GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBOR* LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO II. — ŠTEV. 34 LJUBLJANA, 10. MAJA 1955 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA SKUPNA SLAVNOSTNA SEJA OBEH ZBOROV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA OB 10.0BLETNICI OSVOBODITVE DNE 7. MAJA 1955 Na seji so bili prisotni: predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraj-ger, član Centralnega komiteja ZKS in ZKJ Lidija Seirt-jurc, organizacijski sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Vida Tomšič, člani Izvršnega komiteja CK ZKS, člani Izvršnega sveta LRS. zastopniki večjih mest FLRJ, zastopniki vojske, kulturnih ustanov, množičnih organizacij, predsedniki delavskih svetov, osnovnih • organizacij Zveze komunistov, odborniki mestnega zbora in zbora proizvajalcev. Predsednik Mestnega ljudskega odbora dr. Marijan Der-tnastia je pozdravil navzoče in spregovoril: Tov. predsednik, dragi gostje, tov. ljudski odborniki! Praznujemo deseto obletnico osvoboditve našega mesta. Deset let je minilo od tistega zgodovinskega trenutka, o katerem so sanjali in peli slovenski partizani in je po njem hrepenela borbena Ljubljana. Zato je bilo snidenje med borci-osvobodi tel ji in borci-ilegalcl v Ljubljani ta- VABILO na 64. skupno sejo mestnega zbora in zbora proizvajalcev MLO Na podlagi 89. Mena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem 64. skupno sejo mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek, 13. maja 1955, ob 16.30 uri v sejni dvorani Magistrata, Ljubljana. Predlagan je naslednji dnevni red: 1. Poročilo Sveta za notranje *«deve MLO o delu v letu 1954. 2. Predlog odloka o pobiranju občinskega prometnega davka. 3. Predlog odloka o pobiranju °bčimkih taks. 4. Gospodarske zadeve. 3. Pravilnik o dopolnilnih plačah in nagradah uslužbencev Komunalne banke v Ljubljani. 6. Pravilnik o določitvi polo-**jev in rrjih razvrstitvi v po-‘w-»jne razrede pri Komunalni kanki v Ljubljani. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima brsvieo pismeno predlagati ^bremembo ali dopolnitev dnev-h‘e8a reda. Morebitno odsotnost javite ^Upščirvsiri pisarni MLO, tole-‘»n 21-343, Kresija, soba 8. Predsednik MLO: 4r. Marijan Dermastia, l. r. ko prisrčno in veličastno. Zaradi tega ni nič čudnega, če se vsi tako radi spominjamo tega dne, ko je končala mučeniška pet nepokorjene Ljubljane, ki jo je okupator v svojem onemoglem besu spremenil v edinstveno koncentracijsko taborišče v Evropi. Ljubljana je onemela ob Izdajstvu propadle gospode, toda ni Izgubila vere v napredek In pravico. Klic Partije In Osvobodilne fronte Je v Ljubljani naletel na odprta srca. Kot en mož je Ljubljana sledila pozivu na borbo. Bele vrane so ostali slabiči, ki so mislili »da še ni čas«, redki izdajalci so takoj v začetku občutili maščevalno pest užaljenega naroda. Ljubljana ni niti trenutek zastala na težki In krvavi poti k osvoboditvi. 3.360 žrtev je jasen dokaz njene odločnosti in predanosti visokim ciljem naše Partije In Osvobodilne fronte. Počastimo junake, ki so s svojo krvjo zapisali najslavnejše strani naše narodne zgodovine, * enominutnim molkom. Navzoči so stoje z enominutnim molkom počastili spomin padlih žrtev z vzklikom »Slava padlim za svobodo!« Nato je tov. predsednik nadaljeval: Tudi po osvoboditvi je Ljubljana ostala zvesta idealom, za katere se je s tolikimi žrtvami borila. Njen veliki sin tovariš Kidrič je Ljubljani takoj ob r.jeni osvoboditvi jasno povedal, da stoji pred njo In našimi naredi težavna pot, pot graditve socializma In boljšega življenja za delovne ljudi naše domovine. Ljubljana je tudi v tem pogledu prednjačila. 26.400 mladincev na delovnih akcijah, nad 5 milijonov opravljenih prostovoljnih delovnih ur frontovcev so xgovorne priče tistega poleta, ki je omogočil, da so posledice vojne neverjetno hitro odstranjene ln da smo lahko pričeli z izgradnjo socializma. Ljubljana tudi danes ne zaostaja. Skupno z ostalimi delovnimi ljudmi Jugoslavije se v Ljubljani bojujemo, da končno obračunamo s zaostalostjo, težko dediščino protiljudskega režima stare Jugoslavije, zavedajoč se, da zaostajanje enega dela naše domovine onemogoča napredek ostalih. Ljubljana je ostala zvesta svojim naprednim tradicijam. V boju za nadaljnjo demokratiza-cjio našega družbenega življenja je pokazala polno razumevanje. Polet, s katerim se je lotila reševanja problema komun In družbenega upravljanja, najbolj zgovorno priča o hotenju, da tudi v tem razdobju doprinese k splošnemu razvoju demokratičnosti v naši domovini svoj delež. Naj živi borbena Ljubljana, naj živi socialistična domovina, naj živi njen voditelj tovariš Tito! Navzoči so stoje Izrazili navdušenje in vzklikali maršalu Titu. Tovariš predsednik Je nato prebral brzojavko, ki jo je naslovil Ljubljani maršal Tito Brzojavka se glasi: »Ob desetletnici osvoboditve glavnega mesta Slovenije čestitam meščanom Ljubljane in ljudem vaše republike k velikemu prazniku, ki nas spominja težkih, toda slavnih dni naših borb, v katerih so se meščani Ljubljane hrabro držali In se s svojo edinstveno organizacijo odpora v okupiranem mestu upirali vsem navalom združenih sovražnikov. S tem so dajali tudi moralno oporo našim vojaškim enotam, ne samo v Sloveniji, marveč v vsej domovini. Ker ml ni mogoče odzvati se vašemu povabilu, da bi osebno prisostvoval proslavi, vam pošiljam svoje pozdrave in želje, da na teh borbenih tradicijah, skupno z drugimi našimi narodi gradite boljše življenje vsem delovnim ljudem. — Josip Broz Tito.