. /7 (Posamezna Številka 8 vfaar|ev.) VTrthi.v l%tnlk XLM. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Urednlftvo* Ulica sv. Frančiška Asiškega it 20, I. nad str. — Doplal naj ac po«ilja|n «redn!»tvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se na vračaj®. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik k<^sorcij lista .Edinosti'. — Tisk tiskarne Edinosti *, vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Telefon uredništva in uprav* it. 11-57. —.Naročnina znaša: Za telo leto K 31*20, pol leta K 1560, tlf mesece K 7 80, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6 20, pol Teta K 3 60. Posamezno številka po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na milimetri v Sirokosti ena kolone. Cena: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po io vin; osmrtnice, zahvala, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po SO vin; oglasi v tekstu Usta do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2.-. Ms« oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa dO vin. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno te upravi .Edinosti-. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek ae nahajata v ul.sv. Frančiška As. St 20. Poštnohranilnični raču.i št. 841.652. lUEZRfl ARMADM POROČILA. . AVSTRIJSKO. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: Avstro-ogrska artiljerija je na zapadnem bojišču posegla v boj proti Francozom In Angležem. Nla Beneškem je bojno delovanje na več krajih znatno oživelo. Načelnik generalnega siaba. NEMŠKO. BEROLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče.— Armada kraljeviča Fuprehta: Med Dixmuide in La Basse je bilo poizvedovalno delovanje živahno tudi včeraj. Topovski boj je zvečer pri jasnejšem vremenu naraste!. Na ostali fronti ]e bojno delovanje oživelo !e mimogrede. — Armada nemškega cesarjeviča: Na Sužnem bregu Olse, severno Reirnsa In v Šampa-2iji na več krajih naraščajoče topovsko strelja*hje. — GaHw!tzova armada: Topovski bo] pri Verdunu ie dosegel zvečer veliko srditost. Bavarske stot-tiije so z nenadnim napadom jugozapadno Ornesa prodrle preko prvih sovražnih črt. Prodrle so do grape Brule In ujele en bataljonski štab in nad 240 Francozov, med njimi 20 oficirjev. Zapadno Apre-anenta so prodrli poreuski in saksonski deželni brambovcl v francoske jarke in ujeli 78 mož. — Armada vojvode Albrehta: Na vzhodnem bregu Mozele in pri Nomeny smo Izvršili uspešne akcije. Uničevalni ogenj irancoske artiljerije v gozdu Par-roy se je nadaljeval. V širokih odsekih zapadle fronte sc je vnela danes zjutraj s polno silo topovska bitka. Avsiro-ogrska artiljerija se je udeležila boja proti Angležem in Francozom. Vzhod. — Alackensenova armada: Čete generala Koscha so zavzele v Ukrajini trgovinsko in pristaniško mesto Herzou. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 21. (Kor.) Na Crveni steni, v kolenu Cerne In v ozemlju Moglene je bilo obojestransko topovsko streljanje žlvahneje. Vzlicdno Vardarja in ob dolnjem teku Strume je bilo odbitih več poizvedovalnih oddelkov. Živahno letalsko delovanje. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 20. marca. — Zapadno Gardskega jezera srdit motilen ogeni obeh topništev. Od Garde do Mon-tella od časa do časa topovsko delovanje. Ob Pia-vi pehotno streljanje preko reke in uspešen bobna-joč ogenj naših baterij na sovražne postojanke na levem bregu od Novenie do Grisolere. Naši letalci so sestrelili pri Coneglianu dva sovražna prlvezna balona, pri S. Giacomo di Veglia dva sovražna levica. DOGODKI NA MORJU. DUNAJ. 21 (Kor.) Meseca februarja je bilo z vojnimi odredbami osrednjih vlasti, vštevši uspehe pomožne križarke >WoH», potopljenih skupno 680.000 ton sovraž. 'adijske prostornine. Skupno je bilo uničenih dosedaj 10,270.000 ton. LONDON. 