeva vidno nezadovoljna, saj je precej centimetrov pustila na odrivni deski. Ne glede na izboljšan rezultat so Ptujska trojka z Alešem Bezjakom tudi tekmice skočile dlje, kar je pomenilo, da je zdrsnila za dve mesti. V tretjem poizkusu je šlo še dalje in sodniki so ji namerili 626 centimetrov, kar jo je pomaknilo na četrto mesto. Na njem je vztrajala do zadnje serije, med tem pa naredila še en prestop in skok, dolg 592 centimetrov. V zadnjem poizkusu sta jo prehiteli Madžar-ki Diana Lesti, ki je prav tako dosegla 626 centimetrov, je imela boljši drugi rezultat, in Petra Beata Farkas, ki je skočila 627 centimetrov. Bedračeva je v zadnji seriji pristala z zelo solidnim skokom pri 624 centimetrih in na koncu pristala na šestem mestu; v igri centimetrov ji je do brona zmanjkalo pičlih šest centimetrov, tako da se je tretjega mesta veselila Švedinja Kaiza Karlen, medtem ko sta bili prvi dve, Tabea Christ (Nemčija) s 641 centimetri in Milica Gardaševič (Srbija) s 646 centimetri, kar precej pred našo zelo nadarjeno mlado atletinjo. Maja Bedrač je po svojem nastopu dejala: „Vzdušje na tekmovanju je bilo super. Na začetku sem imela težave s skoki, a sem se hitro ujela in nato nanizala par dobrih poizkusov. Z osvojenim šestim mestom sem zadovoljna, za višje mesto mi je zmanjkalo le nekaj centimetrov." Viher v skladus pričakovanji, Čeh ne Žan Viher in Kristjan Čeh sta imela v Italiji nižje cilje od Maje Bedrač, njun osnovni cilj je bil doseči osebni rekord. To jima žal ni uspelo, saj je Viher, ki je že s tem, da se je uvrstil na prvenstvo in pred njim odtekel svoj osebni rekord v teku na 110 metrov z ovirami 14,40 sekunde, dosegel lep napredek v tej sezoni. V Italiji je tekel počasneje, saj so se štoparice proti Švedom so glede končne uvrstitve v predtekmovanju odprte še tri možnosti: prvo, drugo ali tretje mesto. Najre-alnejše je drugo mesto, ki bi v osmini finala za nasprotnika prineslo neugodno Madžarsko, tretjeuvrščeno ekipo skupine A: „Zares smo lahko zadovoljni z uvodnimi štirimi tekmami. Sedem od osmih osvojenih točk je odličen izkupiček. Škoda, da nismo zabili zadnjega napada proti Franciji, ki bi nam pred tekmo proti Švedski že prinesel prvo mesto v skupini. O osmini finala in nasprotniku še sploh ne razmišljamo. Gremo tekmo za tekmo. Vsako želimo dobiti. O tekmecu v osmini finala, ki bo pravo minsko polje, bomo začeli razmišljati v torek. Zaenkrat pa bi pohvalil celotno ekipo. Tako igralce kot strokovni štab. Žal smo šele na polovici tekmovanja in šele zdaj prihajajo najtežje preizkušnje. Verjamem, da smo sposobni še marsikomu prekrižati načrte,« se nam je preko spletnega omrežja oglasil trener Prapotnik. Tekma osmine finala je v sredo 26., četrtfinale v četrtek 27. julija. KU ustavile pri času 14,76 sekunde, kar je med dvainštirideseti-mi prijavljenimi tekmovalci na koncu zadostovalo za solidno 34. mesto. O svojem nastopu v Grossetu je Viher povedal: „Zame je uspeh že uvrstitev na evropsko prvenstvo. Po uvrstitvi želje še malo narastejo, zato s svojim nastopom nisem ioo-odstotno zadovoljen, saj mi je bil glavni cilj izboljšati osebni rekord. Sem pa vesel in zadovoljen, da sem lahko užival v tekmovanju in vsem, kar spada zraven. Z ekipo smo preživeli skupaj lep čas!" Več je v Italiji tokrat pričakoval Kristjan Čeh, saj je pred kratkim v metu diska popravil osebni in mladinski državni rekord, ki sedaj znaša 59,51 metra. Ta rezultat je bil potrditev dobrega dela in ob ponovitvi takšnega meta bi dosegel najboljši rezultat kvalifikacij, medtem ko bi v finalu ta rezultat zadostoval za tretje mesto. A Čeh je na tekmovališču tokrat izvedel žal tri neveljavne poizkuse in sanje o visoki uvrstitvi so splavale po vodi. Tako je ostal tudi brez uvrstitve in je po tekmovanju na kratko dejal: „Na tekmi sem naredil tri neveljavne mete, a je to vseeno velika izkušnja in popotnica za nadaljnja tekmovanja." Ptujsko trojko je tako kot celotno slovensko atletsko reprezentanco v vlogi vodje spremljal ptujski atletski trener Aleš Bezjak. David Breznik -oto: AB torek • 25. julija 2017 Šport Štajerski 13 Motokros • Dirka za SP na Češkem Tim že zelo blizu najboljšim dirkačem Tim Gajser iz Pečk pri Ma-kolah je na dirki svetovnega prvenstva v češkem Loketu v najmočnejši konkurenci MXGP osvojil 3. mesto. Aktualni svetovni prvak je dobil prvo vožnjo, v drugi pa je bil četrti, kar je zadostovalo za končno tretje mesto. Najboljšemu slovenskemu dirkaču je letošnje načrte prekrižala poškodba, ki se mu je pripetila na začetku druge tretjine prvenstva. Zaradi zlomljene lopatice je celo izpustil dve dirki, na zadnjih dveh (v Italiji in na Portugalskem) pa je zaradi poškodbe dosegel manj od pričakovanj. A v tritedenskem premoru je imel dovolj časa za dokončno sanacijo poškodbe. V soboto je Tim najprej zelo dobro opravil kvalifikacije, kjer je zaostal le za vodilnim tekmovalcem SP Antoniem Cairolijem. Odlično izhodišče Rezultati dirke za SP na Češkem: 1., 2. dirka GP 1. Antonio Cairoli Italija KTM 20 25 45 2. Clement Desalle Belgija Kawasaki 22 22 44 3. Tim Gajser Slovenija Honda 25 18 43 4. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 16 20 36 5. Gautier Paulin Francija Husqvarna 18 16 34 6. Romain Febvre Francija Yamaha 14 15 29 Skupni vrstni red: 1. Antonio Cairoli Italija KTM 523 2. Clement Desalle Belgija Kawasaki 431 3. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 418 4. Gautier Paulin Francija Husqvarna 417 5. Tim Gajser Slovenija Honda 353 6. Romain Febvre Francija Yamaha 338 Foto: Hondaracing Tim Gajser (Honda) se je po tritedenskem premoru in rehabilitaciji poškodb vrnil na steze s 3. mestom na dirki na Češkem. je v 1. vožnji oplemenitil z izjemnim startom, s katerem se je takoj prebil v vodstvo. Tega ni izpustil iz rok do konca dirke, kar je bila zanj prva po aprilski preizkušnji v Trentinu. Za njim sta se zvrstila Belgijec Clement Desalle in Antonio Cairoli. Tudi v drugo se je Tim odlično pognal s startne rampe in vodilni položaj uspešno branil do polovice vožnje. Takrat ga je prehitel odlični Cairoli, nekaj krogov zatem pa še Desalle. Čeprav je poskušal držati stik z Belgijcem, mu to ni uspelo, pred koncem ga je z drznim in tudi nevarnim manevrom prehitel še zelo agresiven Nizozemec Jeffrey Herlings. Gajser je tako na koncu stopil na tretjo stopničko zmago- Nogomet • 1. SNL, 2. krog Nogomet • NK drava Veliko zadetkov, preobratov ... Učinkovita igra Drave Drugi krog je bil odigran v treh dneh, zaznamovan pa je bil s številnimi goli. Strelci so kljub vročim razmeram dosegli več kot 20 zadetkov. Takoj na uvodu je strelsko izstopila trojica igralcev: Miljan Skrbic (Krško) s štirimi, Petar Franjič (Domžale) s tremi, in Issah Abass (Olimpija) z dvema zadetkoma. Aluminij in Maribor sta do zmag prišla s preobratoma v zadnjih desetih minutah, Rudar, Domžale in Olimpija so si popoln izkupiček zagotovili že prej. Popoln izkupiček imajo po dveh krogih še tri ekipe, med njimi je tudi Rudar s trenerjem Marijanom Pušnikom (in brez ukrajinskih vlagateljev). Dno nekoliko presenetljivo držita Gorica in Celje, ki sta v dveh tekmah dosegla le po en zadetek (podobno kot Ankaran). TRIGLAV KRANJ -MARIBOR 2:3 (0:0) STRELCI: 1:0 Majcen (55.), 2:0 Poplatnik (60.), 2:1 Meša-novič (71.), 2:2 Bohar (86.), 2:3 Tavares (88.). MARIBOR: Handanovič, Viler, Šuler, Billong, Hodžič, Vrhovec, Kabha (od 20. Pihler), Kramarič (od 63. Zahovič), Ho-tič (od 64. Bohar), Mešanovič, Tavares. Trener: Darko Milanič. Dvoboj drugo- in prvoliga-škega prvaka Triglava in Maribora se je končal s slavjem Štajercev, ki so bili sicer boljši tekmec, a ob borbenih Gorenjcih do zmage prišli šele z golom Marcosa Tavaresa v 88. minuti. Ko je Matej Poplatnik zadel za 2:0 v 60. minuti, je kazalo, da bi se kaj lahko ponovil scenarij iz oktobra 2012, ko so Kranjčani doma nazadnje premagali Maribor. Toda tudi boljša fizična pripravljenost Maribora je na koncu botrovala preobratu in še drugi zmagi vijoličastih na drugi tekmi nove prvoligaške sezone. JM, sta Drava Ptuj - Šampion Celje 5:0 Drava Ptuj: Milič, Flis, Petek, Lonzarič, Kukovec, To-mažič Šeruga, Školnik, Šporn, Vajda, Kolar, Marcius. Igrali so še: Panikvar, Šalamun, Gajič, Džafič, Meznarič, Elšnik, Pšajd. Trener: Simon Sešlar. Skorajda kompletna članska zasedba Drave je prikazala dobro igro proti Šampionu, ki si je v Celje odnesel kar pet ptujskih zadetkov. Glede na videno bi jih lahko Ptujčani iztržili še nekaj, saj so iz hitrih izigranih akcij prihajali v dobre situacije za zaključek, a je njihove strele nekajkrat odlično zaustavil gostujoči vratar. Tega je tokrat dvakrat premagal Šalamun, po enkrat pa so se med strelce vpisali Šporn, Marcius in Gajič. Slednji je zadel iz enajstmetrovke, trije zadetki so bili plod izigra-nih akcij in Šporn se je izkazal s sijajnim strelom s približno osemnajstih metrov. Približno sto gledalcev je na Mestnem stadionu na Ptuju videlo razigrano Dravo, ki je popolnoma kontrolirala situacijo v sami igri in je bila tokrat predvsem teka- Nogomet • Matej Pucko znova v Španijo Odslej pri Real Oviedu Nogometaš Kopra Matej Pucko iz Šalincev pri Ljutomeru bo znova zaigral v Španiji. Tokrat je podpisal dveletno pogodbo z drugoligaško vrsto Real Ovieda. Prlek je v sezoni 2015/2016 igral za špansko Osasuno, kjer je zbral 33 nastopov in dosegel štiri zadetke. Sicer pa je 23-letni Pucko nogometno pot začel v Veržeju, nadaljeval pri Muri, Aluminiju in naposled v Kopru. NŠ Nogomet • Prijateljska tekma Farmtech Veržej -Zagreb 3:6 (3:2) Farmtech Veržej: Irgolič, Vi-dovič, Kolar-Robnik, Maučec, Volmajer, Golob, Vok, Čuk, Meznarič, Germek, Veličkovič. Igrali so še: Bonajo, Lah, Aleksandrov. Trener: Marko Lešnik. Nogometaši Farmtecha so v pripravah na novo sezono v 2. SNL gostili ekipo Zagreba, člana 3. Hrvaške lige, in že po pol ure igre trikrat zadeli v polno (Volmajer, Kolar-Robnik, Golob). Izjemno priložnost za četrti zadetek je zapravil Ma-učec - namesto prazne mreže je zadel vratnik, kar so kaznovali Hrvati in v končnici prvega polčasa dvakrat premagali Ir- valnega odra, pred njim sta z dvema, oz. eno točko prednosti pristala Cairoli in Desalle. Predvsem prva vožnja mu daje realno upanje, da do konca sezone osvoji kakšen grand prix. Skupno ima v svetovnem prvenstvu Cairoli skoraj 100 točk prednosti pred Desallom, tretji je Herlings, Gajser pa zaseda 5. mesto. Naslednja preizkušnja bo 6. avgusta v belgijskem Lommelu, kjer dirkače čaka ena najbolj znanih peščenih prog na svetu. JM ško veliko boljša od Šampiona. Gosti so s težavo sledili tempu igre in prav ta fizična pripravljenost je trenutno zelo pozitivna stvar pri večinoma zelo mladih ptujskih nogometaših. Ti bi naj v tem tednu najverjetneje dobili še kakšno okrepitev. V prejšnjem tednu je tako na treningih Drave bil tudi Denis Perger, ki zaenkrat podobno kot Dejan Školnik išče klub v tujini in čas bo pokazal, ali bosta omenjena izkušena in kakovostna posameznika v prihajajoči sezoni nosila moder dres ali ne. Dravaši imajo novo možnost za zmago že ta torek (danes), ko je pred njimi nova prijateljska pripravljalna tekma v gosteh proti ekipi Maribor mladi. David Breznik goliča. V nadaljevanju je trener Zagreba v igro poslal deseterico svežih igralcev, kar se je pokazalo v razmerju moči na igrišču, saj so gostje povsem prevladovali in dosegli kar štiri zadetke. Gostitelji pravih priložnosti za dosego gola niso imeli. Zadnjo pripravljalno tekmo bodo Veržejci odigrali v soboto proti Rakičanu v gosteh. NŠ Nogomet • Prijateljska tekma Avto Rajh Ljutomer - Bukovci 4:1 (2:1) STRELCI: Brumen (2), Feguš-Makovec in Novak; Topolnik AR Ljutomer: Jurša, P. Mlinarič, Rakovec, Munda, T. Nemec, Kardinar, Šumak, Brumen, Lo-trič, Celec, Semenič. Igrali so še: Bukovec, Podgorelec, Panič, Novak, Hriberšek, Štaman, Feguš--Makovec, Borko, Žuman. Trener: Boštjan Zemljič. Bukovci: Kocen, Majerič, Medved, Javornik, Cebek, Žnidarič, Ladič, Serdinšek, Zorec, Topol-nik, Antolič. Igrali so še: Meglič, Tinko, Golob. Trener: Robert Hojnik. V pripravljalni tekmi članov 3. SNL (Ljutomer) in Super lige MNZ Ptuj (Bukovci) so prevladovali gostitelji, ki so si v prvem polčasu priigrali zadetek prednosti, v nadaljevanju pa boljšo igro pretvorili v zanesljivo zmago. NŠ » r/' -v * ' ' , i IMI—W WlinállBii—^immm wShTP t Za vratarja Farmtecha Veržeja Nina lrgoliča (prvi z desne) so bili Zagrebčani premočni. 