« Navzoči so z navdušenjem sprejeti brzojavko in vzklikali maršalu Titu. Tovariš predsednik je spre govoril dalje: Mislim, tovariši, da ne bt bito pravično, če se ne bi spomniti tudi majhnega hišnega jubileja, ti j. desetletnice izvrševanja funkcije odbornika, 4 zaslužnih tovarišev: dr. Helija Modica, Franca Drobeža, Joška Gorjanca in dr. Jožeta Pretnarja, kar mi je prijetna čast. K besedi se je javil tovariš Marijan Jenko, odbornik Mestnega ljudskega odbora in je predlagal v Imenu šestih odbornikov naslednji odtok: Na osnovi 117. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS 19-90-52) izdaja Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane po sklepu slavnostne skupne seje mestnega zbora ln zbora proizvajalcev z dne 7. maja 1955 ob 10. obletnici osvoboditve Ljubljane o d 1 • k O PROGLASITVI 9. MAJA ZA PRAZNIK BORBEN* LJUBLJANE Trpljenje in neizprosen boj je zgodovina našega mesta v letih suženjstva. Delovne množice Ljubljane so sledile kot en mož Komunistični partiji in Osvobodilni fronti. Zato je Ljubljana postala žarišče upor., proti okupatorju in njegovim domačim pomagačem ln središče narodnoosvobodilnega boja ln ljudske revolucije. Zato je okupator v onemoglem besu spremenil Ljubljano v edinstveno koncentracijsko taborišče. Kljub temu pa je Ljubljana ponosno kljubovala krvavemu nasilju in s tem kot upornik v srcu hitlerjevske trdnjave dajala velik vzgled vsem podjarmljenim narodom Evrope. Prav zaradi tega je borbena Ljubljana prekipevajoče pozdravila Ljudsko armado, svojo osvoboditeljico, prav zaradi tega je dan osvoboditve Ljubljani tako drag. Da bi bodoča pokolenja Imela praznik, ki bi jih stalno spominjal na junaško borbo Ljubljane, proglašamo 9. maj, dan osvoboditve Ljubljane, za prazn‘k borbene Ljubljane. Predlagani odlok so navzoč: odborniki sprejeti z aklamacijo. Nato je tovariš predsednik Mestnega ljudskega odbora dr. Marijan Dermastja v svojem in v Imenu 72 podpisanih odbornikov predlagal odlok o imenovanju Edvarda Kardelja za častnega občana mesta Ljubljane. Odlok se glasi: Na podlag! 19. in 117. člen Zakona o ljudskih odborih mest iti mestnih občin (Ur. list LRS št. 19-90-52) izdaja Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane po sklepu slavnostne skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 7. maja 1955 ob 10. obletnici osvoboditve Ljubljane odlok O IMENOVANJU EDVARDA KARDELJA ZA ČASTNEGA OBČANA MESTA LJUBLJANE Zaradi izrednih zaslug pri idejnem vodstvu naprednega političnega dela v Ljubljani, pri organizaciji političnega boja slovenskega naroda za osvoboditev in za njegov neprecenljivi doprinos v utrjevanju bratstva in enotnosti narod iv Jugoslavije Ljubljana s ponosom imenuje svojega velikega sina Edvarda Kardelja za častnega občana mesta Ljubljane. Po dolgem, navdušenem ploskanju vseh prisotnih se je oglasil k besedi še tovariš dr. Marijan Dular, odbornik Mestnega ljudskega odbora, 'n dejal: Prepričan sem, da mi vsi iz vrega srca podpiramo ta predlog o imenovanju tovariša Kardelja za častnega občana glavnega mesta Ljubljane. Ne bi hotel, da zavlačujem ta slovesni akt proglasitve, ven dar smatram za potrebno, da ob tem, za Ljubljano tako pomembnem zgodovinskem dogodku prikliCem v spomin še izredno važno dejstvo, ki je tako tesno vezano z dejavnostjo tovariša Kardelja v okviru našega Mestnega ljudskega odbora Tovariš Kardelj namreč kot zvezni poslanec. Izvoljen v Ljubljani, s posebno aktivnostjo spremlja delo našega ljud- skega odbora. Nam vsem je znano, da tovariš Kardelj ne zamudi nobene možne prilike, da ne bi prisostvoval našim sejam, kjer aktivno in z izrednim interesom spremlja naše delo ln s tem skupno z nami na najvidnejši način sodeluje pri reševanju najvažnejših družbenih problemov na področju nate Ljubljane. Izvolitev tovariša Kardelja za častnega občana glavnega mesta Ljubljane je tako samo logična posledica njegove plodne dejavnosti v korist našega mesta. Ko Je tovariš predsednik dal odlok na glasovanje, so navzoči enodušno z dolgim ploska« njem stoje sprejeti ta odlok. Nato se je k besedi javtia to« varišlca Anka PemuS ln v imenu Sveta za prosveto Mestnega ljudskega odbora predlagala, da se sprejme naslednja odločba: Na podlagi 19. ln 117. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin izdaja Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane po sklepu slavnostne skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 7. maja 1955 ob 10. obletnici osvoboditve Ljubljane odločbe O PROGLASITVI OSNOVNE SOLE NA POLJANAH V LJUBLJANI ZA SOLO NARODNEGA HEROJA TONETA TOMSlCA V počastitev ln trajen spomin na junaškega sina Ljubljane, ki je s svojim neumornim herojskim revolucionarnim delom doprinesel k osvoboditvi Ljubljane, posveča Mestni ljud-sk1 odbor ljudsko Solo na Poljanah spominu heroja Toneta Tomšiča, da bi se po njegovem vzgledu vzgajala ln razvijala mladina. S tem se podeljuje tej Soli ime heroja Toneta Tomšiča. redlog odločbe je bil soglasno navdušeno sprejet Po sprejetju odločbe je tovariš predsednik dr. Marijan Dermastja Izročil Izdelano diplomo o imenovanju šole na Poljanah za Solo narodnega heroja Toneta Tomšiča predsedndku šolskega sveta te Sole tovarišu Jožetu Neumanu, kj se je zahvalil v imenu sveta tn šole z naslednjimi besedami: Tovariši tn tovarišice! Ko sprejemam to visoko priznanje o proglasitvi oziroma Imenovanju šole na Poljanah za šolo narodnega heroja Toneta Tomšiča. se taiko v Imenu šole kakor šolskega sveta zahvaljujem in obljubljam, da bo na tej šoti žarišče mladih generacij, ki se bodo vzgajale v duhu ln po smernicah, ki nam jih Je začrtal narodni heroj Tone Tomšič. Hvala vam! K besedi se je priglasila tovarišica Marijana Draksler, odbornik Mestnega ljudskega odbora, in predlagala v imenu Okrajnega odbora Zveze borcev v Ljubljani, da Ljudski odbor »prejme naslednji odlok: Na podlagi 1, odstavka 23. ic 118. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS št. 19-90-52) |e Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane na s.avnostni skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 7. maja 1955 ob 10. obletnici osvoboditve Ljubljane sprejel odlok O PODELJEVANJU SPOMINSKEGA PRIZNANJA OB 10 OBLETNICI OSVOBODITVE LJUBLJANE 1. člen Za zasluge v veličastnem boju mesta Ljubljane proti okupatorju in domačim izdajalcem bo podeljeval Mestni ljudski odbor spominsko priznanje vsem tistim, ki so pod vodstvom Komunistične partije z nesebičnim in požrtvovalnim delom omogočili, da je postala svetal primer organiziranega odpora in glavno žarišče narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji, in tudi tistim, ki v povojni graditvi socialistične domovine liso omadeževali slavne tradicije osvobodilne borbe. 2. člen Spominsko priznanje se podeli: a) političnim delavcem, ki o bili organizatorji, voditelji ali požrtvovalni dealvci v osnovnih enotah Komunistične partije, Osvobodilne fronte, Antifašistične fronte žena. Delavske enotnosti, Mladinske organizacije in Slovenske narodne pomoči; b) komandnemu kadru Narodne zaščite pri bataljonskih ic višjih štabih; c) članom Varnostne obveščevalne službe; č) tehnikom v ilegalnih tehničnih službah; d) tistim posameznikom, ki so z izvršitvijo posameznih, za odpor proti sovražniku izredno važnih nalog bistveno pripomogli k zmagi nad fašizmom 3. člen Spominsko priznanje podeljuje Mestni ljudski odbor na predlog komisije, ki jo določi ir. vrst svojih članov. Komisija predpiše poslovnik o podeljevanju spominskega priznanja In ga predloži v potrditev Ljud- skemu odboru. 4. člen Ta odlok stopi takoj v veljavo. Predlagani odlok je bil soglasno s ploskanjem sprejet. Tovariš inž. Ivo Klemenčič, odbornik Mestnega ljudskega odbora, je predlagal, da se s svečane seje pošljeta naslednji brzojavki: »Predsedniku Republike Josipu Brozu-Titu! Ob deseti obletnici osvoboditve našega mesta Vam, tovariš Maršal, pošiljamo prisrčne pozdrave. Vaše besede so za Ljubljano veliko priznanje in ponosni nanje Vam obljubljamo, da bomo, opirajoč se nu borbene tradicije, skupno z ostalim delovnim ljudstvom Jugoslavije vložili največje napore v graditev boljše bodočnosti naših narodov. Za borbeno Ljubljano Mestni ljudski odbor.« »Tovarišu Edvardu Kardelju, predsedniku Izvršnega sveta FLRJ, Beograd. Obveščamo Te, da smo Te na današnji svečani seji ob priliki proslave desete obletnice osvoboditve našega me;ta izvolili za častnega občana Ljubljane. Ko smo sprejemali ta odlok smo se zavedali, da dajemo izraza tihim željam Ljubljane, ki je že dolgo želela, da se Ti -a Tvoje delo na organizaciji odpora v Ljubljani in junaške borbe za osvoboditev najtopleje zahvali. Obljubljamo Ti, da bomo vedno sledili Tvojemu vzgledu in da se bomo skupno z ostalim delovnim ljudstvom Jugoslavije vztrajno borili za boljšo bodočnost narodov Jugoslavije. Za borbeno Ljubljano Mestni ljudski odbor.« Navzoči so stoje s ploskanjem in vzklikanjem izrazili svoje soglasje. S tem je tovariš predsednik zaključil sejo. Ljubljana, dne 7. maja 1955. Predsednik: Dr. Marijan Dermastja, 1. r. Vodja zapisnika — tajnik: Silvo Sivic, I. r. Overitelja zapisnika: Franc Sitar, 1. r. Lojze Matelič, 1. r. skupni seji obeh zborov MLO gl. mesta Ljubljana dne 8. aprila 1955. Predlog družbenega plana za leto 1955 je bil objavljen v Glasniku št. 24 dne 1. aprila 1955 ter predlog finančnega odloka in proračuna v Glasniku št. 25. dne 5. aprila 1955. Poročilo k predlogu družbenega plana je podal predsednik Sveta za gospodarstvo na seji dne 8 .aprila 1955 ter je poročilo objavljeno v Glasniku št. 28 z dne 12. aprila t. 1. Poročilo o proračunu je na seji podal predsednik komisije za proračun in zato smatra komisija za družbeni plan in proračun, da je bil predlog družbenega plana in proračuna pravilno predložen v diskusijo zborom volivcev in da so volivci imeli polno mož • nost, da so lahko stavili svoje pripombe. Predlog družbenega plana in proračuna je Komisija obravnavala v zvezi s pripombami zborov volivcev na svojih sejah dne 27. in 28. aprila t. 1. ter ugotovila, da je družbeni plan sestavljen v skladu z določili zveznega in republiškega družbenega plana. Prav tako je predlog proračuna po strukturi pravilno sestavljen po predpisih, ki veljajo za sestavo proračuna. Instrumenti družbenega plana so stimulativni za podjetja, ker jim omogočajo dovolj-na sredstva za nagrajevanje nad tarifnimi pravilniki in za njihove sklade, po drugi strani pa osigurajo MLO dovoljna sredstva za kritje najnujnejših izdatkov. Predlog proračuna izkazuje 2,336.800.000 din dohodkov ter prav toliko izdatkov In je torej uravnovešen. Iz poročila predsednika gospodarskega sveta benem planu je razvidno, da so tov. tng. Klemenčiča k druž-dehodki dokaj ostro zajeti in nikakor ni bilo mogoče le teh zvišati, da se ne bi Izpostavili nevarnosti, da bi se zaradi napenjanja dohodkov dvigale cene. Razmeroma visoko je planirana postavka: »Nepredvideni izredni dohodki iz gospodarstva« v znesku 197,000.000 din. Ker Je ta znesek razmeroma visok in je delno problematičen, smatra Komisija, da bi bilo primerno zavarovati se pred morebitnim Izpadom dela tega dohodka z blokiranjem dela izdatkov v predloženem proračunu. O družbenem planu in proračunu so razpravljali zbori volivcev