20. (Kor.) Angleška admiraliteta poroča: Patrulja angleških povodnih letal ie v hel-golandskem zalivu zadela na dve sovražni letali. Sovražnik je bil zapleten v boj. Eden njegovih aparatov se je spustil v gorečem stanju na tla. Naši letalci so se vrnili brez poškodb. t NOVO ROMUNSKO MINISTRSTVO. BUKAREST, 21. (Kor.) Vladni organ »Monitoru! Oficiel* objavlja sledečo ministrsko listo: Marghi-loman — predsedstvo in notranje stvari; Konstantin Arion — zunanje stvari; general Harjeu — vojno; Mahedenti — uk; Saulescu — finance; Do-brescu — justico; Meissner — trgovino in industrijo. Ministra za domene in javna dela še nista im^i 'vnnn Marghiloman se najbrže vrne danes v Bukarešt Tz Rusije. Rada odobrila pogodbo z Nemčijo. KIJEV. 18. (Kor.) Rada je včeraj z veliko večino odobrila mirovno pogodbo med Nemčijo in Ukrajino. Joffe — komisar za zunanje stvari. PETRO (J RAD. 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Kakor poročajo listi, je bil Joffe imenovan za komisarja 7» zunanje stvari. Položaj na Finskem. BEROLIN. 20. (Kor.) \VoIffov urad poroča: Finski begunci poročajo, da je ustvarila rdeča garda v Hclsingforsu in Viborgu popoln nered. Najhujše je gospodarila v Tammerforsu. Časopis rdečih gardistov »Teaeden A utaja« v Helsingtorsu je pisal pred par dnevi glede mirovnega sklepa, da ukaz za izpraznitev Finske ne bo pripoznan. Finska beta garda da mora pod leči, nakar se zanese revolucija tudi na Švedsko. Lbcgli Finci prosijo za nujno nemško pomoč. Obotavljanja Nemčije ni mogoče razumeti in zamore povzročiti pegin Finske. Nemčija je zato moralno odgovorna napram Finski. Aretacija mornariškega komisar}«. PETROGRAD, 20. (Kor.) Heuterjev urad poroča, da je bil mornariški komisar Dubenko aretiran, ker se nI oziral na potrebne odredbe v varstvo Nar ve. Odhod ententnlk oficirjev iz Ukrajine. BEROLIN, 21. (Kor.) Okrožnica notranjega mini sv a Ukrajine poživlja francoske, angleške in belgijske oficirjev, ki so ostali v Kijevu in okolici, naj takoj zapuste Ukrajino. Poslanik Ukrajine v Berollnu. BEROLIN, 21. (Kor.) Glasom »Vossische Zei-tung« prispe danes semkaj bodoči zastopnik ukrajinske republike v Nemčiji, Siebold. Ustje Donave očiščeno min. DUNAJ, 21. (Kor.) »Neue Freie Prese« poroča: Po došlih poročilih je dolnja Donava od včeraj do Suline prosta min. Donavsko naše brodovje, ki je osvobodilo vodno cesto Donave za našo plovbo, je očistilo zadnji kos. S tem je vodna cesta v Ukrajino zopet plovna, za kar se imamo zahvaliti predvsem avstro-ogrstfemu donavskemu vojnemu brodovju. Estonska republika In Švedska. STOCKHOLM, 20. (Kor.) Kakor poroča *Stock-Iiolm Tidningen«, je izvršila tukaj se mudeča delegacija estonskega deželnega zbora uspešne korake pri švedski vladi v svrho priznanja samostojne estonske republike. Delegacija odpotuje v isti svrhi v Kristijanijo. Posebna delegacija se poda k osrednjim vlastim. Za združenje Kuronske z Nemčijo. BEROLIN, 21. (Kor.) Včeraj zvečer se je vršilo v rajhstagu posvetovanje o nemških vzhodnih provincah. Vsi govorniki so zahtevali, naj stopi Kuronska v personalno zvezo z Nemčijo. Tako ku-ronska deželna skupščina kakor tudi dež. svet sta glasovala za to. V deželni skupščini so bili navzoči Nemci, Leti in zastopniki vseh stanov. skih izgubah in gradnji novih ladij eutente. Izjavil je med drugim: Od pričetka vojne do 31. decembra 1917 se je svetovna ladijska prostornina zmanjšala za 2*A milijona ton ali %%. Anglija ima tekom četrtega četrtletja 1917 povprečno čisto izgubo 121.000 na mesec. Sovražnik glede uspeha pod vodniške vojne močno pretirava. Januarja 1918 je navedel sovražnik za 113% večje izgube. Ministrski predsednik Lloyd George je izjavil, da vlada upa, da bo zamogla s posebnimi napori nadomeščati mesečno izgubo. Asauith je naglašal, da so poročila prvega lorda admiralitete jako razveseljiva in ne morejo vznemirjati dežele. Ta poročila omogočajo deželi še 3 vojna leta brez panike in nezaupljivosti. _ Izmenjava blaga med Avstrijo In Dansko. KOPENHAGEN, 20. (Kor.) Od 15. do 19. t m. so se vršila tu delegacijska pogajanja z Nemčijo in Avstrijo glede izmenjavanja blaga s tema državama od I. aprila do 31. Julija 1918. Rezultat je bil sporazum glede izmenjavanja blaga z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, ki obsega v bistvu isti delokrog kakor dosedaj.