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 25. julija 2017 Nogomet Videmčane pestijo poškodbe Kar nekaj časa se pod vročim julijskim soncem potijo nogometaši Vidma, ki so priprave v tretjeligaški druščini pričeli že 10. julija. Zaradi odsotnosti z dopusta je namesto prvega trenerja Primoža Goršeta vajeti v roke prevzel njegov pomočnik in nedavno upokojeni vratar Vidma Leopold Šmigoc, ki je s fanti pripravil prve tri treninge, že kmalu zatem pa je taktirko prevzel glavni trener. Videmčani imajo v uvodu spet nekaj težav s poškodbami, tako sta trenutno odsotna odlični hrvaški vezni igralec Karlo Murič in kapetan Seba-stjan Krajnc. Kaže, da njuni poškodbi vendarle nista težje na- rave, saj naj bi se že v kratkem pridružila preostalim nogometašem. Sicer pa so se v taboru rumeno-zelenih zgodile tudi nekatere kadrovske spremembe. Tako v novi sezoni več ne bo Roberta Travnikarja, ki se je vrnil na Hajdino, Matije Žulička, ki kot vratar ni zadovoljil pričakovanj in se je vrnil na Hrvaško, Domna Murka, ki je odšel v Avstrijo, nedvomno pa se bo poznala predvsem odsotnost Roka Pintariča, ki je odšel v Do-brovce, in Saša Gerečnika, ki bo zaradi službe srečo poiskal v katerem izmed nižjeligaških klubov, kjer se trenira bistveno manj kot v Vidmu. So pa rumeno-zeleni poskrbeli tudi za nekaj okrepitev. Tako so iz bližnjega Tržca pripeljali odličnega mladega vratarja Uroša Krušiča, prav tako je član Vidma postal tudi Aleš Šuen iz Dornave, najodmevnejši prestop pa je Vidmu zagotovil Nikola Antolič, odlični hrvaški vsestranski igralec, ki bi se moral četi Primoža Goršeta priključiti že pozimi, toda zaradi administrativnih preprek, se je to zgodilo šele sedaj. Prav tako sta Videm okrepila Jan Cesar, napadalno usmerjen igralec, ki je prišel iz Drave, ter Tim Lon-čarič iz Aluminija, ki se najbolje znajde v obrambnih pozicijah. Sicer pa bo tretjeligaš, ki do-muje ob Dravinji, odigral vsaj štiri prijateljske tekme. Prva je bila na sporedu že v soboto proti Rakičanu, sledjo pa še Bukovci, Ljutomer in vsaj še en tekmec, nakar že sledi pokalni obračun pod okriljem NZS, ko se bo Videm pomeril z drugoli-gašem iz Radomelj, ki je še lani mešal štrene najboljšim v 1. ligi. tp Dober teden je že tega, kar so priprave na novo sezono začeli tudi nogometaši Cirkulan. Varežani želijo v letošnji sezoni v prvi vrsti popraviti slab lanski vtis, ko se kot aktualni prvaki Superlige niso uvrstili v končnico za prvaka, kar bo letos primarni cilj, seveda pa bodo skušali oranžno-črni zgrabiti tudi morebitno priložnost za boj na sam vrh. Fantje pod taktirko Damjana Vogrinca že zavzeto vadijo, v veliko pomoč pa so Cirkula-nam idealni pogoji, saj njihova zelenica slovi kot ena najboljših daleč naokoli. V taboru ha-loškega superligaša se še kako dobro zavedajo, da le trdo delo prinaša sadove, zato ničesar ne prepuščajo naključju. Do pričetka prvenstva planirajo 20 treningov, odigrali pa bodo tudi sedem prijateljskih tekem. Odigrano je bilo že srečanje proti mladini Drave, sledijo pa še hrvaški Golubovac, Ljutomer, Zavrč, turnir v Stojncih, kjer bodo poleg Cirkulan igrali še Markovci, Bukovci in Stojn-ci, generalka pred prvenstvom pa bo proti Staršam. Cirkulančani so že skoraj zaključili tudi kadrovanje, moštvo je namreč doživelo nekaj sprememb, čeprav je okostje ekipe ostalo. V slovo klubu sta pomahala Robert Osterc, ki je srečo poiskal v Avstriji, in Ivan Jospovič, ki se je vrnil na Hrvaško. Novinci so Matej Murat, Primož Petek, Uroš Krajnc, Dejan Topolovec in Uroš Cesar, na preizkušnji pa so še trije hrvaški igralci, dres Cirkulan pa bo v novi sezoni nosil tisti izmed trojice, ki se bo na sami preizkušnji in pripravljalnih tekmah najbolj izkazal. Moštvo tako okrepljeno, predvsem pa izku-šenejšo, odpira novo poglavje, ko bodo cilji po lanski klavrni sezoni kot že rečeno spet precej višji. Sicer pa se bo prvenstvo v Superligi pričelo 26. avgusta, že v uvodnem krogu pa se bodo Cirkulančani na lokalnem derbiju doma pomerili z ekipo iz Stojncev. tp Nogomet • Liga U-15 vzhod Maribor brez oddane točke, Aluminij blizu vrha Najprepričljivejša ekipa v vseh slovenskih nogometnih ligah je ekipa Maribora v konku- renci U-15. Ta v vsem rednem delu sezone ni oddala niti točke, na 26 tekmah so dosegli Ekipa Gerečja vas Hajdira Foto: splet 1. MARIBOR 2. CELJE 3. ŠAMPION 4. ALUMINIJ 5. KRŠKO 6. VIPOLL VERŽEJ 7. MURA 8. DRAVA PTUJ 9. RUDAR VELENJE 10. GEREČJA VAS 11. BISTRICA 12. DRAVOGRAD 13. DRAVINJA 14. ŠMARTNO 1928 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 26 22 20 18 15 15 11 9 8 8 7 6 4 0 0 139:11 78 3 88:13 67 85:28 60 80:25 55 68:46 47 43:39 46 48:53 35 35:76 30 40:51 27 48:63 26 33:68 25 34:65 23 Najboljši strelec: Žan Vipotnik (Maribor) 21 33:112 25 8:132 - 58 zadetkov. 13 1 prav toliko zmag. Prepričljivi so bili tudi v prvi finalni tekmi s prvaki zahodne skupine -Domžalami (3:0), v povratni so doživeli edini poraz sezone (2:3). Izmed ekip iz Spodnjega Podravja je najvišjo uvrstitev dosegel Aluminij (4.), Drava je končala na 8. mestu, 10. in 11. mesto pa sta dosegla Gerečja vas Hajdina in Bistrica. Med strelci omenjenih ekip je bil najboljši Rok Bratušek (Gere-čja vas Hajdina), ki je dosegel 20 zadetkov. JM 0 1 0 1 2 1 2 3 3 2 4 5 1 1 Rokomet • Kadetska reprezentanca V Gruzijo trije Ormožani Medtem ko so mladinci do 21 let na Svetovnem prvenstvu v Alžiriji, pa se kadetska reprezentanca Slovenije do 19 let (letniki 1998 in mlajši) pripravlja za svoj nastop v Gruziji. Pod vodstvom trenerja Janija Kle-menčiča so na pripravah trije Ormožani: Tilen Kosi (Jeruzalem, srednji zunanji), Dominik Ozmec (Jeruzalem, levo krilo) in Gašper Horvat (Ribnica, levi zunanji). Zaradi poškodbe bo SP izpustil krožni napadalec Jeruzalema Miha Kavčič. Prvenstvo bo potekalo od 8. do 20. avgusta v Tibilisiju v Gruziji. Nasprotniki so naslednji: Španija, Srbija, Rusija, Tunizija, Mehika. „Počitnice so bile kratke oz. jih sploh ni bilo. Za nastop na SP se pripravljamo že dva tedna in komaj čakamo odhod na prvenstvo. V Gruziji smo že bili leta 2015, ko smo osvojili srebrno medaljo na Olimpijskem festivalu evropske mladine. Lani smo bili četrti na Evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Tudi letos pričakujemo borbo za visoka mesta. Če bo vse po sreči in če nam bo naklonjena športna sreča, se lahko zavihti-mo v boj za kolajne. Skupina je kar težka, vendar smo premagovali tako Špance kot Srbe, ki so nam največji konkurenti za visoka mesta v predtekmo-valni skupini. Osnovni cilj te reprezentance letnika 1998 je četrtfinale, čeprav se je najbolj treba bati tekme v osmini finala,« je povedal Tilen Kosi, ki je tudi kapetan slovenske izbrane vrste do 19 let. KU Nogomet Okrepljene Cirkulane želijo letos čim višje torek • 25. julija 2017 Šport Štajerski 15 Strelstvo • Evropsko prvenstvo Baku 2017 Ormožan Kevin Venta do 14. mesta s pištolo na 50 metrov S sobotno otvoritveno slovesnostjo in prvimi tekmovanji se je pričel poletni vrhunec strelske sezone - Evropsko prvenstvo v azerbajdžanskem Ba-kuju, ki bo trajalo do petka, 4. avgusta. Pred natanko dvema letoma smo to največje evropsko prvenstvo, na katerem letos tekmuje 43 reprezentanc z 939 strelci (100 manj kot v letu 2015), gostili v naši neposredni bližini, na streliščih Strelskega centra Gaj pri Pragerskem in v Apačah, kjer so slovenski strelci po zaslugi Boštjana Mačka in Rajmonda Debevca osvojili kar tri odličja. Tradicijo uspešnih nastopov na EP z malokalibr-skim (25 in 50 m) in velikokalibr-skim orožjem (25 in 300 m) ter puško šibrenico bodo poskušali nadaljevati tudi na novem, čudovitem azerbajdžanskem strelišču v Bakuju, ki so ga odprli z evropskimi igrami leta 2015. Tam je zelo uspešno tekmovala tudi Ormožanka Urška Kuharič kot najboljša slovenska strelka s puško. Leta 2016 je v Bakuju na tekmi svetovnega pokala z najboljšo uvrstitvijo sezone (7. mesto) zablestel ormoški trap Foto: Strelska zveza Slovenije Ormoški strelec in slovenski državni rekorder Kevin Venta se je na EP v Bakuju izkazal z najboljšo uvrstitvijo doslej na EP s pištolo na 50 m (14. mesto), za uvrstitev v finale pa so mu zmanjkali samo štirje krogi. Rezultati EP: pištola 50 m 1. Pavlo Korostilov, UKR 552 + 230,5 2. Damir Mikec, SRB 548 + 226,0 3. Lauris Strautmanis, LAT 548 + 208,7 4. Dimitrije Grgic, SRB 557 + 187,7 5. Samuil Donkov, BUL 556 + 166,5 6. Denis Koulakov, RUS 551 + 148,0 7. Željko Posavec, CRO 548 + 126,4 8. Giuseppe Giordano, ITA 548 + 107,0 14. Kevin Venta, SLO 54L strelec Tomaž Blazinšek, dobro pa se je odrezal tudi Kevin Venta z 20. mestom. Na letošnjem EP se bodo v 19-članski slovenski reprezentanci predstavili kar štirje uspešni ormoški strelci: Kevin Venta kot edini slovenski članski predstavnik s pištolo, Urška Kuharič kot ena treh članic s puško, Tomaž Blazinšek v trap ekipi s puško šibrenico in novinec v Bakuju - trap mladinec Miha Nahtigal. Strelišče v Ba-kuju je lepo, tehnično zelo dovršeno, a zelo zahtevno s težkimi vremenskimi razmerami (običajna sta močan veter in visoka poletna pripeka). Kljub temu so slovenski in predvsem ormoški strelci Venta, Kuharič in Blazinšek v preteklih letih že dokazali, da jim strelišče ustreza, po uspešno opravljenih zaključnih pripravah in dobri formi pred EP pa upamo na njihove uspešne nastope. Venta z doslej najvišjo uvrstitvijo na EP Kot prvi izmed Slovencev se je v soboto na malokalibrsko strelišče na 50 m podal slovenski državni rekorder, Ormožan Kevin Venta, in zahteven nastop končal na 14. mestu s 544 krogi. Le štirje krogi so ga ločili do prve uvrstitve med finaliste EP, s kvalifikacijskim dosežkom v Bakuju pa je za pet mest izboljšal svojo dosedanjo najboljšo uvrstitev (iz leta 2015) na svojem tretjem EP na 50 m. Venta je tekmo pričel s slabšo uvodno serijo z 88 krogi, nato nadaljeval s serijama 91 in 90 krogov, v drugi polovici tekme pa je stopnjeval ritem in izboljšal svojo uvrstitev s serijami 93, 89 in dobrim zaključkom 93 krogov. »To je bila najtežja tekma v tej sezoni. Veter nas je razmetaval na strelišču kot ježke, kar se je seveda poznalo na rezultatih, saj je za uvrstitev v finale bilo dovolj le 548 krogov. Osebno se v vetrovnih razmerah nisem najbolje znašel. Ob močnih sunkih sem odlagal streljanje, kar se je izkazalo za dobro. Zaradi tega pa sem porabil ogromno časa. V zadnji seriji sem imel na voljo 25 minut za 25 strelov. Zadnjih 10 strelov sem streljal s hitrejšo tehniko in ravno v tej seriji je bil občutek najboljši. Če bi začel s hitrejšo tehniko na začetku, bi bil mogoče rezultat na konci višji, ampak hitrejša tehnika je obenem bolj tvegana in imel sem jo v načrtu kot izhod v sili v primeru časovne stiske. Napake so mi odnesle finale, na koncu pa mi je vseeno uspelo iztisniti dovolj za uvrstitev med najboljših dvajset strelcev v Evropi, na kar sem ciljal. Mislim, da si nimam kaj očitati, boril sem se in znova pristal blizu finala. Ob vztrajanju se bo enkrat že vse uskladilo, kot se je že v preteklosti. Izkušnje v vetrovnih razmerah mi bodo v prihodnosti prišle še kako prav,« nam je zadovoljen po koncu svojega nastopa na EP zaupal odlični ormoški strelec. Preostali Ormožani v ponedeljek, sredo in četrtek V ponedeljek, po zaključku redakcije, je svoj prvi nastop s puško na EP opravila Urška Kuharič, v četrtek pa jo čaka še nastop v trojnem položaju, o čemer bomo poročali v petkovi številki. V sredo in četrtek pa se bosta na leteče tarče v trapu pomerila Ormožana Tomaž Blazinšek in Miha Nahtigal. Simeon Gonc Slovenski nastopi na EP: 24. 