in je Komisija podrobno obravnavala predloge zbora volivcev na podlagi zapisnikov. Vsi zbori volivcev se v osno-'1 strinjajo s predloženim družbi-nim planom in proračunom, nekateri zbori volivcev pa dajejo konkretne dopolnilne oz. spremljevalne predloge. Komisija za družbeni plan in prorač ;a je vse predi >ge, ki jih je bilo možno v okviru razpoložljivih sredstev upoštevala ali pa odstopila pristojnim svetom v razpravo. Predlogi zborov volivcev so upoštevani v amand-manih, ki jih predlaga Komisija skupščini v razpravo. Zbori volivcev so pretežno razpravljal! o proračunu, niso pa se poglobil! v problematiko družbenega plana, in s tem v zvezi dail konkretne predloge. Edini primer je predlog za povišanje odstotka plač po tarifnem pravilniku med obračunskimi plačami za Tobačno tovarno. Prav tega predloga Komisija ni mogla spreleti, ker smatra, da so plače s 3% povišanjem nad ob- računskimi plačami primerne z ozirom na kvalifikacijski sestav podjetja in z ozirom na ostala podjetja. Zbori volivcev so tudi razpravljali o problematiki 40% odvoda sklada za prosto razpolaganje podjetij. Komisija je upoštevala predloge volivcev in predlaga v posebnem amandmaju, da so ti skladi last podjetij, Svet za stanovanjske zadeve MLO pa upravlja s temi skladi sporazumno s podjetji. Glede proračuna pa je največ predlogov stavljenih za zvišanje kreditov za gradnjo šol, kar so zahtevali zbori volivcev v petih volilnih enotah, dočim v eni volilni enoti predlagajo, naj se z novogradnjo šol počaka in naj se sredstva raje uporabijo za popravilo starih šol. Komisija je upoštevala predloge zborov volivcev in v posebnem amandmanu predlaga zvišanje kreditov za gradnjo novih šol. Komisija je obširno obravnavala predlog terena Hrušica za popravilo Litijske ceste, ki bo stala 26,000.000 dinarjev, za kar predlaga zbor volivcev znižanje nekaterih proračunskih postavk vendar se je prepričala, da predlaganih postavk ne more znižati in zato predloga zbora ni mogla sprejeti. V predlogu Tajništva MLO Je potrebno izvršiti korekturo v materialnih izdatkih, za kar predlaga Komisija poseben amandman. Komisija je mnenja, da je zelo primeren predlog terena Tobačna tovarna, da naj se v bodoče gradi cenejše stavbe, da bomo z razpoložljivimi sredstvi zgradili čimveč. Predlogov posameznih zborr/v za ureditev posameznih cest In ulic bo Tajništvo za komunalne zadeve odstopilo Upravi cest. Sejo je vodil odbornik Zdravko Rakušček, predsednik zbora proizvajalcev. Zapisnik seje je vodil tov. Vinko Butala, šef upravno-pravnega odseka Tajništva za gospodarstvo MLO. Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena odbornika Jože Vonta in Joško Belič. Seja je bila sklepčna, prisostvovali so ji odborniki zbora kot na skupni seji. Predlagan In sprejet je bil isti dnevni red kot na mestni sej:. Odbornik Zdravko Rakušček, predsednik zbora proizvajalcev, je pozval odbornike, da razpravljajo o predlogu družbenega plana in proračuna MLO zi leto 1955. Razpravljali so odborniki: Ivan Vidmar, Franc Dl Batista, Jože Janežič, Franc Klobučar, Metka Tomec. Franc Pipan, Ježe Gasparič, Zdravko Rakušček, Alojz Matelič, Albin Baznik. Franc Švab, Viljem Stanič, Ivan kolikor gre za zboljšanje rednega vzdrževanja, novih rekonstrukcij pa v tem letu ne bo mogoče izvajati. Težka je situacija z Ižansko cesto, ker je predviden le kredit za začetna dela. Komisija je obravnavala konkretne predloge zborov volivcev s prizadetimi načelniki posameznih tajništev ter bodo posamezni sveti predloge, kolikor je finančno možno, upoštevali. Sveta za socialno varstvo in zdravstvo pa sta predložila predlog za posebno postavko »Vzdržcvalnina rejencev« v znesku 7,017.000 dinarjev, ki se formira iz dveh znižanih postavk obeh svetov za enak znesek. Na podlagi prejetega gradiva in obrazložitev predlaga Komisija za družbeni plan in proračun, da Mestni ljudski odbor sprejme predloženi družbeni plan, finančni odlok ter proračun za leto 1955 s predlaganimi amandmaji. Odbornik ing. Ivo Klemenčič, predsednik Sveta za gospodarstvo MLO, je podal pojasnila k posameznim amandmajem. Pred prehodom na razpravo je tov. predsednik prosil odbornike, naj povedo, ali želijo razpravljati o družbenem planu in proračunu skupno ali na ločenih sejah. Odborniki zbora proizvajalcev so se odločili za razpravo in glasovanje na ločenih sejah. S tem je bilo skupna seja zaključena. Predsednik: dr. Marijan Dcrmastla 1. r. Vodja zapisnika: Silvo Sivic 1. r. Overitelja zapisnika: Anton Vardjan 1. r. Miroslav Bežan 1. r. Rožmane, Miroslav Bežan, Jože Vonta in republiški poslanec Ivan Curk. Pojasnila pa sta dajala ing. Ivo Klemenčič, predsednik Sveta za gospodarstvo 'it referent ekonomsko planskega odseka MLO. Po končani razpravi so odborniki soglasno glasovali za sprejem družbenega plana in proračuna MLO t leto 1955 ter za predlagane amandmaje * tem, da izpreminjevalne predloge iznešene v razpravi vskla-di koordinacijska komisija 9 sklepi mestnega zbora. V koordinacijsko komisijo ■Cre 'Iben. .določeno za Crevarno 3-od-|v n° Povišanje ravni tarifnih *WVk za Mo 1055' Komisija hej aia, da se Crevarni odo-(), 5"Odstotno povišanje obra-l^, Jt!h plač. To povišanje je k -'v.ičeno z ozirom na težke deta v podjetju. 2. Mesnine, Tovarna mesnih izdelkov, Tovarna konzerv, Me-soizdelki in »Mesar« — V predlogu družbenega plana za leto 1955 je določeno za navedena podjetja 3-odstotno povišanje ravni tarifnih postavk nad ravnijo obračunskih plač. Komisiija za družbeni plan In proračun predlaga, da se navedenim podjetjem dovoli 4-od-stotno povišanje ravni tarifnih postavk s priporočilom komisiji za potrjevanje tarifnih pravilnikov, da podjetja uporabijo 1-odstotno razliko za stimulacijo mojstrov, ki so zaposleni v proizvodnji, ne pa tudi za prodajno osebje. 