__ Nemiri v Beludžlstanu. AMSTERDAM, 21. (Kor.) Po poročilih angleških listov naznanja indijski urad, da so izbruhnili v Be-ludžistanu nemiri in da je bilo treba odrediti odredbe proti plemenom Mari. Angleški letalci so vrgli dve bombi na taborišče teh plemen. Sibirija In Kitajska. PETROGRAD, 19. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Sovjetske oblasti v Sibiriji so se sporazumele s kitajsko vlado glede ureditve mejnega vprašanja. p n n ! i s r F tf Slovanska sersst. Roman. Francoskijspisal Danijel Lesueur. — Maša! Reci ^e enkrat!____Kaj praviš? — Ekscelcnca je samo lahno ranjen na roki. — O, — je vzkliknila Nadja, — ne mislim nanj! Služabnica je kar ostrmela. — Cuj. Maša, — je dejala Nadja, — čuj me in pazi dobro! Sklonila se je h klečeči hišni in globoko uprla svoj lepi. temni pogled, ki je žarel iz rdečih, zateklih vek, v male, začudene Mašine oči. — Ti si samo uboga služkinja, toda pridno dekle si, — je nadaljevala Nadja. — Čutila boš, da govorim resnico. Grof Miranov je ustrelil človeka, s katerim nisem nikdar storila nič nepravega____ — O, — je pošepetala Maša, — barina Huberta de Brenaza!____ Nadja je vstala, prijela služkinjo za roko In jo pote-rnlJa pred ikonostas. Mzozemska zbornica, Debata o plovbenein vprašanja. IiAAG, 20. (Kor.) Tekom debate o plovitbeuem vprašanju je zunanji minister Loudon še izvajal, da smatra način, kakor se je izrazila dežela, za oporo. Dobro je, da zaslišijo vojskujoče se države glas nizozemskega naroda. Kategoričen, čeprav dobrohoten odgovor Nemčije je bil za odločitev največjega pomena. Minister le obžaluje, da se ni poprej zaupno posvetoval z vodilnimi strankami, ali s celo zbornico. Vlada ie bila pripravljena, da odstopi 500.000 ton za uporabo Izven nevarnega vodovja. Bilo je jasno, da bi bilo v slučaju odklonitve rekviriranih nad milijon ton. Zato se vlada ni upirala dolgo, čeprav je pritisk zaveznikov za vlado jako razžaljiv. Na vprašanje, katera verzija je pravilna, Reuterjeva ali vladna, je minister odgovoril, da je vlada govorila resnico. 2e meseca februarja je kmetijski minister opozarjal na to, da bi bilo umestno, da se naprosi Nemčija za 100.000 trn pšenice. Minister je naglašal dalje, da so od zaveznikov stavljeni pogoj! izredno težki, ameriški raz-žaljivi. Brodolastniki so bili poklicani k vladi, ker je bil njihov strokovnjaškl svet potreben. Pogajanja z Nemčijo še niso uspela toliko, da bi se za-moglo poročati o njih. Minister je zagotavljal, da bodo Združene države dobavljale žito, ako sprejmejo zavezniški^redlog Nizozemske s spojenimi pogoji. Vsaj zavezala se je tako. GoVornik je prepričan, da nI kršil nevtralnosti, kajti plovba v nevarnih pasih nima nič opraviti z nevtralnostjo. Vlada je prepričana, da je storila svojo dolžnost in izjavlja: Bili smo mnenja, da sprejmimo zahteve, toda z zelo omejenimi pogoji irt stojimo na stališču, da ne moremo dalje. Posl. Routgers (antirev.) je vprašal, ali bo vlada sama stavila ladje na razpolago, ali pa morda brodolastniki sporazumno z vlado. Minister je odgovoril, da je dano na prosto, katere ladje naj se dajo zaveznikom na razpolago. AMSTERDAM, 20. (Kor.) Haaškl parlamentarni krogi zatrjujejo, da na podlagi današnjega govora zunanjega ministra prevladuje mnenje, da ostane na Nizozemskem se nahajajoča nizozemska tonaža z ultimatom aliiranih vlad nedotaknjena in da so v zahteve vštete le v inozemstvu se nahajajoče ladje. Amerika zapleulla nizozemske ladje. WASHINGTON, 20. (Kor.) Predsednik Wi!son je izdal proglas, ki zahteva od srede ponoči dalje zaplembo vseh nizozemskih ladij v ameriških pristaniščih. Ta korak je bil Izvršen, ker je bil vojni mornariški urad obveščen, da je Nizozemska odklonila ameriški ultimatum glede izročitve ladij. Angleška spodnja zbornica. Prvi lord admiralitete o ladijskih Izgubah entente. LONDON, 20. (Kor.) Prvi lord -admiralitete