7. člani - puška, 50 m, leže: Rajmond Debevec (Olimpi-ja), Robert Markoja (Štefan Kovač Turnišče) 24. 7. članice - puška, 50 m, leže: Živa Dvoršak (Olimpija), Urška Kuharič (Kovinar Ormož), Klavdija Jerovšek (Grosuplje) 24. 7. mladinke - puška, 50 m, leže: Lia Lazar (IX. korpusa Piran) 25. 7. mladinci - puška, 50 m, trojni položaj: Erik Kandare (Cerknica) 25. 7. članice - trap: Jasmina Maček (Trap Štefan Kovač Murska Sobota) 26. 7. člani - puška, 50 m, trojni položaj: Rajmond Debevec (Olimpija), Robert Markoja (Štefan Kovač Turnišče) 26. 7. člani - trap, 1.dan: Denis Vatovec (Vrhnika), Tomaž Blazinšek (Trap Ormož), Matjaž Lepen (Trap Kungota), Ivan Krkač (Kunšperk) 26. 7. mladinci - trap, 1. dan: Miha Nahtigal (Trap Ormož), Rene Maček (Trap Štefan Kovač Murska Sobota) 27. 7. članice - puška, 50 m, trojni položaj: Živa Dvoršak (Olimpija), Urška Kuharič (Kovinar Ormož), Klavdija Jerov-šek (Grosuplje) 27. 7. mladinke - puška, 50 m, trojni položaj: Lia Lazar (IX. korpusa Piran) 27. 7. mladinke - pištola, 25 m, 1. dan: Jagoda Tkalec (Dušan Poženel Rečica) 27. 7. člani - trap, 2. dan: Denis Vatovec (Vrhnika), Tomaž Blazinšek (Trap Ormož), Matjaž Lepen (Trap Kungota), Ivan Krkač (Kunšperk) 27. 7. mladinci - trap, 2. dan: Miha Nahtigal (Trap Ormož), Rene Maček (Trap Štefan Kovač Murska Sobota) 28. 7. mladinke - pištola, 25 m, 1.dan: Jagoda Tkalec (Dušan Poženel Rečica) 28. 7. člani - trap, mešani pari: Denis Vatovec in Jasmina Maček 29. 7. članice - puška, 300 m, leže: Renata Oražem (Grosuplje) 29. 7. mladinci - pištola, 25 m: Jože Čeper (Vremščica Vremski Britof) 30. 7. člani - puška, 300 m, leže: Rajmond Debevec (Olimpija), Robert Markoja (Štefan Kovač Turnišče), Dušan Ziško (Koloman Flisar Tišina) 30. 7. članice - puška, 300 m, trojni položaj: Renata Oražem (Grosuplje) 31. 7. člani - puška, 300 m, trojni položaj: Rajmond Debevec (Olimpija), Robert Markoja (Štefan Kovač Turnišče), Dušan Ziško (Koloman Flisar Tišina) 1. 8. člani - standardna puška, 300 m: Rajmond Debevec (Olimpija), Robert Markoja (Štefan Kovač Turnišče), Dušan Ziško (Koloman Flisar Tišina) Vodstvo reprezentance: vodji reprezentance Andreja Vlah in Nikolaj Mejaš s trenerji pomočniki Savom Strmo-letom, Andrejem Brunškom in Damijanom Kandarejem. Športno plezanje • Svetovne igre Markovičeva sedma Vsake štiri leta so na sporedu svetovne igre za neolimpijske športe, med katere zaenkrat še sodi tudi športno plezanje (op. a., ta šport bo na sporedu na Olimpijskih igrah leta 2020 v Tokiu). Na zadnjih igrah pred štirimi leti je v težavnosti v Caliju v Kolumbiji zmagala Mina Mar-kovič. Ptujčanka je tudi tokrat v Vroclav odšla z željo po visoko uvrstitvi, a tokrat ni plezala preveč prepričljivo, ne v kvalifikacijah in tudi ne kasneje v finalu. Rezultati - težavnostno plezanje: 1. Anak Verhoeven (Bel) 2. Janja Garnbret (Slo) 3. Julie Chanourdie (Fra) 7. Mina Markovič (Slo) Med enajsterico tekmovalk, ki so po večini top plezalke ali najboljše v težavnosti na svetu, je Markovičeva v predtekmova-nju bila osma z doseženo višino 31+, medtem ko je prvi nastop najbolje opravila Korejka Jain Kim z višino 41+. A to je bilo le ogrevanje za finale, ki ga je odprla prav ptujska športna plezalka, ki pa je imela v smeri ponovno precej težav in je padla pri višini 33+, kar je zadostovalo za končno sedmo mesto. Za mesta, ki prinašajo medalje, se je bil hud boj in zmage se je z višino 39+ veselila Belgijka Anak Verhoven, ki je letos že postala evropska prvakinja v težavnosti. Z isto višino, a s slabšim nastopom v kvalifikacijah je osvojila drugo mesto Janja Gar- nbret. Osemnajstletna Koroši-ca se je tako na Poljskem veselila novega velikega uspeha in je za Slovenijo na svetovnih igrah med šestnajstimi športniki osvojila prvo medaljo. Med plezalci je tekmoval tudi Domen Škofic, ki je na koncu zasedel peto mesto. Za tričlansko plezalno odpravo so bile svetovne igre posebno tekmovanje in nekakšno ogrevanje za nastop čez tri leta na Japonskem. Ali bo tam tekmovala tudi Mina Markovič, je v tem trenutku še prezgodaj napovedovati. Bo pa vrhunska športna plezalka prav gotovo nastopila 28. in 29. julija v francoskem Brianconu na naslednji tekmi za svetovni pokal v težavnostnem plezanju. David Breznik Foto: Peter Hribar Mina Markovič, Domen Škofic, Janja Garnbret in Gorazd Hren na svetovnih igrah 2017 v Vroclavu 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 25. julija 2017 Ptuj • 95 let Janeza Marina, nekdanjega bolničarja Zmerno življenje je najboljši recept za dolgo življenje Janez Marin se je rodil v Savcih, v občini Sveti Tomaž. Ko je še imel vozniško dovoljenje, se je večkrat odpeljal v svoj rojstni kraj in k bivšim sosedom, da so skupaj obujali spomine na mladostna leta. Rojstna hiša je danes prazna in zapuščena, njena lastnica, Janezova nečakinja, živi v Avstraliji. V Marinovi družini je bilo skupaj devet otrok, dva od prve mame, sedem pa od druge mame, pove. Štirje še živijo, Janez na Ptuju, ostali trije v Ljubljani in Mariboru, po navadi se srečajo ob prvem novembru pri Svetem Tomažu. Zadnjih 21 let pred upokojitvijo je Janez Marin delal kot bolničar v Reševalni postaji Ptuj. Pred tem je delal na železnici in v Koroščevem mlinu. Upokojil se je leta 1981. V zakonu so se mu rodili trije otroci, danes ga razveseljuje pet vnukov in devet pravnukov. Zadnjih šest let živi sam s sinom Janezom Ma-rinom, mlajšim, brez nežnega spola, ženske roke, pove, pred šestimi leti, leta 2011, mu je umrla žena. „Delo bolničarja sem zelo rad in z velikim veseljem opravljal. Že v JLA, kjer sem bil dve leti in pol, sem uspešno opravil tečaj za bolničarja in delal kot bolničar. Pred 21 leti sem se javil na razpis Reševalne postaje Ptuj, ker so potrebovali bolničarja. Takoj so me sprejeli. V vseh letih sem sodeloval pri okrog 250 porodih, vsi so se srečno končali. V treh primerih so se rodili dvojčki," se spominja Janez Marin, ki na zunaj ne kaže svojih 95 let. Človek mora biti zmeren v vsem, zmerno življenje, brez pretiravanja, je najboljši recept za dolgo življenje, pove, pa delati je treba, njegov življenjski eliksir pa je vrtnarjenje, to člove- Foto: Črtomir Goznik Janez Marin je 21. junija letos praznoval 95. rojstni dan. ka ohranja vitalnega, zdrav duh v njem, je prepričan. Tudi postilja si še sam, pa sobo očisti. Čestitke ob jubileju so kar deževale, sam pa ima eno samo željo, da bi bil zdrav, s hrbtenico ima probleme, da se le ne bi poslabšalo. Da bi le zdravstvo bilo bolje organizirano, starejši pa potrebujejo tudi nego, v dom si ne želi, tam imajo neke razprtije, razmišlja na glas, zato je zanj toliko pomembneje, da bi oboje funkcioniralo tudi po meri vse starejše populacije in njenih potreb. Vsak se najbolje počuti doma, zato bi se moral vzpostaviti sistem, ki bi to tudi omogočil. Do politike in aktualnega dogajanja ni imun, spremlja ju, ni pa na strani tistih, ki pravijo, da je današnja politika zgrešena, osebno misli, da je z usmeritvami na pravi poti. Le bolj socialna bi morala biti država. Kapitalizem je ene naredil bajno bogate, drugi pa so ubogi, čeprav so bili siromaki tudi že prej. Prijetno kramljanje in obujanje spominov na 95 let bogatega življenja in dela pod Janezovimi brajdami je hitro minilo. Rad je v družbi. Ob 95. rojstnem dnevu so 21. junija Janezu Marinu šopek naj- lepših želja prinesle tudi predstavnice Društva Optimisti Ptuj in ČS Ljudski vrt Ptuj: Anka Ostrman in Silva Ilec ter Tanja Tonejc Meško, predsednica ČS Ljudski vrt. „Še enkrat hvala vsem, ki so se me spomnili ob mojem rojstnem dnevu." „Pa dosti zdravja, imejte se radi in hvala za obisk," se poslovi Janez Marin ter se prepusti trenutkom s hčerko Cvetko Mlakar, ki je dolga leta živela v tujini, v Nemčiji, kjer se je tudi upokojila, na jesen življenja pa se je vrnila na Ptuj. MG Polenšak • 54. praznik žetve z razstavo kruha Večni poklon kruhu Na letošnjem, že 54. prazniku žetve z razstavo kruha in pogač kruh, pirin (pira je predhodnica pšenice) kruh brez kvasa, ker šak. Spoštovanje do kruha in ohranjanje kulturne dediščine so prazničnega dogajanja na Polenšaku, ko so se odločili, da bodo vasi ter se pri tem zabavali in veselili. Prizadevni člani TD Polenšak so se tudi letos potrudili in pripravili bogat ter zanimiv dvodnevni program dogajanja, ki je potekal 15. in 16. julija. Sobotni program so zapolnili starodobni-ki, panoramska vožnja po okolici Polenšaka s prikazom in mimohodom starodobnih vozil in tehnike ter kulturnim programom. Odprli so 54. razstavo kruha in pogač ter predstavili novo vrsto kruha, tokrat pirinega, kateri bo 55. kruh, pa je v tem trenutku še skrivnost, razkrili ga bodo šele na odprtju 55. razstave v letu 2018. Obiskovalce so povabili na ogled Eko muzeja, v katerem so letos bogatejši za omare. Že prvi dan so šle v slast znamenite polenške gibanice, ki jih pripravljajo v prenovljeni kletni kuhinji turističnega doma. V soboto so jih prodali 300, v nedeljo pa še 500, skupaj 800. Največ doslej so jih prodali leta 2013, ko so praznovali zlato žetev, skupaj na tridnevni prireditvi natanko 1000. Sicer pa po tradicionalnih gibanicah pri njih diši najmanj trikrat letno, na cvetno nedeljo, na praznik žetve in na martinovo. Pri takšni opremi, znanju, izkušnjah, kakovosti in tradiciji pa bi jih lahko pekli še večkrat na leto, če bi imeli tudi trženjsko in marketinško podpo- Anka Šoštarič je za razstavo pripravila kekse, ki so jih nekoč gospodinje pekle na ro. Med obiskovalci prvega dne je bila skupina 54 Kanadčanov s folklorno skupino, ki so jo tradicionalna polenška prireditev in običaji tega okolja izjemno navdušili. Kot je povedal predsednik TD Polenšak Franc Kukovec, se tru- Ptuj • V Murkovi s ptujskim županom Miranom Senčarjem Projekti, ki veliko obetajo, če bo le denar V kavarni pod odrom The Legend Pub odpirajo vedno nove zgodbe. Predvsem pa želijo, da bi Ptujčani spoznali prednosti večernega druženja in pogovorov, saj ta lahko prinesejo tudi marsikatero dobro rešitev za mesto. Tokrat je voditelj večerov v goste povabil ptujskega župana Mirana Senčarja. Škoda le, da Ptujčani niso v večjem številu izkoristili te priložnosti, da bi iz prve roke dobili nekatere informacije oz. podatke o mestnih načrtih, ki jih občasno begajo in spravljajo v nejevoljo. Ptujski župan Miran Senčar je podrobneje predstavil svojo življenjsko in delovno zgodbo, vse do nastopa županske funkcije, ki je zanj v prvi vrsti izziv, tako tudi