3. Tovarna dekorativnih tkanin — V predlogu družbenega plana je dčločeno 4-odstotno povišanje plač po tarifnem pravilniku nad obračunskimi plačami. Podjetje prosi za 5-odstotno povišanje. Z ozirom na specifičnost podjetja, ki je edino te vrste v državi, Izdeluje kvalitetne izdelke tudi za izvoz in ki zaposluje tudi kvaliteten strokovni kader, predlaga Komisija za družbeni plan in proračun, da se podjetju odobri 5-odstotno povečanje plač po tarifnem pravilniku nad obračunskimi plačami. 4. Gospodarska organizacija »Kuverta« — ima po predlogu družbenega plana določeno 3-odstotno povišanje plač po tarifnem pravilniku nad obračunskimi plačami. Prosi, da se ji dovoli 5-odstotno povišanje nad obračunskimi plačami. Komisija predlaga, da se gospodarski organizaciji »Kuverta« dovoli 5-odstotno povišanje. Kot utemeljitev navaja, da Imajo tudi ostale gospodarske organizacije grafične stroke določeno po tarifnem pravilniku 5-odstotno povišanje plač nad obračunskimi plačami. Isto povišanje pa naj velja tudi za sorodno podjetje »Karton«. Prošnje za povišanje plač po tarifnem pravilniku nad obračunskimi plačam! Tovarne hranil In Tobačne tovarne, ki imajo z družbenim planom določeno 3-odstoAno povišanje In prosijo, da se jim dovoli 5-odstotno povišanje je Komisija zavrnila, ker ni vzrokov za povišanje. 5. Komisija predlaga (na predlog sindikata), da se brivskim podjetjem ne dovoli 5-odstotno povišanje nad obračunskimi plačami, ki je sicer predvideno z družbenim planom za vsa obrtna podjetja. III. Amandma,- Sveta za gospodarstvo k skladu za urejanje voda za leto 1955. V predlogu družbenega plana mesta Ljubljane za leto 1955 je predvideno, da bodo vplačale gospodarske organizacije v sklad za urejanje voda za leto 1955 znesek 47,683.000 din, ki so ga gospodarske organizacije planirale med svoje materialne stroške. Ker pa Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o skladih za urejanje voda (Ur. list LRS štev. 14-66/55) določa, da okrajni (mestni) ljudski odbori zagotovijo skladom za urejanje voda sredstva iz dohodkov okraja (mesta), ne pa gospodarske organizacije same, dajemo predlog, da se vsem podjetjem, ki so bila v preteklem letu dolžna plačevati prispevek v ta sklad in so ta prispevek predvidevala v materialnih stroških za leto 1955, spremeni instrument tako, da se za planirani znesek, namenjen skladu za urejanje voda, poviša njihov dobiček. Ekonomski instrumenti delitve dobička med ljudskim odborom in gospodarsko organizacijo naj se nato izračunajo po istem principu, ki velja za ostale gospodarske organizacije. Za na ta način povečano participacijo MLO na dobičku v višini 13 milij. din se povečajo dohodki MLO. Istočasno naj se v tem znesku predvidi med izdatki »dotacija skladu za urejanje voda«. IV. Amandma stanovanjsko-komunalnega sklada. Komisija predlaga, da se sta-novanjsko-komunalnl sklad po namenu in virih sredstev razdeli na dva ločena sklada: a) stanovanjski sklad, v katerega se stekajo dohodki, kl so določeni v družbenem planu po določilih zveznega in republiškega družbenega plana iz III. dela družbenega plana XXIV — poglavja E, točka I—3, b) stanovanjsko - komunalni sklad, v katerega se stekajo vsa ostala sredstva, med drugim tudi iz točke 4 preje citiranega dela družbenega pli na. Točka 4 pod E se dopolni: po določitvi njihovega delavskega sveta. Gospodarskim organizacijam so zagotovljena stuiovanja zgrajena iz teh sredstev v višini vplačil. Zadnji odstavek citirane točke se glasi: S sredstvi sklada pod a) In b) upravlja Svet za stanovanjske zadeve MLO. IV/2 Doda se nov amandma: Pri podjetjih, kl ne vplačajo 40 odstotkov iz sklada za prosto razpolaganje v atanovanjsko-komunalui sklad, participira Mestni ljudski odbor tudi na presežku dobička podjetja. V. Amandma Sveta za zdravstvo MLO in Sveta za socialno varstvo MLO Ljubljana. 1. Svet za prosveto predlaga sporazumno s Svetom za gospodarstvo In v skladu s predlogi zborov volivcev spremembo predloga za »Negospodarske investicije«. tako da se: 1. postavke v novogradnje šol zvišajo, in sicer: a) za gimnazijo v Šentvidu od 25.000.000 na 30 milijonov din: b) za gimnazijo v Polju od 40 milijonov din na 50 milijonov din; c) za osnovno šolo na Poljanah od 47,297.000 na 50 milijonov dinarjev. Nastali prihranek 30,000.000 din (v predlogu amandmaja je bilo vsaki tej šol določeno 10 milijonov din) se razdeli tako, da se poveča postavka za opremo šol od 10 milijonov na 20 milijonov, v proračunu pa se formira nova postavka za vzdrževanje šol, vrtcev in domov v znesku 20 milijonov dinarjev. 2. Iz predloga proračunskih investicij Izpadejo sledeče postavke: a) preureditev osnovne šole na Ježici 2,450.000 din; b) preureditev bivšega doma »Vide Janežičeve« 2,300.000 din; c) obnovitev gospodarskih poslopij pri šolah 630.000 din; č) investicijsko vzdrževanje poslopij, šol, domov in otroških vrtcev 27,789.000 din; d) preureditvena dela v Zavodu »Janeza Levca« 200.000 din. 3. Zviša pa se postavka »Nabava opreme v šolah, domovih in otroških vrtcih« od 14,887.000 din na 20 milijonov dinarjev. »Investicijsko vzdrževanje šol, domov ln otroških vrtcev« ter »dograditev prostorov v otroškem vrtcu Mestni log v znesku 271.000 din«, ki sta izpadla iz predloga sta zajeta v skladu za stanovanjsko in komunalno Izgradnjo v znesku 30 milijonov din. Prav tako je za študij in izdelavo načrtov, ki so izpadli iz tega predloga, predvidenih v skladu za stanovanjsko in komunalno izgradnjo skupno za prosvetne ustanove 12 milijonov dinarjev. Za ureditev telesno vzgojnih naprav in objektov ostane znesek 10 milijonov dinarjev ne-Izprememjen. Komisija za družbeni plan in proračun ugotavlja, da so v predlogu zajeti le prioritetni objekti in dela. Iz predloga so izpadli poleg drugih potreb tudi večji izdatki za subvencije investicij družbenih organizacij, ki jih zaradi skromnih dohodkov v tem letu ni mogoče zvišati, ker so znižani celo izdatki za vzdrževanje Investicij prosvetnih objektov v primerjavi z letom 1954 več kakor za polovico. 