je poročal na današnji seji spodnje zbornice o ladij- Španska kabinetna kriza. MADRID, 20. (Kor.) Zbornica Je izvolila Villa-nuevo za predsednika. Ko je ministrski predsednik Garcia Prieto naznanil demisijo kabineta, je bila seja zaključena. MADRID, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Sestavitev novega kabineta je bila poverjena MaurL Razpust danske zbornice. r KOPENHAGEN, 20. (Kor.) Državni zbor je bil danes zaključen in razpuščen- Nove volitve se bodo vršile dne 22. aprila. Rajhstag. BEROLIN, 21. (Kor.) V glavnem odseku rajhs-taga, ki se je pečal z rusko mirovno pogodbo, je bil danes predlog neodvisnih socijalistov. naj se Alandskl otoki izpraznijo in prepreči vmešavanje v notranje stvari Finske, bodisi s pošiljanjem čet bodisi z orožno močjo, odklonjen z 12 proti 10 glasovom. Državni podtajnik pl. Bussche Je izjavil, da ekspedicija na Alandske otoke ne bo trajala dalje, kakor neobhodno potrebno. Na Finskem so potrebni še nadaljni boji proti boljševiškim tolpam, ki so dobile v zadnjem času zopet novo pomoč na četah in oklopnih avtomobilih iz Petrograda. Knez Lichnowsky izključen Iz zvez« gosposke zbornice. BEROLIN, 21. (Kor.) Kakor poroča »Lokalan-zeiger«, nameravajo v krogih gosposke zbornice izključiti kneza Lichnowskega iz članstva gospodske zbornice in to na podlagi določbe, glasom katere Je člane, ki se izkažejo nevredne, mogoče izključiti. Gosposka zbornica. DUNAJ, 21. (Kor.) Podpredsednik knez Fiirsten-berg je naznanil, da je cesar čestike povodom srečnega poroda cesarice sprejel na znan.'e. Dvor. svet. Lammasch In baron Rouber sta odložila mandate v justični komisiji. Knez Thun-Salm in vojvoda o zaželjeni reformi ustave. Pridržujoč si, da na koncu napišemo nekoliko komentarja, hočemo najprej podati za nas važneje momente iz te politične brošure. Na zaključku brošure reasumira avtor odgovor na vprašanje: *V kaki smeri naj bi se gibala avtonomija narodov, ki naj bi se uporabila v Avstriji?« — tako-le: Jamstvo za miren nadaljen obstanek države po nudi taka Izpremeinba ustave, ki bi v državi zastopane narode politično in gospodarsko interesirala na obstanku države, tako. da bi brez vnanjc sile in iz lastne volje priznavali državo kot podlago svojega obstanka. To izpolni — ob ohranitvi skupnega gospodarskega območja — le ustava, ki po državnih temeljnih zakonih priznava plemena jih napravi za nositelje pravic In dolžnosti, in ki upravo tako uredi, da se obstoječa vprašanja m vprašanje deleža na moči končnoveljavno uredc po načelu, da se vsa plemena ob enakih pravicaf-in dolžnostih osvobode od političnega zatiranja po kakem drugem plemenu, ter da se v mejah svoje ga ozemlja napravijo fca nositelje uprave. V ta na men naj se država razdeli v kolikor le možne enotna območja, na katerih naj slonita uprava In pravosodje. Tam, kjer se ni možno izogniti meša nih območij, je poskrbeti za zaščito pravic udeleženih narodov. Območja, ki naj se ustanove, Je določiti zakonito. Odločilen je značaj območja, k! naj se določi, upoštevaje vse razmere, ki prihajajo v pošiev. Vsako pleme naj ima v notranjem svo jega območja možnost, da se narodno izživi; narodna prisvajanja na) se preprečajo s tem, da s>e izvrševanje političnih pravic napravi odvisno ot* narodne pripadnostL Pripadniki drugih plemen imajo tu le politično pravico gosta. Ako pa naj se plemena državno pripoznajo In postanejo nositelji političnih pravic in dolžnosti treba sploh enkrat še le določiti, kdo pripada I temu In kdo k drugemu plemenu! Ali ni karakteristično za Avstrijo, da se to ni zgodilo doslej \ tem vzorcu narodnostne države? Pohlep, ki se ga je država bolestno držala, da le ni videla narodov, ie postal zanjo usoden, in ni ga nobenega drugega /eka za ozdravljenje, nego načelo: nazaj k naravi, nazaj k narodnosti, ki se je posameznik oklepa z neporušnlml vezmi! Naj tudi zveni protislovno: Avstrlfo Je treba rar biti, da vstane obnovliena! Vztrajanje pri »zgodovinskih individualnostih« je narode naravnost prisililo, da