ostaja, ker ima o njej svojo vizijo in pogled. Kot župan ni ugriznil v kislo jabolko, ugriznil je v lepo rdeče-ru-meno jabolko, ki pa ima res nekaj delov, ki so malo bolj kisli, grenki, na katerem je tudi kakšen polž, pa tudi pijavka se najde. Takšno je pač življenje, to je na županski funkciji tudi pričakoval. Izredno vesel in ponosen je, da je lahko župan tega čudovitega mesta, kar je skozi pogovor še večkrat poudaril. „Še danes pa so problemi, ker nekateri zaposleni v občinski upravi nočejo pristojnosti, s tem pa tudi nimajo odgovornosti. Tako delo na nekaterih področjih zaostaja," je izpostavil župan Miran Senčar in dodal, če ga nekaj dni ni na občini, „se zadeve zaustavijo, ker nekateri brez podpisa župana nočejo narediti ničesar, ker bi sicer lahko bilo nekaj narobe". Največji izziv pa je usklajevati potrebe in želje različnih deležnikov. „Vsak je prepričan, da dela najboljše za svoje občane, jaz sem prepričan, da delamo v tej smeri." Ptujski župan je murkovcem več povedal o projektu tržnice, ureditvi Rance, Panorame kot arheološkega parka na prostem, kjer bo mogoče nekoč stal tudi arheološki muzej, v kratkem pa razgledna terasa in premični gostinski objekt, dotaknil se je tudi rekonstrukcije ptujskega mostu: ni res, da je na delu tako malo delavcev, le videti jih ni mogoče, ker so „skriti" v velikih „be-tonskih sobah z vsemi inštalacijami, kjer še kako delajo". Za nekdanji Koteks-Tobus v Dravski ulici, ki najbolj kazi veduto Ptuja, imajo sedaj že resno vsebino, dva meseca so že tudi izrisani načrti o novih prostorih za ptujsko glasbeno šolo, kar naj bi bila tudi želja Glasbene šole Karo-la Pahorja Ptuj, ki so jo še ne tako davno želeli umestiti v nekdanjo rdečo šolo, sedaj jo mesto prodaja. Na koncu bo treba nekaj narediti tudi glede prometa v starem mestnem jedru, zaprtje prometa v starem mestnem jedru bo v prvi vrsti politična odločitev, ki jo bo sprejel ptujski mestni svet, kot župan pa jo bo predlagal. Vsebine pa so tiste, od katerih bo v največji meri odvisna prihodnost mesta, tisti, ki še v vztrajajo v starem mestnem jedru, pa niso najbolj prepričani, da bo po zaprtju mestnega jedra več tistih, ki bodo prihajali na to območje, od domačinov naprej, ki jih je sedajma- lo. MO Ptuj pri realizaciji projektov v največji meri računa na sredstva celostnih teritorialnih naložb, po razdelilniku naj bi dobili 10,5 milijona evrov, ki jih bodo oplemenitili z lastnimi sredstvi. Novo podobo bo dobila tudi ptujska mestna tržnica oz. še dodaten del mesta s Slom- škovo in Miklošičevo ter nekaterimi manjšimi uličicami, uredili naj bi tudi spominski park. Nadaljevali pa bodo tudi obnovo dominikanskega samostana. Do leta 2019 naj bi bila dokončana obnova prvega nadstropja dominikanskega samostana, kjer bodo v jubilejnem letu ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja postavili veliko razstavo o Ptuju. Udeleženci julijskega četrtka v The Legend Pubu, ki v tej vročini poteka na ulici, so si ogledali tudi dobrodelno razstavo fotografa Čr-tomirja Goznika in Voja Veličkovica, umetnika intarzij, pod naslovom Enostavno najlepši, ki je novi po-klon Ptuju. Izkupiček je v celoti namenjen v humanitarne namene, za ptujski urgentni center in socialno pomoč. Murkovci imajo občutek za takšne in drugačne stiske. Tudi dogodke pripravljajo v prepričanju, da delajo dobro za mesto, brez angažiranja javnih sredstev. Dokazujejo, da mesto oz. ulica tudi tako lahko živi, če se ljudje medsebojno povezujejo in sodelujejo. Z dobrim sporočilom je pred mikrofon stopil tudi predstavnik Taluma Primož Visenjak, ki je povedal, da prihaja iz podjetja in kolektiva, ki je vedno imelo posluh za okolje in njegove potrebe, „ker verjamemo, da smo zaradi tega vsi boljši". S prijetno narečno zgodbo Paje Kanižaja Povej, ali boš ali neš pil, pa je dlani ogrel Mirko Jaušovec, že stari znanec Murkovih zgodb, na katerih kot ambasador dobrodelnega projekta zbiranja sredstev za ptujski urgen-tni center aktivno sodeluje tudi Tadej Toš. Ptujski župan je ob tej priložnosti v dar prejel roman Mirka Jaušovca z naslovom Veročka, ki je prav tako zgodba o Ptuju. MG torek • 25. julija 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 m pogač m in tradiciji na Polenšaku so razstavili 54 vrst kruha. Letošnji praznični ga nekoč niso poznali, je spekla Silva Marin, članica TD Polen-poudarili tudi na letošnjem prazniku; tako je že vse od začetka obujali in nadgrajevali nekdanjo tradicijo življenja in dela na orehovo potico v obliki srca, ptičje gnezdo, razstavila pa je tudi tepežne kolačke, tepežni dan ter jih namesto denarja za tepež „podarile" tepeškarjem. dijo, da bi vsako leto v program dodali kaj novega. Tako so ob domačih žanjicah in koscih, ki so prikazali žetev na star način s srpi in koso, mlačev s cepci in trešmašino, geplom in vejanje pšenice ter mletje zrnja pšenice na žrmlje, lahko pri žetvi na star način letos opazovali še kosce in žanjice iz Domanjševcev na Goričkem. Ti se na „vertovo" povabilo najprej zberejo na jutranji malici, da se lačni ne lotijo dela, nato pa se lotijo košnje žita in vezanja ter zlaganja snopov na star kmečki način, ki ga nato zmlatijo V kleti turističnega doma na Polenšaku pripravljajo in pečejo znamenite polenške gibanice. Gre že za pravi mali proizvodni obrat, ki je letos zaživel v prenovljeni podobi in opremi, tako da marljivim pekaricam ni več vroče kot nekoč, delo teče hitreje, četudi še vedno ne tako hitro, kot bi si to želeli vsi tisti, ki na Polenšak prihajajo zaradi gibanic. Včasih je pač treba malo počakati. v starem stroju, ki ga imenujejo „zmaj"; slamo pa zlagajo v „oslico". Po končanem delu sledi zasluženi mašinski obed. Na delu je bilo letos skupaj okrog 30 žanjic in koscev s Polenšaka in Juršin-cev ter Domanjševcev, s katerimi so se Polenčani povezali zato, da bi pokazali, kako se na kratki razdalji nekateri tradicionalni običaji in stari načini dela tudi razlikujejo. Na Polenšaku se ob kakovostnem izboru ansamblov oz. glasbenikov niso veselili samo odrasli, z otroško animacijo so poskrbeli tudi za mlajše obiskovalce. Dober obisk 54. prireditve je najboljša popotnica za pripravo 55. praznika žetve z razstavo kruha in pogač v letu 2018. MG m Foto: MG Predsednik TD Polenšak Franc Kukovec je predstavil stabilni bencinski motor znamke Moravia, ki je letos prvič poganjal mlatilnico, last Antona Zelenika od Sv. Urbana, z letnico 1929. Foto: MG Videm • Žetev 2017 v Dravcih Zlata zrna za novo tisočletje Žetev v Halozah se običajno začne konec julija, čas žetve pa je odvisen od vremena in lege polja. Žetev je bila vse do konca petdesetih let 20. stoletja ročno opravilo. Danes delo hitro in strokovno opravijo kombajni. Kakšna je bila žetev nekoč, so člani KTD Dravci-Soviče in Društvo za ohranjanje starih običajev v okviru projekta Zlata zrna za novo tisočletje v juliju prikazali na kmetiji Korpičevih v Dravcih. Vse prisotne so pozdravili predsednik KTD Klopotec Franc Vindiš, predsednik Društva za ohranjanje dediščine Haloz Zvon-ko Korpič, župan občine Videm Friderik Bračič, predsednik KS Soviče-Dravci-Vareja Bojan Merc. Prireditve so se udeležili domači gostje in društva iz vse Slovenije. Nato so se vsi skupaj z žanjicami odpravili na njivico, kjer je potekala žetev. Pri žetvi je pomagal tudi župan, ki je prejel srp od TD Babinci. Možje so poiskali največji pšenični klas. Zavezali so snope in ga dali sušit v stave. Sledila je odlična malica in zapeli so domači ljudski pevci. Snope so naložili v latnike, ki so jih ponesli na dvorišče, kjer se je začela mlačev na »dreš mašin«. Z vilami in radosejo so očistili zrnje. Nato so ga spustili še skozi »vimplin« - vejalnik in zrnje je bilo čisto. Predsednika sta pod budnim očesom komisije zrnje stehtala in ga predala TD Središče ob Dravi, ki ga bodo v jeseni posejali. Naslednje leto pa se bodo družili na skupni žetvi. Sledila sta malica in kulturni program. Nastopili so Marko Kostanjevec, Ivan Švajgl in Mi-neja Gabrovec, Haloški potepuh Dani Plajžer iz Cirkulan, Cila in Liza TD Podlehnik, Pohorca Jože in Janko, ljudski godci Šu-rci iz Leskovca in pevci iz Babin-cev. Člani TD Sv. Jurij pa so pripravili prikaz mlačve s cepci na ročni način. Nato so se zbrale ekipe za družabne kmečke igre. Ob koncu so vsem sodelujočim podelili zahvale, priznanja, društvom iz različnih krajev pa seveda malico v haloški košarici. Sledilo je družabno srečanje ob živi glasbi Bratov Belšak. Osrednji namen prireditve je ohranjanje bogatega izročila starih običajev in druženje ljudi. Prikazali so, kako so včasih želi naši predniki. Starejša generacija to še zna, mlajši poznajo večinoma le še strojni način. Zato se bodo v društvu z različnimi prireditvami tudi v prihodnje trudili ohranjati bogato dediščino tega območja, včasih poznanega po kmetijah, kjer so kmetje sami pridelovali žito in iz njega pekli kruh. Zdenka Golub Projekt seje začel leta 2000 s prvo žetvijo v Babincih na pobudo KTD Babinci. V jeseni 1999 so na polju v Babincih zasejali 2000 zlatih zrn in projekt razširili po celotni Sloveniji. V teh letih so se vezi med vsemi društvi, ki so sejale in žele zelo poglobile in utrdile. Gre namreč za edini tovrstni projekt v Sloveniji, kjer se ohranja tradicija žetve, mlačve in peke kruha na stari način. Namen projekta je, da bi se ljudje zavedali pomena pšenice v prehrani ljudi, da bi bilo na mizi vsak dan dovolj kruha za vse ljudi tega sveta. Na tak način se tudi ohranja kulturno bogastvo naših prednikov. Rdeča nit projekta pa je tudi v tem, da se ljudje spoznavajo, ohranjajo in negujejo kmečke navade vsakega okolja po Sloveniji, mladi pa naj bi na tak način spoznali pomen in delo na njivah, ko se seje in žanje pšenica. Zrna so lani dobili člani KTD Klopotec Dravci-Soviče s predsednikom Francem Vindišem od TD Mislinja. V jeseni so ga posejali na Korpičevi kmetiji in nad njivico pšenice je budno bedel gospodar Zvonko Korpič. Foto: Zlatko Korpič 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 25. julija 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Poletno gnojenje na vrtu V letošnjem letu smo se že tretjič srečali z daljšimi obdobji suhega in vročega vremena. Reakcija nekaterih vrtnin je bila, da so upočasnile rast, nekatere opustile cvetenje ali pa so cvetovi odpadali in podobno. Pogost odgovor številnih pridelovalcev zelenjave je gnojenje, in ker je rast upočasnjena, dognojujejo seveda z dušikom. To je največja napaka, ki jo lahko naredimo. Dodajanje dušika v vročini in suši je tako, kot bi žejnemu dati piti morske vode ali močno soljeno klobaso. Na sploh velja, da je dušik pri visokih temperaturah nezaželen, tudi za plodovke. Rastline, ki imajo preveč dušika, potrebujejo tudi več vode, saj so njihove celice velike in polne vode. Torej je potreba po vodi višja. Tudi namočene koprive so dušikovo gnojilo, zato z njimi v poletni vročini nikoli ne zalivamo, lahko pa z njimi škropimo plodovke, saj delujejo v tem primeru krepčilno, dvigujejo odpornost rastlin. Edino primerno v poletni vročini je gnojenje preko listov, listno gnojenje. Rastlinam pomagamo predvsem z različnimi izvlečki iz alg ali vitaminsko aminokislinskimi kompleksi. Doma si lahko naredimo pripravke - čaj iz cvetov ognjiča ali regrata. Ti cvetovi so lahko sveži ali po- Foto: Miša Pušenjak Ognjičeui cvetovi so znani v kozmetiki, odlični so za zimske čaje, pomagajo pa tudi vrtninam, ki jim je prav tako vroče kakor nam. Foto: Miša