2. V predlogu proračuna je med dohodki postavka »Nepredvideni izredni dohodki« iz gospodarstva« v znesku 197 milijonov dinarjev, za katero ni v družbenem planu zagotovljeno kritje in jo Gospodarski svet pač pričakuje, ker se vsako leto pojavljajo neki dohodki, ki jih ni mogoče predhodno ugotoviti. Z ozirom na dejstvo, da je ta znesek razmeroma visok in bi neizpolnitev tega pričakovanja lahko v drugi polovici leta otež-kočala redno Izvrševanje proračuna, posebno še zato, ker v ostalih postavkah dohodkov po dosedanjem pritekanju ni pričakovati presežka nad postavljeni plan, zato predlaga Komisija za družbeni plan in proračun, da se del odobrenih proračunskih izdatkov blokira, dokler se ne Izkaže, da nam bodo predvideni dohodki stvarno v planirani višini pritekli. Komisija za družbeni plan ln proračun predlaga, da se blokira odobrene proračunske Izdatke z izjemo, »negospodarske investicije« do skunnesa zneska 5 odstotkov, to je 93.200.000 din. Zniža naj se procent materialnih izdatkov, in naj se zato uvede v vseh uradih in zavodih strogo varčevanje ter poostri kontrola nnd trošenjem sredstev. Znižanje naj ne bo pav- šalno, temveč po stvarni možnosti. Za izvedbo tega znižanja se pooblašča Komisija za proračun, ki naj sporazumno s posameznimi sveti določi sredstva, ki se blokirajo. O izvedbi poroča skupščini MLO. 3. Na predlog Sveta za zdravstvo in Sveta za soc. varstvo MLO sklene Komisija za družbeni plan in proračun, da predlaga v predlogu proračuna MLO glavnega mesta Ljubljana za leto 1955 spremembo, in sicer: V razdelku Sveta za zdravstvo MLO se zniža v 9. delu —• »dotacije« — part. 9 — 327 poz. 5 — Dotacija Dečjemu domu za 4,017.000 din. V razdelku Sveta za socialno varstvo MLO se zniža v 5. delu — Soc, skrbstvo — part. 5 — 330 poz. 6 — Vzdrževanje otrok v vzgojnih zavodih za 3,000.000 din. — Skupno znižanje za 7 milijonov 17 tisoč dinarjev. Za celotni navedeni znižani znesek se otvori nova pozicija v razdelku Sveta za socialno varstvo MLO v 5. delu socialno skrbstvo, in sicer: part. 5 — 330 poz. 11 — vzdrževalnina rejencev 7,017.000 din. Po predlogu so rejnine predvidene med izdatki Sveta za zdravstvo pod part. — 9 — 327 poz. 5 dotacija Dečjemu domu. Ker pa so rejnine po svojem bistvu Izrazito socialnega značaja ln spadajo v pristojnost Sveta za socialno varstvo, zato sta se oba navedena Sveta sporazumela, da se osnuje nova postavka v razdelku Sveta za socialno varstvo »Vzdrževalnina rejencev«. V ta namen oba Sveta predlagata, da se znižata zgoraj navedeni poziciji in da se celotni znižani znesek prenese na novo odprto pozicijo v razdelku Sveta za socialno varstvo na pozicijo »Vzdrževalnima rejencev«. 4. V razdelku Tajništva MLO se prenese postavka »Provizija in bančni stroški za izvajanje proračunskih investicij v letu 1954« part. funkcionalnih izdatkov 8—5 na pozicijo operativnih izdatkov 8—4, pozicija 11, s čimer se znižajo funkcionalni izdatki od 25.200.000 na 23,540.000 dinarjev. Ker pa so ti izdatki že pravilno izkazani v operativnih izdatkih v znesku 23.860.000 din, se celotni izdatki Tajništva MLO s tem ne lzprememijo. VI. Amandma: Od sredstev predvidenih za ureditev novega stanovanjskega naselja v šiški iz stanovanjskega sklada se določi 10.000 000 din za izgraditev Doma onemoglih na Bokalcih * tem, da se morebitni kasnejši viški stanovanjskega sklada v drugi polovici leta dodelijo za ureditev naselja v šiški. VII. Amandma: Sredstva predvidena za regulacijo Ižanske ceste v znesku 5.000.000 din se določijo za napravo vodovoda v Lipah. IX. Sprejeto je bilo priporočilo. da se »Telekomunikacije« prvenstveno upošteva pri investicijskih kreditih, v kolikor na nastopajo nujnejši primeri. RAZGLAS 1 Komisija za prodajo hii Splošnega ljudskega premoženja pri MLO glavnega mesta Ljubljane razpisuje v smislu Odloka o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada Splošnega ljudskega premoženja (Ur. 1. LRS št. 51-54) Javno drašbo naslednjih hiš lz Splošnega ljudskega premoženja: 1. enostanovanjska hiša Vidmarje št. 188, z izklicno cen* 412.160 din. 2. eooetanovarijska hiša, marje št. 189, z izklicno 416.240 din, 3. enostanovanjska hiša marje št. 190, z izklicno 412.160 din, 4. enostanovanjska hiša marje št. 131, z izklicno •09.846 din, 5. enostanovanjska hiša marje št. 192, z izklicno 626.560 din. 6. enostanovanjska hiša marje it. 193, z izklicno Viž- ceao Viz- ceno Vlž- ceno Viž- ceno Viž- ceno 122.160 din, 7. enostanovanjska hiša Vilharje št. 194, z izklicno ceno 426.560 din, 6. enostanovanjska hiša Viž-marje it. 195, z izklicno ceno 422160 din, 9. enostanovanjska hiša Vidmarje št. 196, z izklicno ceno •71.560 din, 10. enostanovanjska hiša Vidmarje št. 197, z izklicno ceno •78.560 din, 11. emetanovanjska hiša Vidmarje št. 198, z izklicno ceno •71.200 din, 12. enostanovanjska hiša Vidmarje št. 199, z izklicno ceno •62. 