so smatrali drug drugega za sovražnika, in je postavilo med" nje državo, ne da bi bila ta sposobna za odpomoč. Zato se je vse ozlovoljenjc narodov moralo obrniti proti državi in vsi so bil — četudi v različnih časih — edini v zanikanju dr Žave. Nemci že celo se vidijo obsojeni v to, da sr lepivo (»Kitt«) države, ki je sicer nosilo odgn vornost na zunaj za trpežnost zgradbe, v resnic', pa so imeli Nemci istotako malo vpliva na potek dogodkov, kakor drugi; In tudi oni so prišli cr najviši imetek naroda, da bi smefi izpovedati svoje narodnost in sami urejati svoje stvari. Kdo se ne spominja prepovedi plavic in zastrtih Bismarkovib tabel? Temeljne ideje so ostale iste, le konjunktura se je izpremeniia, in dokler ne bo narodnost zakonito pripoznavana kot nositeljica tudi te države, tako dolgo ni sreče zanjo 1 Avstrijski problem je v prvi vrsti psihološki problem. Ureditev posameznih upravnih območij stopa v ozadje za pomembnostjo vprašanja, kako je narode v njih notranjosti pridobiti za državo. Trdilo se je od mnogih strani, da je ta vojna dokazala potrebo Avstrije. Ta da je gospodarska in Beaufort sta vložila predlog glede predložitve j geogralična potreba Evrope; te potrebe da no preskrbnega zakona za vračajoče se rezerviste in vojne ujetnike. Dr. pl. Vukovlč in tovariši so vložili na ministrskega predsednika vprašanje glede varstva v nevtralnih pristaniščih se nahajajočih avstro-ogrskih trgovinskih ladij. Ozirati se je treba na najnovejše dogodke pomorske politike naših sovražnikov, iz katerih je razvidno, da se ne strašijo nobenih odredb, da se polaste tudi naše lastnine. Pri reševanju dnevnega reda je bila najprej predloga glede ustanovitve ministrstva za ljudsko zdravstvo izročena združeni ustavni in zdravstveni komisiji. Baron Trnka je poročal nato imenom posebne komisije za pomorsko plovbo o predlogu viteza Vukoviča iu tovarišev glede vzpostavitve trgovinske mornarice. Predlog je bil sprejet. Zbornica je sprejela nato v vseh čitaniih predlogo glede podpor trgovinski mornarici In glede gradnje novih ladij. Poročevalec Escher je pojasnjeval ugodnosti dosedanjega zakona In naglašal potrebo osvojitve Valone kot mornariškega oporišča za našo sijajno vojno mornarico. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu je predloga kongrue. — Ce verjameš, da nisein storila nič zlega, prisezi na te svete podobe. Maša je vzdignila roko. — Prisegam. O da.... da, verjamem, barina bi se ne lagala! — Dobro! — je rekla Nadja hitro. — Sedaj pa me moraš tudi slepo ubogati, ne da bi se bala zase ali zame! Predvsem pa mi spleti lase in me oblec'. Pojdeve skupaj z doma. Odšla je v oblačilnico, kjer jo je Maša spletla in ji oblekla preprosto, temno obleko. Maša ni iz-prcgovorila niti besedice, a je hitro in nežno opravila svoje delo. Končno je še prinesla Veliki bar-žunasti, s krznom modre lisice podloženi plašč in vprašala: — Ali naj zaprežejo? • — Ni treba____pojdeve peš. Opravi se. Maša, in me počakaj pri zadnjih vrtnih vratcih. Tatn se snideve, da mi nc bo treba hoditi mimo služabnikov skozi vežo. Kmalu nato ste se sešli pri malih vrtnih vratih. Nadja je brez ovire prišla po pometenih vrtnih stezah do vrat, a tam zunaf v me" Leonardo da Vin- Avtonomija is oje peraM za Intn-Cirsli L- Nemški državni poslanec dr. Rudcl! vitez Loda-mann je izda! ravnokar brošuro pod naslovom »Die Autonomie und ihre Bcdeutung lOr Ocster-reich-Ungarn«. Avtonomija in nje pomembnost za Avstro-Ogrsko. Predmet brošure je torej največe aktualnosti. Saj vabi celo vlada na posvetovanja ci je ležal sneg tako na debelo, daso se tenki gro-fični čeveljčki globoko pogrezali vanj in da jo težki plašč, ki se Je vlekel za njo po snegu, močno oviral v boji. — Nič ne de! — je odgovorila Nadja na bojazljive Mašine poglede. — Glejve, da dobive izvoščka. Na trgu de PEtoile ste ga našli, in Nadja rnu je napovedala markijev naslov v rue Babylone. Komaj pa je sedela v vozu, je že vzkliknila: — O, moj Bogi Kako sem neumna. Zanašam sc nate, da