Pušenjak Taki ožigi listnega roba solate so posledica pomanjkanje kalcija v poletni vročini. suseni. Poletno dognojevanje s fosforjem in kalijem samo izjemoma Večina tistih, ki želijo vrtnine pridelovati kar najbolj ekološko, gnoji z organskimi gnojili. Še vedno je najbolj priljubljen hlevski ali kateri drug gnoj, mnogi pa si že vzamejo čas tudi za kompost. Vedno več jih posega tudi po t. i. kupljenih organskih gnojilih. Mnogi ne vedo, da je gnoj, pa tudi odličen kompost možno tudi kupiti. Skratka, organska gnojila imajo hranila za rastline vezana tako, da se počasi sproščajo. O tem je bilo že veliko napisanega, naj samo na hitro ponovim. Gnojenje z organskimi gnojili v jeseni (gnoj) ali spomladi (kompost) zadošča rastlinam za celo sezono. Dognojevanje v tla s posameznimi hranili, kot sta fosfor ali kalij, ni potrebno, razen v izjemnih primerih. Izjemoma dognojujemo s kalijem tam, kjer imamo opravka z zelo peščeno zemljo, ki ima obenem premalo organske snovi. Najpogosteje so to površine na naplavinah vodotokov. Pri nas je to območje tik ob Dravi. Tam se kalij obnaša podobno kot dušik, se spira in ga je dobro zelo zahtevnim vrtninam ob okopavanju še enkrat dodati. Zahtevne vrtnine pa so kapu-snice, razhudniki, rdeča pesa, zelena in korenček. Vendar je s takim dognojevanjem treba počakati, da mine še ta vročinski val in izkoristiti krajše obdobje padavin. Če kaj velja vremenska napoved, potem je pred nami tak kratek čas. Na isti gredici lahko v eni sezoni pridelamo tudi več vrtnin Ko pospravimo prvo vrtnino, se pogosto pojavi vprašanje, ali je treba ponovno gnojiti. Posebej ko sejemo prezimne posevke, solato, motovileč in špinačo, je to vprašanje pogosto. Moj odgovor je, da po spravilu prvega posevka drugemu ni treba ponovno gnojiti. Organska gnojila so namreč nekakšna rezerva hranil, hranila se počasi, s pomočjo mikroorganizmov sproščajo in so na razpolago rastlinam. Je pa dobro nekoliko razmisliti, kaj bomo sadili v nadaljevanju. Vemo, da stročnice v tleh za sabo pustijo nekaj dušika, zakaj ne bi te njihove odlične lastnosti izkoristili in po nizkem fižolu posadili vrtnine, ki so nekoliko bolj »požrešne«, na primer kapusnice, pa tudi endivijo ali radič. Rahla, globoko preko- pana tla, ki ji pusti krompir, izkoristite za strniščno, poletno setev korenovk. Za konec pa še en nasvet; če je bila vremenska napoved v času tega pisanja pravilna, je zdaj nekaj dni časa za prve setve motovil-ca in špinače. Bi pa ponovno opozorila vse vrtičkarje. Če želite dobro izkoristiti hranila iz organske snovi v zemlji, sej te vrtnine vedno v vrste. Le tako lahko potem uspešno obdelujemo vrstice, jih okopljemo, skratka vzdržujemo v takem stanju, da bodo mikroorganizmi lahko opravili svojo nalogo - to je poskrbeli za hranila rastli- nam. Listno gnojenje Vse opisano je veljalo predvsem z gojenje tal, zemlje, preko korenin. Izsušena in pregreta zemlja ne zagotavlja hrane rastlinam, če se pojavijo znaki pomanjkanja, potem v takih pogojih rastlinam zagotovimo hranila preko listov - foliarno. Danes dobimo veliko različnih listnih gnojil, ki jih lahko uporabimo. Najpomembnejše je poleti listno gnojenje s kalcijem. Kalcij je zelo pomemben gradnik celičnih sten, če ga ni, celice propadejo, mi pa ta propad vidimo kot suho gnitje, propadanje rastlinskega tkiva. Še vedno preveč ljudi meni, da bodo rastlinam pomagali tako, da bodo apnili ali dodajali kalcij v tla. Ne pomaga, saj kalcij iz zemlje preprosto ne pride do najbolj oddaljenih koncev rastline. Pomaga samo redno, listno gnojenje s kalcijevimi listnimi gnojili. Vendar to ne bo pomagalo, če rastline ne bodo pravilno in ves čas enakomerno preskrbljene z vodo. Veliko kalcija vsebujejo tudi namočene koprive ali razredčeno mleko. Vendar je treba z naravnimi pripravki rastline škropiti, ne zalivati, s škropljenjem enkrat tedensko pa začeti že takoj ob nastanku prvih plodov in to redno početi vse poletje. Pomanjkanje kalcija v tkivih rastlin se lahko po koncu sušnega obdobja z začetkom deževnega obdobja pokaže kot slabša odpornost na bolezni, torej hitrejše obolenje posameznih vrtnin. Prav zdaj v tem času je nevarnost pojava različnih glivičnih obolenj na paradižniku velika. Zato je zdaj treba zelo pogosto, celo na pet dni, rastline varovati, seveda z naravnimi pripravki. V hudih razmerah, pri previsokem ali prenizkem pH zemlje in preobilnem gnojenju z dušikom trpijo nekatere vrtnine tudi pomanjkanje bora. Najpogosteje so to kapusnice, pomanjkanje bora pa lahko prizadene tudi plodovke, saj bor sodeluje tudi pri procesih oploditve. Pomanjkanje bora na paradižniku opazimo pri peclju, če se tam pojavlja rjav, krastast rob, ki sicer nikogar ne moti, problem pa je, da se zaradi vročine in obenem pomanjkanja bora pojavlja slabša oploditev, manjši plodovi ali pa plodov sploh ni. Sola-tnice dobijo črne, rjave srčke, notranjost rozete. Votlo, črno notranjost, počasnejša rast, manjši koreni so znaki pomanjkanja bora pri korenovkah, posebej zeleni in rdeči pesi. Dodajanja bora moramo seveda nekako uravnovesiti z dodajanjem kalcija, ker listnih gnojil nikoli ne mešamo med seboj. Bora ni treba dodajati tako pogosto kakor kalcij. Seveda se lahko v vročini in suši pojavijo tudi pomanjkanja drugih hranil. Mogoče naj omenim še magnezij in železo. Pogosto, prav v letošnjem letu še posebej, pa se pojavijo rumene, živo rumene ali samo svetlejše lise na spodnjih listih paradižnika. Pri tem so listne žile in tkivo okoli njih še izrazito zelene barve. Najpogosteje so to stari spodnji listi, ki so svojo vlogo že opravili in jih preprosto odstranimo. Ne zavržemo jih, ampak jih položimo okoli kapusnic, saj njihov vonj odganja nadležne gosenice in bolhače. JULIJ MBDTA TÜREK I Urti t FFTEK Ciril. Met soeoK ktn— 10, 11, 12, 13 Vi PETEK f'Mt 4§r M «ÖC Od IHK Scnifu lira » v D «OH» 0 # «rOO do UHO a Cvctj* In oljnic« ^^ Plodovi« in udjt * • EnflÄffiSfcr* Podtslni plodovi Listnate rastlin? MS'1 O äfi&S&ÖKW ID a MM sasriiw— 17 L Mali srpan 16 NEDELJA Mariji ¡1 J2 PONEDELJEK Alti 21 utivi — i # 18 TOREK Miroslav *}_ faOt.OO Od K OO 26 SREDA Ana — V 27 ČETRTEK Sani 28 PETEK Zfnaw SOBOTA Marta 30 NEDELJA tuli» 31 PONEDELJEK Ififtlf I) »din j^fc. • * fco*"*« at" rti udi»-, 1- u r (>KM> Po» •i.ii DbnfanlAtn r*-"** r ('t v lai«,' i 15 SKSi -draueeunsssMsnr■ ■ KGZS - Zavod Ptuj svetuje Ogrščične tropine ■ ■ V, v v prehrani prašičev Oljna ogrščica je zelo pogosto njivska kultura na naših kmetijah. Osnovni namen pridelave je prodaja pridelka semena za izdelavo olja. Kot stranski produkt predelave so poleg kakovostnega olja tudi ogrščične tropine. Ogrščične (repične) tropine so torej stranski proizvod pri ekstrahiranju olj iz ogrščice. So bogato beljakovinsko krmilo, saj v kilogramu vsebujejo več kot 330 g surovih beljakovin. Sestava in uravnoteženost aminokislin sta ugodnejši kot pri sojinih tropinah, vsebujejo malo manj lizina, a več metionina in cisteina. Krmljenje semena oljne ogrščice Doma pridelano ogrščično seme vsebuje olje in je v prehrani prašičev pitancev odličen vir tako energije kot tudi beljakovin. Problem pri krmljenju surove ogrščice je njen okus in vsebnost antinutritivnih snovi, ki lahko povzročajo metabolne in tudi zdravstvene težave pri prašičih. Zato je nujno, da upoštevamo maksimalne še priporočene količine, ki jih lahko vključimo v krmne obroke, za prašiče pitance je zgornja meja 5 % (Edwards, 2002). Za ogrščico velja, če je je na koncu pitanja v krmi preveč, povzroča slabšo kakovost klavnih trupov in povzroča mehko slanino. Negativni vpliv je zaradi nenasičenih maščobnih kislin in maščobno tkivo prašičev je podvrženo oksidaciji v času zorenja, pri čemer imamo težave pri kakovosti mesnih izdelkov. V ekoloških rejah moramo upoštevati, da ogrščica ni gensko spremenjena in poleg surove ogrščice je dovoljena še uporaba repičnih pogač in ekspelerja, ki ostaneta po hladnem ali vročem iztiskanju olja v različnih stiskalnicah. Vsebnost hranil v kg ogrščičnih tropin je 10,3 MJ ME, 347,0 g surovih beljakovin 14,7 lizina 5,6 mevtionin +cist 12,8 g Ca 6,1 Fosforja 10,5 g. Po sestavi izstopa vrednost energije in visoka vsebnost surovih beljakovin. Poleg tega pa ima tudi zadovoljivo količini lizina, po kateri moramo izravnati dnevni krmni obrok. Z vključevanjem ogrščičnih tropin v prehrano lahko pocenimo krmni obrok, ker z znižanjem sojinih tropin znižamo ceno krmnega obroka. Ustrezna izravnava krmnega obroka po surovih beljakovinah in tudi po vsebnosti aminokisline lizin pa nam da tudi z uporabo repičnih tropin zelo dobre rezultate. Zanimiva je kombinacija 60 % krmnega graha in 40 % repičnih tropin za dopolnitev krmne mešanice žit. Na ta način lahko popolnoma izključimo sojine tropine, ki so praviloma dražje in dosežemo primerljive rezultate reje. KGZS Zavod Ptuj KSS - Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. 1PÜÄÄ Mtft http://www.jere-blocice.si/uploads/1/1/3/3/11338401/8264103_orig.jpg torek • 25. julija 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Štumperger Na festivalih se pokažeta kakovost in izvirnost Ansambel Štumperger deluje že od leta 2013, takrat še pod imenom KGB kvintet. Leta 2015 so se udeležili tudi Festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj, kjer je bila na prvem festivalnem večeru skladba Tebi, Slovenija izbrana za naj vižo prvega desetletja festivala Ptuj, kar si štejejo v veliko čast. Posneli so že svojo prvo zgoščenko Muzika, naše veselje, izvedli veliki koncert ob njeni izdaji in se še isto leto odpravili na glasbeno turnejo po Avstraliji. „Zaradi nastopov na tujih odrih in večje prepoznavnosti smo ansambel preimenovali oz. poimenovali z mojim priimkom. Pod tem imenom smo bolj prepoznavni. Člani ansambla so: Anže Kranjc (trobenta), Urban Knez (klarinet), Dušan Polšak (bariton in kontrabas), Primož Tovornik (trenutno pomaga na kitari) in na harmoniki Marko Štumper-ger. Sedež imamo v občini Starše, zraven našega kraja se zelo domače počutimo tudi na Ptuju, na katerega imamo lepe spomine," pove Marko Štumperger. Igrajo narodno-zabavno in zabavno glasbo, repertoar za vse generacije. Najraje pa preigravajo dobre stare melodije, ki so nastale v samem razcvetu narodno-zabavne glasbe. petjem, trobento in klarinetom smo jo dodatno obogatili. Uspešnice so tudi: Zapojte z nami vsi, Muzika, naše veselje in Čas mineva ter Glasba je izvir veselja. Nastopamo povsod, kamor nas povabijo." Najti svoj zven in melos je danes velika umetnost, premalo je izvirnosti. „Ob poslušanju starih posnetkov izpred 30 let takoj razločimo npr. ansambel Lojzeta Slaka in Fante iz vseh vetrov. Oba ansambla predstavljata trio zasedbo s štiriglasnim petjem, a popolnoma različnim zvenom, melo-som in načinom izvajanja, ki so si ga ustvarili z lastnim avtorstvom in izvirnostjo. Danes ob poslušanju množice novih ansamblov slišiš zelo podobne melodije, zvene, stile igranja, zelo pogosto tudi vložke iz moderne zabavne glasbe, ki z narodno-zabav-no glasbo nimajo ničesar opraviti," ugotavlja Marko Štumperger. Festivali narodno-zabavne glasbe so najboljši kazalnik stanja na današnji narodno-zabavni sceni, kjer se pokažejo izvirnost, kakovost in muzi-kalnost, ki jih premorejo posamezni ansambli, je prepričan. MG Na področju narodno-zabavne glasbe pretežno izvajajo glasbo S.