320 din 13. enostanovanjska hiša Vidmarje št. 200, z izklicno ceno •83.760 din, M. enostanovanjska hiša Vidmarje Št. 201, z Izklicno ceno •60.000 din, 15. enostanovanjska hiša Vidmarje št. 202, z Izklicno ceno •32.640 dm, 16. enostanovanjska hiša Vidmarje št. 132, z izklicno ceno 121.600 din, 17. enostanovanjska hiša Vidmarje št. 133, z izklicno ceno •20.000 din, 18. dvostanovanjska hiša Vidmarje št. 159, z izklicno ceno ,184.000 din, 19. dvostanovanjska hiša Vidmarje št. 83. do polovice z izklicno ceno 508.800 din, 20. dvostanovanjska hiša Sent-VM št 60 a, z izklicno ceno •57.600 din, 21. enostanovanjska hiša Šent- vid št. 60 b, z Izklicno ceno 632.000 din, 22. dvostanovanjska hiša Šentvid št. 48. do polovice, z izklicno ceno 684.080 din. 23. enostanovanjska hiša Poljane št. 27, z izklicno ceno 1,140.000 din, 24. enostanovanjska hiša Brod št. 43, z izklicno ceno 544.000 dinarjev, 25. enostanovanjska hiša Tacen št. 80, z izklicno ceno 216.600 dinarjev. Javna dražba se bo vršila v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Šentvid v dneh 27. ia 28. maja 1955 ob 9. uri dopoldne, in sicer: a) za hiše navedene pod točko 1. do 15. v petek, dne 27. V. 1955. b) za hiše navedeno pod točko 16. do 25. v soboto dne 28. 6. 1955. Vsak ponudnik mora najkasneje 1 uro pred pričetkom jav- ne dražbe položiti v gotovini, v obveznicah notranjega posojila mesta Ljubljane ali v obveznicah državnega ljudskega posojila kavcijo v višini 15% izklicne cene in sicer na Upravi za dohodke Občinskega ljudskega odbora Šentvid, ki mu izda potrdilo o položeni kavciji, brez katerega se ponudnik ne prepusti k draženju. Udeleženci Iz NOB v letih 1941, 1942 in 1943 ter druge osebe naštete v 6. a členu Uredoe o dopolnitvi Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premoženja, kakor tudi vsi ostali interesenti dob6 vsa podrobnejša pojasnila 6Ie' de pogojev in plačila kupni«6 ter vse ostale informacije glede v razglaru navedenih h* pri Tajništvu MLO Ljubljana, pravni odsek, soba št. 11-L Komisija za prodajo W* Splošnega ljudskega prem6-tenja glavnega mesta Ljoi,' liane Okrajni liudiki odbor Ljubljana - okolica ODREDBA 0 ZATIRANJU KOLORADSKEGA HROŠČA RAZPIS Tajništvo za ljudsko zdravstvo MLO Ljubljana razpisuje 1 I mesto upravnice Materin- skega doma na Vicu. Pogoj: popolna srednja šola In večletna praksa v vodenju soclalno-edravstvenih ustanov. 1 mesto vodilne medicinske •estre pri Tajništvu Sveta za edravstvo. Pogoj: najmanj 15-(fctna praksa. Prošnje Je vložiti na Tajništvo *a zdravstvo MLO Ljubljana. Kresija, soba 50-11, do 15. maja 1955 in jiih je predpisano taksi ratl. Prošnje se »prejemajo do 80. mija 1055, nastop službe L junijem 1955. I r: RAZPIS Mestni ljudski odbor glavnega toieata Ljubljane razpisuje naslednja delovna mesta: 1. V Uradu za statistiko In evidenco mesto referenta za gradbeno la komunalno statistiko. Izobrazba: ekonomska fakulteta s prakso ali srednja ekonomska šola z večletno prakso jr statistični službi. 8. Me*o dveh strojepisk s prakso, po možnosti z znanjem stenografije Prošnje vložite v Tajništvu MLO — Kresija, soba št. 48-11. do 31. maja 1955. Prošnji priložite življenjepis in ostale dokumente, potrebne po 19. členu Zakona o državnih uslužbencih. Na podlagi 2. odstavka 15. in 64, člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi s 33. in 31. členom temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št 292-54) ter določil odredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Uradni list FLRJ, št 42-47, 56-51 in 39-53) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XXV. skupni seji obeh zborov dne 30. aprila 1955 sprejel ODREDBO o zatiranju koloradskega hrošča na območja okraja Ljubljana okolica 1. člen Krompirjevi in paradižnikovi nasadi se morajo v času rasti najmanj enkrat na teden pregledati. Pregled opravijo pridelovalci krompirja in paradižnika, ki so tudi dolžni storiti vse potrebno, da se koloradski hrošč v vseh svojih razvojnih dobati (jajčeca, Učinke, bube, hrošč) zatre in da se najdena žarišča uničijo. O najdenih žariščih koloradskega hrošča je treba takoj po najdbi obvestiti pristojni občinski ljudski odbor (ljudski odbor mestne občine), le-la pa je z navedbo kraja in obsega okužbe dolžan obvestiti inšpekcijo za zaščito rastlin pri OLO Ljubljana okolica. 2. člen Pridelovalci krompirja in paradižnika so dolžni do 1. junija 1955 svoje nasade označiti s posebnimi tablicami, na katerih navedejo svoj točen naslov in izmero nasada. 3. člen Hrošč in njegova zalega se lahko uničujeta, oziroma zatira- ta mehanično ali pa z razpoložljivimi kemičnimi sredstvi. Zaradi preprečenja okužbe, ne glede na že nastalo okužbo, »o pridelovalci dolžni v času rasti vsaj dvakrat opraviti škropljenje krompirjevih nasadov (krompirišč). Cas škropljenja odredi Svet za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica. 4. člen Pridelovalci krompirja se morajo udeležiti pregleda krompirjevih nasadov, ki ga po potrebi posebej odredi občinski ljudski odbor. Občinski ljudski odbori (ljudski odbori mestnih občin) lahko odredijo skupen pregled krompirišč na svojem območju. Ce pridelovalci krompirja in paradižnika ne Izvršijo ukrepov, ki so jih dolžni opravljati po tej odredbi, jih lahko izvrši pristojni občinski ljudski odbor na njihove stroške. 5. člen Natančnejša navodila za Izvajanje te odredbe, kakor tudi navodila za delo, kontrolo ln poročanje občinskih ljudskih odborov (ljudskih odborov mestnih občin) predpiše svet za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica. 6. člen Kdor ne ravna po določbah te odredbe, se kaznuje po temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, št. 26-292-54). 