pojdeš ti prva k njemu, pa čisto pozabljam, da znaš komaj par besedi francoski! Razmišljala je nekoliko in rekla nato: — Veš, Maša, jaz še vedno upam. Vem sicer, da je to nespametno.... Toda morda me ie grof hotel le prestrašiti, ko mi je sporočil, da je u. trclil gospoda de Brenaza. Kako pa naj bi ga bii vendar usmrtil?.... Ce bi se bilo zgodilo prej. preden je bil sam ranjen, bi mu marki ne bil mogel potem razstreliti roke; če bi pa bilo pozneje, bi pa sam ne bil mogel meriti, kaj šele streljati! — Ce mi barina dovoli, bi poizkusila stvar . vedeti od Semena. morejo spraviti s sveta nobeni vplivi. Vojna da jc vzbudila in poglobila avstrijsko domovinsko misel in le tako da si je možno razlagati, kako da se jo Avstrija mogla ubraniti premogočnih sovražnikov in mogla ponesti svoje zmagovite zastave v so vražnikovo deželo. Tako vidijo vsaj pesniki domovinskih izlivov potek zadnjih let; trezni zgodovinar pa se ne iznebi suma, da je tu želja matt itiisli. Zgodovinar vidi le eno samo utedinjajočo misel v državi, ki je prodrla tudi v odločujoče kroge; in ta misel je misel nasproti proti vsemu, kar je nemškega, posebno pa proti nemškemu redu in nemškemu čutu dolžnosti, ki sta marsikatere dogodke v vojni končno obrnila na dobro. Zgodovinar pa želi ob enem v interesu države in —če či:H kot Nemec — iudi v interesu nemštva zgradbe na varni podlagi ter vidi ravno sedaj dane vse predpogoje zanjo, kajti Evropa gre naproti novemu redu, ki — če že ne vsega — pa vendar inno-,o tega, kar je obstajalo dosedaj, pokaže kot premagano in odpravljeno. Rasine polisščne wss!l Dvorni svetnik Laimnasch o zvezi z Nemčijo. V spoštovanju sc mora klanjati vsakdo pred tem možem. Ne le zato, ker si — da-si Nemec do kosti in mozga — ustvarja svojcf sodbo prosvitljenega duha in ima tudi poguma, da brani in zastopa svoje mnenje brez vsakega strahu pred nemškim lu-rorjem in terorjem. To je dokazal » svojim nastopom v gosposki zbornici, kjer so tisti stari gospodje, ki hodijo sicer le še v mehkih copatah po svetu, vihrali, ropotali in si vihali rokave proti njemu. Sednj nadaljuje seveda časniška gonja proti dvornemu svetniku Lammaschu. Obdolžuiejo ga, da nasprotuje zvezi z Nemčijo. Lammasch pa jim je javno odgovoril, da on ni govoril proti zvezi z Nemčijo, pač pa meni, da se zaveznik (meni Avstrijo) »ic odreka vsake samostojnosti In da nI vazal! Izrecno da je rekel, da je naša monarhija obvezana boriti sc za to, da Alzacija in Lotaringija ostanete pri Nemčiji, in pripomnil da je. da ml nismo dolžni nadaljevati vojne Ie v ta namen, da se v nemški državi ohrani kako določeno ustavno stanje. Ali bi se čutila nemška država dolžno, da odkloni kak mir, bi smo ga mi odklonili le zato, ker se upiramo konstituiranju južnega Tirola kot samostojne provincije? AU nI knez Siiiow v letu 1915 še več zahteve! od nas? PcDro jim Je zabrenkal dvorni svetnik Lammasch. In kako resnično. Saj so ne-dolgo temu celo mnogi nemški listi obsipali kneza BJlowa, da je — le v ta namen, da ohrani dobro razmerje med Italijo in Nemčijo — barantal z našimi pokrajinami! Izstop Vsepoljakov lz Poljskega kluba. Iz Kra-1« . '^a juročajo 19. marca: Po dvadnevnem po- svetovanju so sklenili v Krakovem zbrani zaupniki vsepoljske (narodno demokratske) stranke, pozvati svoji stranki pripadajoče državne poslance, da izstopijo iz Poljskega kluba. Vsepoljski poslanci so že naznanili predsedništvu Poljskega kluba svoj končni izstop z utemeljitvijo, da je njihovo nadaljna pripadanje h klubu nezdružljivo z dolžnostjo narodne skupnosti in s programom Poljskega kluba, ki je bi! soglasno sprejet v mainiku leta 1917. Nemški diplomat o vzrokih svetovne vojne. V seji glavnega odseka nemškega rajhstaga se je preCHala spomenica bivšega nemškeKa veleposlanika v Londonu, kiieza Lichnowskega, ki je naperjena proti nemški politiki pred izbruhom svetovne vojne Knez Lichnowsky je to spomenico, kakor je izjavil v svojem pismu državnemu kan-celarju Mertlingu. spisal le za svoj rodbinski