&V. Avsenika, Lojzeta Slaka, Franca Mi-heliča, Štirih kovačev, še posebej pa radi občasno zaigrajo kakšno staro Zibratovo ali Kmetčevo. „Oba zelo spoštujem, s svojo glasbo sta ustvarjala vsak svoj zelo značilen melos za Ptujsko. Imamo tudi že nekaj avtorskih skladb. Glasbo in besedila večinoma pišem v celoti sam, nekaj tudi z očetom Andrejem, sicer pa imamo v ansamblu veliko skritih talentov, kar se tiče komponiranja, zato verjamem, da bo v prihodnosti nastala tudi kakšna zgoščenka, kjer bomo vsi člani ansambla tudi avtorji glasbe," pove Marko. Največja uspešnica je zagotovo Ljubezen zvesta, skladba, za katero je leta 2015 napisal aranžma. Ze leta 2002 jo je namreč napisal njegov oče Andrej, takrat član dueta Viktory, s katerim je takrat še kot mlajši fant posnel to skladbo. „V izvedbi našega kvinteta je skladba dobila novo podobo. S štiriglasnim Foto: arhiv Simona Petroviča Ormož praznuje 700-letnico, v pisanih virih se prvič omenja 20. junija leta 1273. Perutnina Ptuj in direktor Ivo Tomažič sta prejemnika Kraigherjeve nagrade za izredne uspehe na področju gospodarjenja in razvijanja samoupravnih odnosov: Perutnina Ptuj dosega evropski nivo v reji piščancev. Opekarna Pragersko je kot tozd priključena Stavbarju Maribor, to je eden izmed ukrepov za izboljšanje njenega poslovanja. Ptujska Delta se je združila z novomeškim Labodom. O integraciji so se sicer pogovarjali tudi s Toprom Celje in Pikom Maribor. Povezale naj bi se tudi ptujske srednje šole, da bi s tem dosegli večjo enotnost in sodelovanje. Center bo tudi lažje dogovoril na vprašanje, katere srednje šole Ptuj sploh potrebuje. Trgovsko podjetje Izbira se je združilo z Modo. Interes za povezovanje so izkazale tudi opekarne SV Slovenije, ki so na Borlu podpisale sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju. Za odprtje novih delovnih mest naj se uporabijo tudi sredstva zdomcev, ti naj bi imeli nekaj milijard dolarjev prihrankov. Zdomci naj bi zasedli 300.000 novih delovnih mest. Ob novoletnem obisku jih je najmanj 100.000 izrazilo željo po zapo- slitvi v domovini, ob zagotovitvi ustreznih pogojev: delovnega mesta in okrog 2000 dinarjev zaslužka na mesec. Ormoški veterinarji delajo v podrtiji, zdravila včasih hranijo v drvarnici. Za gradnjo nove veterinarske postaje potrebujejo 85 milijonov starih dinarjev. 29. januarja je v 102. letu starosti umrla Neža Ozvald, najstarejša občanka ptujske občine. Panonija zgradila največje skladišče blaga v vzhodni Sloveniji Pri hotelu Poetovio je ekipa geološkega zavoda Slovenije odstranila zadnje ostanke vojne vihre na Ptuju, eno do zaklonišč, ki so jih ob železniški postaji v Ptuju začeli graditi leta 1939, ko je Nemčija napadla Poljsko. Za rušenje so porabili 10 dni. Kljub temu da je Kurentovanje 1973 doslej najbolj uspelo (1600 udeležencev, od tega 96 kurentov, in 40.000 gledalcev), Ptuju še vedno nekaj manjka, da bi postal središče največjega pustnega karnevala, ne samo v Jugoslaviji, ampak v tem delu Evrope. Ptujski Tehnoservis je edini proizvajalec kopirnih aparatov v Jugoslaviji. Na ormoškem območju je najden doslej najstarejši dokaz življenja, star približno 35 tisoč let, ene največjih živali, ki so živele v času od milijon do 10 tisoč let pr. n. š., mamutov zob. Zraven standardno aranžiranih prodajaln obutve, edino tri prodajalne Merkurja ustrezajo normam sodobnega aranžiranja: Tehnika, Jasmin in Volan, je ugotovila skupina profesorjev višje aranžerske šole iz Zagreba. Samopostrežni oddelek v novi blagovnici Panoni-je je najbolj obiskana prodajalna v Ptuju, vsako minuto jo obiščejo štirje potrošniki. V Ptuju so pripravili svečanost ob 70-letnici rojstva dr. Jožeta Potrča, velikemu rojaku, komunistu in človekoljubu, na hiši v Vinta-rovcih, kjer je bil rojen, so odkrili spominsko ploščo. Spomenik Borisu Kidriču, velikemu slovenskemu revolucionarju, so odkrili 27. aprila. Nestor ptujskih novinarjev Jože Vrabl je star 60 let, 60. rojstni dan sta praznovala tudi predsednik občinskega sodišča na Ptuju Vladimir Ban in sodnik občinskega sodišča Viktor Knez. Trgovsko podjetje Mercator, poslovna enota Panonija Ptuj, je zgradilo največje skladišče blaga v vzhodni Sloveniji, z zmogljivostjo 42.000 m3 blaga. Dornavčani za razliko od Gorišničanov, kjer so novo šolo že dobili, še vedno čakajo nanjo, zdajšnje šolsko poslopje je iz leta 1824, okoli leta 1900 so ga obnovili, od takrat pa ne več. Stropi v njej so podprti, ob dežju zamaka učilnice. Kuhinja je v kletnih prostorih stanovanjske stavbe čez cesto, v katere občasno vdre tudi gnojnica. Tradicionalni Jurjev sejem v Ptuju je postal sejem plastičnega kiča in pločevine. Na prvem mestu gradnja kopališča Na prvem mestu obširnega programa KS Ptuj v obdobju 1973/1978, ki bi ga sofinancirali iz krajevnega samoprispevka, je gradnja novega ptujskega kopališča. Ptuj se lahko pohvali z najstarejšo in edino žveplamo v Jugoslaviji, ki s svojo proizvodnjo pokriva vse jugoslovanske potrebe, kljub temu da obratuje le dvakrat letno pod dva ali tri mesece in da celotno proizvodnjo opravljata le dva zaposlena. V Ormožu so nadvse svečano proslavili 700-letnico mesta, med drugim so odkrili spomenik revolucije, delo akademskega slikarja Janeza Lenassija, v ormoškem gradu pa odprli stalno razstavo Ormož skozi stoletja. V nekaterih krajih ormoške občine je ponovno klestila toča, prizadetim bodo poskušali pomagati s semeni in denarjem. Park in grad na Tur-nišču propadata. Spomeniško varstvo bi moralo redno vzdrževati vse zgodovinske spomenike, Zavod je verjetno pozabil na vse obveznosti ... Na zemljišču med ptujsko bolnišnico in Rabelčjo vasjo so odkrili ostanke rimskih opekarn, enih največjih v Evropi. Iz vrtine na Bregu pa že priteka zdravilna voda. Številni Ptujčani in okoličani se že sedaj hodijo pridno namakat, toplice naj bi bile zgrajene že prihodnje leto. Analiza vode je pokazala, da se ptujska voda uvršča med redke tople vode, ki so strokovno označene z Na-HCO3, kar pomeni, da je natrijeva-hidrobarnonatna voda, ki ima na površini 32,2 stopinje C. Sigma Ptuj je predstavila svoj novi proizvod, posebno opremo za straniščne školjke. Izdelali so posebno straniščno desko, na kateri je pritrjen majhen elek-tromotorček (20 W), ki s pomočjo posebne naprave odstranjuje (sesa) vonj in ga potiska v grezni- co ali kam drugam. Napravo so patentirali, prvi rezultati in ocene so več kot zadovoljive. Ormož je pel in plesal, v Ptuju je potekal že peti festival narodno-zabavne glasbe, ogledalo si ga je 9 tisoč gledalcev. Elektrotehna je odprla trgovino v Lackovi ulici v Ptuju. Komisija za ugotavljanje izvora neupravičenega premoženja pri SO Ptuj je pozvala delovne kolektive, da čim prej uvedejo komisije za delavsko kontrolo v svojih organizacijah, ki bi ji bile v pomoč pri njenem delu, da bi lahko že v kali zatrla vsak poskus neopravičenega prilaščanja družbenih sredstev v obliki dnevnic, kilometrine in reprezentance. Doslej je prejela v obravnavo že 288 prijav. Na dvorišču kovinskega šolskega centra v Ptuju je najmlajši jugoslovanski kipar Branko Zorec postavil skulpturi, ki predstavljata kmečka upornika. Izdelal ju je v treh mesecih. Lojze Slak in Tone Kmetec po popularnosti prekosila Avsenika Lojze Slak in Tone Kmetec sta letos po popularnosti prekosila Avsenika, kljub temu oba trdita, da mu v domači glasbi ni enakega. Na ptujskem festivalu sta prejela nagradi revije Stop kot predstavnika ansamblov, ki smo ju v tej sezoni najraje poslušali. Ptujski muzej je star 80 let. Lokacijska razprava za gradnjo hidrocentra-le Formin je pritegnila mnoge. Zgrajena bo do leta 1977. Stala bo 980 milijonov dinarjev. V okviru skupne naložbe podjetja Jože Kerenčič in avstrijske firme bodo v Ormožu letno izdelali 500.000 modernih okvirjev za očala. Ptujska gostilna Pri grozdu, popularno poimenovana Texas, je odskočna deska za številne ansamble. Pot k uspehu je doslej trasirala že več kot 30 ansamblom. Pripravila: MG Kdaj javna stranišča? V Ptuju nimamo javnega stranišča, zelo malo pa je tudi tistih gostilniških, ki bi bila urejena in se uporabniku ne bi obrnil želodec, ko stopi vanj. Predvsem bi bilo takšno stranišče potrebno na mestih, kot so: avtobusna in železniška postaja, park in v bližini športnih objektov. Z ureditvijo javnih stranišč bi odpadli tudi kupčki v parkih, pod mostovi, na hišnih stopniščih in v zakotnih ulicah. Javno stranišče je ravno tako del olepševanja okolice in mestnega videza. 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 25. julija 2Q17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna juha, kumarična omaka sataraš, dušen riž, dušene bučke, piščančji paprikaš, porova juha, korenčkova makaroni z mesom, z zmečkanim rulada hrenovke, pire široki rezanci, govedina na palčki, juha, solata s zelena solata, sadje krompirjem, ocvrta krompir, sladoled palačinke pečen krompir, paradižnikom, posebna klobasa, solata, pohorska papriko in klobaso, bučni zavitek omleta jogurt s sadjem Govedina na palčki Sestavine: 1 kg govejega zrezka; marinada: 1/3 skodelice sojine omake, 1/2 skodelice rjavega sladkorja, 2 žlici olja, 1/4 skodelice limoninega soka, 4 stroki česna, 1 čebula, 1 žlička črnega popra. Govedino narežemo na tanke podolgovate rezine. V skodelici pomešamo vse sestavine za marinado. Vanjo položimo zrezke in premešamo, da se marinada porazdeli po vseh zrezkih. Posodo pokrijemo s folijo in čez noč pustimo v hladilniku. Naslednji dan nabodemo goveje rezine na lesene špile v čimbolj ravni liniji, da bodo bolj neposredno v stiku z vročino. Položimo jih na žar in pečemo nekaj minut na vsaki strani, dokler niso pečeni po naši želji. Postrežemo z rižem ali krompirjem in sezonsko solato. Bučni zavitek s kislo smetano Sestavine: vlečeno testo (6 lističev); nadev: 1 kg naribane buče, 3 dl kisle smetane, 25 g masla, 2 žlici olja, 3 jajca, 70 g sladkorja, lupina 1/2 limone, 2 žlici limoninega soka. Bučo olupimo, ji odstranimo pečke in jo naribamo. V posodi segrejemo maslo in na njem na hitro prepražimo bučo, da tekočina izpari. Odstavimo in ohladimo. Ohlajenim bučam dodamo rumenjake, sladkor, kislo smetano (nekaj je prihranimo za premaz) ter limonin sok in drobno nastrgano lupino. Dobro premešamo, nazadnje pa nežno vmešamo še trd sneg iz beljakov. Nadev namažemo na posamezne liste testa (namesto vlečenega lahko uporabimo tudi listnato testo), zvijemo, položimo v pekač in premažemo s preostalo kislo smetano. Pečemo približno pol ure pri 180 stopinjah Celzija. ZPS • Dvojna kakovost živil Slabša kakovost je tudi odsev premalo zahtevnih potrošnikov Na Zvezi potrošnikov Slovenije so v primerjalno analizo parov vključili 67 vzorcev, od tega 29 parov vzorcev (1 vzorec kupljen v Sloveniji in 1 v Avstriji) in 3 trojčke vzorcev (2 vzorca kupljena v Sloveniji in 1 v Avstriji). Med izbrani vzorci je bilo 25 vzorcev blagovnih znamk in 42 vzorcev trgovskih znamk. Izbrani vzorci so podobni tistim, ki so jih v podobno raziskavo že vključile Slovaška in Češka. Razlike, ki vplivajo na kakovost, so bile ugotovljene pri 10 od skupno 32 p arov/trojčkov, torej v tretjini vzorcev. Razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka, so odkrili v pijači Coca Cola, pri mlečni čokoladi Milka, pri konzervi jetrne paštete Primana, pri mesnem narezku Primana, v brezalkoholni pijači z okusom pomaranče Budget, pri sadnem jogurtu z okusom jagode Budget ter pri Hoferjevi toast šunki. Razlike so zaznali tudi v pregledu tuninega namaza Rio mare pate, mlečni čokoladi Riquet ter Ho-ferjevem sadnem jogurtu z okusom jagode Milfina. V Avstriji več izdelkov z bolj kakovostnimi sestavinami Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije na kratko povzela rezultate analize: »Kar 70 % razlik smo ugotovili na vzorcih trgo- vskih znamk. Polovica izdelkov, pri katerih smo zaznali razlike v kakovosti, je bila opremljena z znaki, ki poudarjajo slovensko poreklo izdelka (Slovenija, moja dežela in Kakovost iz Slovenije). Kot kažejo izkušnje ZPS z drugih področij, tovrstni pregledi spodbujajo konkurenčnost in izboljšujejo kakovost izdelkov, zato je ta pregled lahko začetek skupnih na- Rezultati pregleda in analiz ZPS ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE c. Trojčki - Med izdelkoma v SI je pomembna razlika, ki vpliva na kakovost Primer: Milfina sadni jogurt - Razlike v sestavinah C23a=C24/C23b (10% jagod/5,3% jagodna kaša, limonin sok/sredstvo za uravnavanje kislosti: ciironska kislina, zgoščeni sok rdeče pese in kot barvilo: koncentrat korenja/ barvili: karrnin in beta karaten, x/arome) in hranilni tabeli (sladkor 14 g/11,7g) porov, da zagotovimo slovenskemu potrošniku izbiro med čim več kakovostnimi izdelki.