7. člen Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku<, uradnem glasilu OLO Ljubljana okolica. Predsednik OLO Miha Berčič, 1. r. 4. vodi evidenco o okužbah, škropljenju in porabi škropil, odnosno zaprašil ter pošilja do vsakega prvega v mesecu za pretečeni mesec, počenši s 1. junijem, tajništvu za gospodarstvo OLO poročilo po naslednjem obrazcu: Koloradski hrošč OBRAZEC ZA MESEČNA POROČILA 1. Naselje, kjer je okužba ugotovljena: ..... ... NAVODILA ZA IZVAJANJE ODREDBE 0 ZATIRANJU KOLORADSKEGA HROŠČA Na podlagi 5. člena odredbe o I stvo OLO. zatiranju koloradskega hrošča J Naloge občine, oziroma občtn- daje svet za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica naslednja navodila za izvajanje odredbe: Zaradi strnjenih okužb mora biti letos poleg mehaničnega poudarek predvsem na kemičnem zatiranju. Za kontrolo nad izvajanjem so poleg okrajne inšpekcije za zaščito rastlin zadolžene občine, za operativni del, predvsem za škropljenje po KZ pa druge gospodarske organizacije in kmetje. Občinam bo v organizaciji, kontroli in poročevalski službi pomagal v ta namen postavljen občinski vodja, ki bo honoriran, odnosno nagrajen iz sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva OLO. Mesečne nagrade so predvidene po obsegu dela v višini 4—7.000 din ali letno 20— 35.000 din. Višino odobri na predlog občine Svet za gospodar- skega vodje so v okviru uredbe predvsem naslednje: 1. poskrbeti, da bodo odredba kakor tudi navodilo takoj objavljena na krajevno običajen način ter da bodo KZ in socialistična posestva nanje še posebno opozorjena; 2. nadzorovati Izvajanje Individualnih pregledov in označenje krompirišč s tablicami. Brez označb ni mogoča kontrola nad škropljenjem; 3. skrbeti, da se bodo nasadi poškropili v pravem času in po predpisih. V tej zvezi skrbi za vsakokratno objavo začetka škropljenja, oziroma zapraševa-nja, obenem pa opozarja KZ na organizirano pripravo. Kolikor bi posamezno gospodarstvo iz kakršnega koli razloga odklonilo škropljenje, ga v smislu 4. člena opravi občina po zadružni ali občinski ekipi na njegov račun; 2. Skupno število okuženih parcel:................... 3. Okužena površina — skupaj: ha...........a.............. 4. Jakost okužbe: a) slabo — število parcel . . , površina ha .... a ... . b) srednje — število parcel . , površina ha .... a ... . c) močno — število parcel . . površina ha .... a ... . 5. Poškropljeno — skupno ha........................ . a.................. Od tega: 1 krat ha . * s » . a.................. 2 krat ha . a. , , • i i • 3 krat ha .....iii. 6. Zaprašeno — skupno ha Od tega: 1 krat ha 2 krat ha « S krat ha ..... * • , 7. Poraba kemičnih sredstev v kg: Svinčeni arseniat kg Apneni arseniat kg Tekoči pantakan kg Sindan olje kg . . Perfektan kg . . ...... kg . ...... kg . ...... kg . Zaprašil skupno kg Bakreni lindan kg Bakreno apno kg . Bakreno apno (proti fitoftorl) 8. Skupno je v občini posai** nega krompirja ha . . . . • ' 9. Problematika (organizacij** učinkovitost škropljenja i. 10. Točen naslov občinske<* vodja. Občinski vodja: Tajnik: O večjih izbruhih ali zasebnjj problemih, kakor tudi o prvi” okužbah In postavitvi občinske!!* vodje poroča OLO takoj s P0" sebnim poročilom. Kmetijska pospeševalna služb* (OZZ in področni agronom«' mora nuditi pri izvajanju zati' ralne akcije proti koloradskem« hrošču vso organizacijsko strokovno pomoč ter v tej zve* po svojem referentu za zaščit« rastlin predlagati tajništvu ** gospodarstvo OLO mesečna P«' ročila, pričenši s 1. junijem 195=' KZ so dolžne skrbeti za **' dostno in pravilno škropilno ‘« zapraševalno aparaturo, za za' dostna kemična sredstva ter n>°* rajo gledati, da bo škroplj«0'8 izvedeno na organiziran na£j« po škropilnih in zapraševaln'1 ekipah. Za uporabljena škropiva in za' prašiva, ki jih uporabljajo ekiP6’ se prizna proizvajalcem -5 * regresa iz sklada za pospešev«' nje kmetijstva OLO, in *lce po KZ' .ua KZ morajo zaradi trpi«®*1 regresa voditi evidenco o n* bavi in uporabi sredstev, koncu akcije pa morajo Prcd' ložiti tajništvu za gospodarstv OLO dokumentiran obračun prepisi faktur in starih **10 (inventur). Ker odredba začne veljati & objavo v Glasniku, opozarjaj vse občine, OZZ in KZ, naj no z organizacijo takoj po Pr jemu teh navodil. Svet za gospodarstvo 01,0 Ljubljana okolic* ZAŠČITA ČEBEL PRED ZASTRUPITVAMI Ob času, ko se začenja polet- ranje plevela ln mešanice novC" denih sredstev. Pri škropljenju ali zaprašev* no škropljenje, opozarjamo vse občine, gospodarske organizacije in zasebna kmečka gospodarstva na odredbo o zaščiti čebel pri škropljenju rastlin in sadnega drevja, Uradni list LRS, štev. 16-1954. Odredba pravi, da je ob času cvetenja dovoljeno škropiti le s sredstvi, ki čebelam ne škodujejo. Za čebelam strupena sredstva, ki so pri nas v unornhl tramo zlasti naslednja škropiva in zaprašiva: Arscnovi preparati, nikotinski pripravki, DDT pripravki, hek-sa pripravki (Lindan, Perphek-tan, Bentox, Diliden, Lindapin), čisti gama in klirdan pripravki, parationski pripravki (Fosforna, Systox, Pestox, E 605), dinitro-artokreocolna sredstva za zati- nju rastlin z navedenimi Pr^ pravici so lahko močno pri*aot^ te čebele, ki predstavljaj0 kmetijstvu zaradi svoje °P,a?,a valne aktivnosti naše najbod zaveznike. Da ne bi pri škropljenju jj nevednosti uničevali čebel, n ( občine pravočasno seznani)0 citirano odredbo vsa kmetij1 i čutnejšl škodi je treba poročati odseku za kmeti)8 zaradi pregleda ln ocenitve 9 stale škode. O^0 Iz tajništva za gospodarstvo < Izda)« »Založnlttvo UiubU*£jr, dnevnik«, direktor Stane odgovorni urednik Ivo Tavca*1