arhiv in jo pokazat le nekaterim prijateljem, na katerih inolćljivost se je trdno zanašal. Za javnost da spomenica nikakor ni bila namenjena in je prišla v :avnost le po nezaslišanem kršenju zaupanja. — »Berliner Tageblatt« je objavil nekatera \ ažna mesta iz te spomenice, v katerih se pravi: »Kmalu io svojem prihodu (v London) seni se prepričal, Ja sc nam nikakor nI bati angleškega napada aH angleškega podpiranja tujega napada, da bi pa Angleška v vseh okolnostih ščitila Francoze. O tem mnenju setn ponovno poročal in je zastopal z velikim poudarkom, ne da bi mi bili verjeli. Koncem junija leta 1914. sem po najvišjem povelju od-">el v Kiel. Na krovu »Meteorja« sem izvedel za smrt nadvojvode-prestolonaslednika. Njegovo Veličanstvo (cesar Viljem) |e obžalovalo, da so bila tako zaman njegova prizadevanja, da bi visokeca gospoda pridobil za svoje ideje. Ali je bil načrt aktivne politike proti Srbiji določen že v Kono-oištu, ne morem vedeti. Ko sem dospel v Berolin, sem dejal državnemu kancelarju, da smatram naš zunanji položaj za zelo zadovoljiv, ker smo z Angleško v tako dobrih odnošajih kot že doteo ne. Tudi na Francoskem je bilo na krmila miroljubno ministrstvo. Gospod pl. Bethmann pa sc, kakor se 'e zdelo, ni strinjal z mojim optimizmom in se je pritoževal zaradi ruskega oboroževanja. Nato sem šel k dr. pl. Zimmermannu In scin izvedel od nje-•ra, da namerava Rusija postaviti 900.000 mož novih čet. Iz njegovih besedi je izhajala očividna nevolja proti Rusiji. Da je grof Moltke silil v vojno, se mi naravno nI povedalo, izvedel sem pa. da je gospod pl. Tschlrschky (nemški veleposlanik na Dunaju) dobil ukor. ker je poročal, da je na Duna-iu svetoval umerjenost napram Srbiji. Ko sem se vračal iz Šlezije v London, sem čul, da Avstrra namerava udariti na Srbijo. Mislil sem, da ven-lar ne bo nič iz vsega tega. Danes pa obž^^ulp.n, Ja nisem ostal v Berolinu in izjavil, dn v taki po-•itiki ne sodelujem. Naknadno sem i-* etiel, dn so se pri odločilnem razgovoru v T »tstlajnu 5. ji:':;! brezpogojno strinjale z dunajskimi predlogi vse osebnosti, in sicer z dostavkom. da bi tudi ne delo nič, če bi se iz tega izcimila volna z Rusijo.-Spomin na stališče Angleške tekom aneksiiske krize ie govorilo tako zelo proti verjetnosti podpiranja nameravane kaznovalne ekspedicije proti morilcem,-da sem imel povod za nuino svarilo, ker nisein verjel, da bi spor ostal lokaliziran. Vočigled našega stališče, kl se je osnivalo na poročila grofa Pourtalesa (nemškega veleposlanika v Petrogra-du), da se Rusiia ne zgane v nobenih okoliščinah, in ki nam je dajalo povod, da smo grofa Berchtol-da podžigali na kar največjo energijo, sem upal rešitve v angleškem posredovanju, ker sem vedeU da se da vpliv sira Edvarda Greya v Petrogradu izkoriščati v smislu miru. Pritiskal sein prcdvseir* na to. da Srbija poda kolikor mogoče tiaprotljiv od-' govor, ker po stališču ruske vlade ni bilo več dvomiti o resnosti položaja. Grey je skupno z menofc pregledal srbski odgovor in je poudarjal naprotlii-; vost belgrajske vlade. Posvetovala sva se nato q[ posredovalnem predlogu. Naravno bi bilo treba sa-; mo micliaja iz Berolina, da bi se bil jrrof BercM told odloČil, da se zadovolji z diplomatskim usne-j hom in se pomiri s srbskim odgovorom. Tega mi-; sijaja pa ni bilo, nasprotno, gnali so ga v vojnoj Po naši odklonitvi je Grey prosil nas, da nal pridemo s predlogom. Mi sino vztrajali na vojni. Nisem mogel dobiti drugega odgovora, kot da je kolosalna naprotljivost Avstrije v tem, da ne namerava osvojitev ozemlja. Neprestane prošnje gospoda Sazonovega in pozneje naravnost pon'ževalncj brzojavke carjeve, ponovni predlogi sira Edvarda1 Greya, svarila markeza di Sau Gnilima, nm!l nul-ni nasveti, vse to ni pomagalo nič. V Ueroiinu so vztrajali na tein, da sc mora Srbija ma^akrirati. Tedaj se je Grey 29. julija odločil za ono znano svarilo. Ponovno mi je rekel minister, da bo. č& izbruhne voina, ta vojna največja katastrofa, ki je kedaj doživel svet. Dogodki so se kmalu prenaglili. Ko se je končno grof Berchtold odločil za okret, smo na rusko mobilizacijo, ko se je Rusija zaman pogajala cel teden in čakala, odgovorili z ultimatom in vojno napovedjo. Mi srno, kakor izhaja iz neke uradne objave in česar tudi ne opovrgava naša bela knjiga, ki po svoji bomosti in po-mankljivosti predstavlja težko s imoobto;:bo, iz-podbujali grofa Berchtolda za napad na Srbijo, dasiravno niso bile prizadele nemške koristi in nam je morala biti nevarnost svetovne vojne dobro znana.