« Večina izdelkov je imela višjo ceno v Avstriji kot v Sloveniji. So pa med pregledom ponudbe tudi opazili, da je v Avstriji na voljo več mesnih in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo kakovostnejše sestavine. Kutinova je izpostavila, da največji problem predstavljajo aditivi, nado- Ključne ugotovitve Pri primerjavi izdelkov iste blagovne znamke ali trgovske znamke je imel izdelek z bolj kakovostnimi sestavinami višjo ceno. V Avstriji je na voljo več mesnih in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo kakovostnejše sestavine. Polovica (5/10) izdelkov blagovne ali trgovske znamke, ki so na voljo pri nas in pri katerih so zaznali razlike, ki vplivajo na kakovost živila, je bila opremljena z znaki, ki poudarjajo slovensko poreklo izdelka (Slovenija moja dežela, Kakovost iz Slovenije) C23a, Milfina Blagi sadni jogurt iz pasteriziranega mleka s 3,2% maščobe C23b, Milfina sadni jogurt jagoda C24, Milfina Erdbeer - Fruchtjoghurt mild aus pasteurisierter österreichischer Milch mit 3,2% Fett meščanje mesa s sojo, zadeve, ki so po predpisih dovoljene. Opozorila je, da mora potrošnik pogledati deklaracijo, da bo vedel, kaj zares kupuje. Sicer pa je slabša kakovost po mnenju Kutinove odraz premalo zahtevnih potrošnikov, čeprav so že bolj zahtevni, kot so bili. Pri tem projektu pa jo je zmotilo, da so pregledovali izdelke, ki jih zveza in tisti, ki se ukvarjajo s prehrano, ne bi priporočali za redno uživanje ampak za občasno in čim manjše uživanje. A je razumela, da gre za odziv na mednarodno problematiko, ki so jo zaznali v drugih državah EU. Deklaracije težko razumljive »Veliko energije smo posvetili izdelkom, za katere bi morali potrošnikom priporočati, naj se jim izogibajo zaradi zdravega življenjskega sloga. Bistveno bolj bi morali pogledati mlečne ali mesne izdelke, ki jih pri- poročamo za vsakodnevno uporabo,« je dejala. Po njenem mnenju bi se s takim pregledovanjem kakovost te hrane izboljšala, večja bi bila tudi osveščenost potrošnikov. Obenem se zaveda, da deklaracije dobro zajemajo vsebino izdelka, a da predstavljajo izziv za potrošnika, da razbere kaj deklaracija sploh pomeni. Uprava za varno hrano je pregledala 22 vzorcev. Med izdelki za zahodnoevropske trge in tistimi za vzhodnoevropske trge niso zaznali bistvenih odstopanj med deklarirano in izmerjeno vrednostjo. Dopustna tolerančna odstopanja so bila presežena pri treh izdelkih, in sicer pri kre-kerjih Tuc Tuc, kjer je bila vsebnost soli nižja od deklarirane vrednosti, polnozrnatih piškotih Leibnitz, kjer je bila nižja vsebnost prehranskih vlaknin, ter pri instant pripravku za pripravo kakava Nesquik, kjer je bilo manj kakavovih delov kot navedeno. ZPS in STA Vir: ZPS torek • 25. julija 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da si lahko človek s spleta downloada marsikakšno sra-nje. Je potem kaj nenavadnega, da smo našli znak za downloading tudi na WC-kotlič-ku, kjer se tudi marsikaj downloada? In res zmeraj sranje... Govori se ... ... da v mnogih sosednjih državah izvajajo protitočno obrambo z različnimi načini uporabe sodobne tehnike: z letali, raketami, talnimi agregati... Čisti amaterji! Pri nas se držimo bolj preverjenih večstoletnih receptov: zvonimo proti toči. In to uspešno počnemo po tem, ko je toča že opravila svoje delo. Učinek je seveda enak kot že stoletja: nikakršen ... ... da pa je na našem koncu države kar nekaj občin, ki nočejo financirati protitočne obrambe. Na primer Žetale, Zreče, Videm, Trnovska vas, Slovenske Konjice, Makole, Ljutomer, Duplek in Dornava. Očitno se tu občinski svetniki Prireditvenik DOWNLOADING ne ukvarjajo s kmetijstvom, da bi čutili potrebo po obrambi pred točo. Svoje jeklene konjičke pa zavarujejo - če ne drugače - iz občinskih sejnin... ... da imajo Ptujčanipravzaprav srečo, ker so morali svoj most obnavljati šele pol stoletja po njegovem odprtju. V Mo-škanjcih bodo svoj nadželezni-ški most očitno morali obnoviti že dve leti po njegovi predaji svojemu namenu. Mogoče pa nismo prav razumeli pomena besedne zveze »predati svojemu namenu«. Kaj pa če je most namenjen vadbi gradbenikov, kako narediti šlampast objekt z davkoplačevalskim denarjem, za katerega se investitorju - državi - sladko je..? ... da se očitno vse več ljudi odloča za turistične pakete v zadnjem hipu (tozadevno razgledani turistični delavci bi nam rekli, da je to »last minute« akcija). Kako si namreč drugače razlagati paniko, ki jo Foto: Tajno društvo PGC nekateri zganjajo zaradi tega, ker morajo na osebno izkaznico, ki jo potrebujejo za prehod meje, čakati »neverjetnih« 6 do 7 dni? Prej očitno niso vedeli, da si bodo lahko letos privoščili prekmejni dopust. ... da smo brez zveze hiteli s slovensko-hrvaško arbitražo. Hrvaška statistika namreč ugotavlja, da je Hrvatov vedno manj. Nekaj tisoč let bi počakali, pa bi mejili na Srbijo, saj vmes ne bo več Hrvatov. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 8 4 5 3 1 1 2 7 5 8 1 6 6 9 7 2 8 6 1 2 3 8 5 2 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV © € GGG Bik V ©©© €€€ GG Dvojčka vv ©© € GGG Rak VVV © €€ GG Lev VV © €€€ G Devica V ©©© €€ G Tehtnica VV ©©© € GGG Škorpijon vvv © GG Strelec v* ©©© GGG Kozorog v ©©© G Vodnar ©© GG Ribi V ©©© G Torek, 25. julija 9:00 Ormož: raziskovalni tabor MCO, poučni in zabavni eksperimenti iz biologije, kemije in tehnologije (do 28. 7. vsak dan med 9. in 12. uro) 10:00 Ptuj, Ljudski vrt: Oblikuj svoje poletje, poletne ulične delavnice - ustvarjanje, razgibavanje, druženje in zabava z bratoma Malek (vsak dan do 28. julija med 10. in 12. uro) 10:00 Ptuj, CID: Oblikuj svoje poletje - Mali kuharski mojstri, priprava in peka zdravih dobrot (vsak dan do 28. julija med 10. in 12. uro) 17:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice, balet in ustvarjalna delavnica 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Glasbeni festival Arsana, koncert kitarista Maka Grgica 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Glasbeni festival Arsana, Vito Marenče Flamenco Group, nastopa Fran Vilchez Sreda, 26. julija 17:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice - godala, ustvarjalna delavnica -rimski mozaik in rimski medaljon 19:30 Ptuj, velika dvorana dominikanskega samostana: Glasbeni festival Arsana, koncert Sabina Cvilak -sopran in godalni kvartet Feguš 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Glasbeni festival Arsana, koncert klape Iskon 21:00 Ptuj, hotel Mitra: Glasbeni festival Arsana, koncert Andrej Ofak in Borut Mori Četrtek, 27. julija 17:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: Glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice, ustvarjalna delavnica - mali tiskar 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Glasbeni festival Arsana, koncert Miloša Mihajloviča - klavir 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: Glasbeni festival Arsana, koncert Port of Life Mestni kino Ptuj sreda, 26. julija: 17:30 Spider man: Vrnitev domov; 20:00 Zgodovina ljubezni četrtek, 27. julija: 19:00 Dunkirk petek, 28. julija: 17:00 Valerijan in mesto tisočerih planetov; 19:25 Alibi.com; 21:00 Vojna za planet opic Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog Velja za teden od 25. julija do 1. avgusta 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično www.tednik.si 13 Stajerskitednik □ Stajerskitednik Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 31. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Karmen Smodiš, Mariborska 65 C, 2327 Rače. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 25. julija 2017 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri % 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! ■ kartica Radio-Tednik Ptuj *JmI wmm M 000001 ^ Janez Novak ^mmiM .........HHM Z malo sreče pa lahko kot imetnik kartice osvojite tud. eno izmed zelo privlačnih nagrad: športno kolo gospodinjski aparat Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov. za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Lepi spomini ne bledijo! Wft> SM d IZ VSEBINE UrajMje obmofc* Potit «v* (tirm 7) KuHutai Airvi (»trto 8) OundMt tfcKlik U VCitMMI Uli M 11) PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBCMf PTUJ Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor S sue KOMCTEJA OK WS PTUJ gj^ÄSiW'-.. Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas a(i vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase a(ijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! I Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCljerski TEl vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. RADIOPTUJ 89,8«98,2«I04;3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. NAROČILNICA ZA Štajerski otaiersRi TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmeteTV-prilogoTV OKNO -48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO www.tednik.si tednik@tednik.s 3838898114427 torek • 25. julija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKE SILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva @ Visoka vsebnost bombaža @ Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 080 30 25 www.vitavera.si štajerski TEDNIK PISANA ■ ZABAVNA . AKTUALNA TOREK 25. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Risanke, pon. 8:20 Kuhinjica, pon. 8:45 Boksarski magazin S02E01, pon. 9:45 Boksarski magazin S02E02, pon. 10:45 Boksarski magazin S02E03, pon. 11:35 Sport(no): Nastja Čeh, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Glasba za vse, pon. 12:55 Pogled nazaj, pon. 13:15 Cista umetnost - julij, oon. 13:50 Sreda v sredo: Andrej Sircelj, pon. 14:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Povabilo na kavo: Metka Petek Uhan, pon. 19:35 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Boksarski magazjn S02E04, pon. 21:25 5port(no): Karel Sauperl, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Javne službe Ptuj, pon. 23:30 Videostrani ČETRTEK 27. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Risanka, pon. 8:10 Regi Gonšnica, pon. 9:10 Sreda v sredo: Franc Breznik, pon. 10:05 Kuhinjica, pon. 10:30 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon. 11:40 Dobrote slovenskih kmetij, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Dan vrtca Ptuj,pon. 13:00 Poetovio Cup 2017, pon. 13:30 Pogled nazaj, pon. 13:50 Glasba za vse, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Boksarski magazin S02E05, 19:2515. Poli maraton, pon. 19:35 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:55 Boksarski magazin S02E06, pon. SREDA 26. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Risanke, pon. 8:20 Glasba, pesem združuje, pon. 9:15 Koncert zasedbe Plamen, pon. 10:35 Koncert pihalnega orkestra Ptuj, pon 11:45 Potovanje na luno, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Dan vrtca Ptuj, pon. 13:00 Gostilna »Pr Francet«, pon. 14:00 Glasba za vse, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 18:55 Pogled nazaj, pon. 19:10 Sport(no): Bojan Kocjan, pon. 19:40 Risanke pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Srecla v sredo: Franc Breznik 21:20 Sport(no): Ivan Klarič, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Regi Gonšnica, pon. 23:25 Videostrani pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Boksarski magazin S02E07, 23:35 Videostrani pon. Ptujska televizija PETV. T: 02 590 880 28, infoOpetv.tv, www.petv.tv D n Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 ZA BRALCE STAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v Poslovalnicah Turistagent Ptujna Miklošičevi 7 2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 °2 23 50 206' Odhodi: vsako soboto ob 5.00 _z avtobusne postaje Ptuj. s^WTEDNIK 1Jtoflažsoafe^ Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 41. letu po dolgotrajni in težki bolezni zapustila naša draga Milena Braček IZ GAJEVCEV 5 Od nje se bomo poslovili v sredo, 26. julija, ob 16. uri na pokopališču v Gorišnici. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 13. uri. Molitev za pokojno bo v vežici v torek, 25. julija, ob 18. uri. Žalujoči: Zlatko s hčerko Anjo, mama ter drugi sorodniki POTOVRLflfl BGBTCUA 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Destrnik 09:00 Gostilna pri Francet 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Oddaja iz občine Destrnik 21:30 Majšperk-V nedeljo pod lipo 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 00:00 Video strani 08:00 Od paše do sira 09:10 Ljudski pevci se predstavijo 10:50 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Petje pod lipo na Polenšaku 21:10 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SIP 00:00 Video strani 08:00 Gasilska vas Hajdoše 10:00 130 let PGD Starše 11:35 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 110 let zborovskega petja v Staršah 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:00 Gasilska vas Hajdoše 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.sl Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre ... Frančiške Hanc IZ MURETINCEV 50 20. 2. 1945 - 9. 7. 2017 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, stiske rok in tolažbo v težkih dneh slovesa. Hvala za darove, svete maše, hvala gospodu župniku Ivu Holobarju za čustven cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, nosilcem križa, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Silvu Soku za ganljive besede slovesa, pogrebni službi MIR za celotno organizacijo pogreba. Iz srca smo hvaležni vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM prašiča pasme mesni tip. Telefon 070 896 081._ NESNICE, RJAVE, 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246 ali 02 688 13 81; Rešek, Starše 23. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Prodam pujske, težke okrog 30 kg. Terezija Sitar, Lancova vas 55, tel. 764 1031. DOM STANOVANJE V NAJEM oddam stanovanje s septembrom, 54 m2, enoinpolsobno, neopremljeno, pred kratkim renovi-rano, v Ul. 5. prekomorske na Ptuju, z izkaznico. Tel. 031 648 255. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.loh@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK VAS GLASBENI IZBOR IMA RADIU PTUJ Želje sprejemamo na e-naslovu: glasbene.zelje@radio-tednik.si mpr Štajerski Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Ptuj • Zastrupitve psov Previdnost ni nikoli odveč Opozorila o domnevnem nastavljanju strupov za pse na Ptuju se na spletnih družabnih omrežjih pojavljajo že skoraj redno. Prejšnji teden naj bi strupene vabe našli na območju Potrčeve ceste, Gregorčičevega drevoredu in Ljudskega vrta, neko zastrupljeno psičko naj bi zaradi prepoznega ukrepanja lastnikov morali celo evtanazirati. Ali govorice držijo in kako v tem primeru zaščititi svoje živali, smo povprašali veterinarja. Na Policijski upravi Maribor so sicer povedali, da tovrstnega kaznivega dejanja v zadnjem času na Ptuju nihče ni prijavil, čeprav bi najditelj strupa to načeloma moral storiti. Opozorili so tudi, da bi bili strupi, na primer insekticidi, lahko nastavljeni tudi povsem legalno in bi šlo zgolj za splet nesrečnih okoliščin. Tudi veterinar Rok Nartnik z Veterinarske bolnice Ptuj je pojasnil, da govorice o nastavljanju strupenih vab težko potrdi ali zanika, saj za to ni pristojen: »V zadnjem času smo sicer obravnavali nekaj pacientov z znaki zastrupitve, vendar številka ni presegla običajnega povprečja v tem delu leta. Vsako leto v tistih mesecih, ko se škropi in gnoji, sprejemamo paciente s težavami zaradi zastrupitev.« Potrdil pa je, da je v preteklosti do namernega zastrupljanja psov že prišlo: »Sprehajalci psov so na javnih mestih oz. ob sprehajalnih poteh na Ptuju, še posebej v Ljudskem vrtu, našli namerno nastavljene strupe. Poznamo pa tudi primere, ko so neznanci lastnikom psov strupe metali kar na njihovo domače dvorišče ...« Opozoril je, da je takšno kaznivo dejanje izredno težko dokazati, najti storilca pa še težje: »Težko je tudi najti vzrok, zakaj to kdo počne, sam tega ne razumem. Domnevam, da zastrupljevalce živali motijo. Še posebej problematično je nastavljanje strupov na javnih mestih, kjer bi lahko do njih prišli tudi otroci (v Ljudskem vrtu, kjer so otroška igrala). To bi se lahko končalo zelo tragično.« Pri nenavadnih simptomih je treba ukrepati nemudoma Nartnik je lastnikom psov priporočil, da opozorila o domnevno nastavljenem strupu Govorice o nastavljanju strupenih vab za pse je težko potrditi, kljub temu pa veterinarji lastnikom psom priporočajo uvedbo preventivnih ukrepov. na nekem območju vzamejo resno: »Previdnost pri takih informacijah ni nikdar odveč. Na tistih območjih naj lastniki svo- jih psov ne spuščajo s povodca ali jih puščajo brez nadzora. Ne smejo dovoliti, da bi psi nekam odtavali in se nato vrnili, saj so vabe navadno nastavljene pod kakšnim grmovjem.« Živali je treba dobro opazovati tudi po sprehodu, je dodal. Znaki zastrupitve so odvisni od vrste strupa, ki ga je žival zaužila. Po izkušnjah na ptujski veterinarski bolnici se najpogosteje uporabljajo živčni strupi, ki pri psih povzročijo bruhanje, tresenje, močno slinjenje in podobno. »Če lastniki psov po vrnitvi s sprehoda opazijo kakšne nenavadne znake, naj jih ne podcenjujejo. Čim prej naj obiščejo ambulanto, da veterinar žival pregleda in izključi možnost zastrupitve,« je svetoval veterinar. Po njegovih besedah je ključnega pomena hitro ukrepanje: »Veterinarji lahko zastrupljeno žival, če jo obravnavajo pravočasno, rešijo. Če pa strup pride do želodca in drugih organov, je zdravljenje dosti težje, možnost rešitve pa precej manjša.« Eva Milošič Podravje • Ali policisti lahko ustavljajo in parkirajo na avtobusni postaji? Radar lahko stoji na avtobusni , navaden smrtnik ne ... Ali lahko policisti ustavljajo in parkirajo na avtobusnih postajališčih? Lahko, v primeru opravljanja policijskih nalog in če pri tem ne ovirajo javnega prometa. Tudi »navadnim smrtnikom« je za kratek čas dovoljeno, da ustavijo vozilo na postajališču izven cestišča (za vstop ali izstop potnikov), za razliko od policistov pa ne smejo parkirati. Na naše uredništvo se je obrnil bralec, ki sprašuje, ali lahko policisti ustavljajo in parkirajo na avtobusnih postajališčih. Primer mobilnega radarja, ki je v lovu na prehitre voznike stal na avtobusni postaji, je nazadnje opazil minuli torek v naselju Trgovišče v občini Ormož. Ali policijsko vozilo lahko pri merjenju hitrosti stoji na avtobusnem postajališču in ali policisti lahko ustavljajo udeležence prometa na mestu, rezerviranem za avtobuse, smo povprašali na Policijsko upravo Maribor. Tiskovni predstavnik Miran Šadl nam je pojasnil, da lahko, če pri tem ne ovirajo javnega prometa. Ustavitev in parkiranje na avtobusnih postajališčih določa 65. člen zakona o pravilih cestnega prometa: »V 8. točki četrtega odstavka navedenega člena je določeno, da lahko na avtobusnih postajališčih zunaj vozišča policisti ustavljajo in parkirajo pri opravljanju svojih nalog, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu. Prav tako je, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov, zaradi vstopa ali izstopa potnika voznikom dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča.« Dodajmo še, da kazen za napačno parkiranje na avtobusni postaji znaša 40 evrov. V lovu na prehitre • I v • • voznike z ročnimi merilniki hitrosti, radarji in providama Za izvajanje nadzora hitrosti v cestnem prometu na Policijski upravi Maribor sicer uporabljajo 25 ročnih laserskih merilnikov hitrosti, od tega en merilnik z vgrajeno videokamero. Prav tako imajo v uporabi tri dopplerske merilnike hitrosti (nameščenimi na trinožnem stojalu) in dve vozili z vgrajenim videonadzornim sistemom Provida 2000, ki omogočata meritve hitrosti na podlagi sledenja. Monika Levanič Osebna kronika Rojstva: Lea Veršič, Placerovci 21 a, Gorišnica - deček Aljaž; Melanija Županic, Ul. heroja Kerenčiča 15, Ormož - deklica Vita; Mateja Drevenšek, Majšperk 85, Majšperk - deklica Amaja; Polonca Leskovar, Žu-pečja vas 25, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Lea; Vesna Kokol, Dolena 39 a, Ptujska Gora - deček Žiga in deklica Zoja; Brigita Jevšenak, Kicar 76, Ptuj - deček Gal; Nina Kolarič, Spuhlja 64 a, Ptuj - deček Gašper; Tamara Lovrec, Gibina 25, Vito-marci - deklica Maša; La-risa Zemljič, Vrhov Dol 17 e, Limbuš - deklica Lana; Mateja Šamperl, Drbetinci 30, Vitomarci - deček Lan in deklica Adelina; Dajana Rožan, Jenkova ulica 1, Slovenska Bistrica - deklica Leila; Melita Lozinšek, Podvinci 66 a, Ptuj - deček Liam. Umrli so: Terezija Svenšek, roj. Me-tličar, Gerečja vas 4, roj. 1926 - umrla 12. julija 2017; Branko Kotolenko, Goričak 12, roj. 1960 -umrl 12. julija 2017; Alojzija Razlag, roj. Velečic, Sveti Tomaž 35 B, roj. 1941 - umrl 19. julija 2017; Marija Pernek, roj. Sečkar, Majšperk 20, roj. 1955 -umrla 18. julija 2017. Poroki - Ptuj: Dejan Zadravec, Rinče-tova G raba 12, in Bojana Mikša, Mala vas 28 A; Ri-čard Nrecaj, Ptuj, CMD 13, in Tanja Ribič, Dolena 55. Poroki - Ormož: Davorin Toplak, Vičanci 43 a, in Ivanka Bezjak, Za-mušani 63; Damjan Rajh in Mateja Ritonja, Ormož, Dolga lesa 6. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Napoved vremena za Slovenijo Na nebu megla 25. dne hudo zimo napove. 15/23 Danes bo dopoldne povečini sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in posameznimi nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 20 do 25, na Primorskem do okoli 27 stopinj C. Obeti V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. V četrtek bo povečini sončno, več oblačnosti bo v vzhodnih krajih. Vremenska slika Nad severnim Sredozemljem je nastalo plitvo ciklonsko območje. Hladna fronta bo zvečer prešla Slovenijo. Za njo bo k nam dotekal hladnejši in sprva še razmeroma vlažen zrak. Foto: CG Foto: CG