« — Knez Lichnowsky, čigar spomenico je državni podkancclar v imenovani seji označil za čin neprevidnosti brez zlega namena, je izstopil Iz diplomatske službe in vlada ne bo proti njemu zaradi te spomenice izvajala nikakršnih posledic. — Kakor Je videti, je knez Lichnowsky za diplomata — prepošten! Rdeče-belo-modra khuenovščlna. Pod tem naslovom objavljajo »Narodni Listy« uvodnik, kjer napadajo ostro hrvatsko koalicijsko vlado, v prvi vrsti bana Mihaloviča in podbana dr. Kriškoviča, ki vodita pravo khuenovsko politiko. List poziva koalicijo, naj v zadnjem trenutku Izpremenl svojo politiko v smislu jugoslovanske deklaracijske Ideje. Ce tega ne stori, se združenje Jugoslovanov izvrši brez koalicije In proti njej. Proti lugoslovanskl Ideji. Pretekli četrti se je pripeljal v Split nadsvetnik generalne in>pc. a državnih železnic na Dunaju ' Sajka, kateri p -iskuje. kdo je podpisal deklaracijo. Vsi, ki sr .j podpisali, so mu to povedali hrvatski. Besen?' ». hercegovska deželna vlada jc v smislu § zal.r- \ Stran II. »EDINOST" štev. 77 na o tisku prepovedala za Bosno in Hercegovino ličino te monarhije, bo dano ua voljo vsem naro-razširjanje lista »Ju^a*, ki izhaja v Osjeku, zagreh- J dom, da sami odločijo o svoji usodi na principu saškega dnevnika sGlas Slovenaca, Hrvala i Srha« modoločbe narodov. Držeč se tega principa, zahte v Trstu, dne 22. marca 1918, in revije hrvatskega katoliškega dijaštva »Luč po K 16'— kg, po K 16*.c0 kg. Proda "a kuriva. Og ';e. kg na Meče izkaznice. Sv. Vid: št. 996—1195 (ob. št. 8) 22. 3. ul. Econo-mo 2. s t. 1196—J .195 (oh. «) 23. 3. ul. Economo 2 It. 1396—1595 (ob. št. 8) 23. 3. u!. Lazzaretto vecchio 17 (cena vin. kg). — Novo mesto: št 2041—2070 (ob. St. 7) 23. 3. ul. Forni, (cena «4 vin ksr). — Stara mi'ntca: št. 2)21—2320 (ob. št. 8) 22 3. ul. U. Foscolo, št. 2.121—2720 (ob. št. 8) 22. 3 ul Madonnina 9. (cena S4 vin. kg). — Sv. M. M Zgornja: št. 103—312 (nb. št. 4) 21. 3. ul. Bivio * (cena S6 vin. kg). — Vrde'nr št. 1031—1106 (ob. š* 6) in št. 1—74 (ob. št. 7) 23. 3. ul. Carpison 10 (ccna 84 vin. kg). J-'ofcs. If) ni *~>or!re Izkaznice. Sv. Vid: št. 714—844 (ob. št. 23) 22. 3. ul. P Bramante 12. (cena 20 vin. kg). — Novo mesto št 5-12—C00 (ob. št. 27) 23. 3. ul. Forni (cena 2< vin. kir). Preiriog (ios?T'e). 10 kv. na modre izkaznice. Sv. Vid: št. 845—880 (ob. Št. 23) in št. 1—127 (ob. št. 24) 22. 3. u* A. S. Tecla 4. (cena ! K vin. za 10 kg). — Novo mesto: št. 601—786 (ob št. 27) in Št. 1—346 (ob. št. 28) 22. 3. ul. S. Fran cesco 2. (cena I K 46 vin. za 10 kg), št. 347—365 (ob. št. 2S) 23. 3. ul. Forni, (cena I K 46 vin. za 10 kg). — 9tara mitnica: št. 1216—1335 (ob. št. 2V 22. 3. ul. Toro !. št. 1336—1450 (ob. št. 27) in »t. I—24Q (ob. št. 28) 22. 3. ul. Acque 20, (cena 1 K 4fi vin. za 10 kg). — Nova mitnica: št. 201—41F-(ob. Št. 33) 22. 3. ul. Scussa 1. (cena 1 K 46 vin za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 1—80 (ob. št. 28) 22. 3 ul. Šalice 7. št. Rl—300 (ob. št. 28) 22. 3. I Tesa 5. št. 301—422 (ob. št. 28) 22. 3. ul. Guardn 9. (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. nla: št. 300-^112 (ob. št. 16) in št. 1—30 (ob. št. 17) 22 3. ul. Bivio 8, (cena 1 K fi6 vin. za 10 kg). — V rdela: št. 360—611 (ob. št. 20) In št. 1—359 (o* št. 21) 22. 3. ul. Cologna 2, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). Imenovanje. Cesar je podelil privatnemu docent« na dunajskem vseučilišču, taj. svet. ministru dr Ivanu vitezu 2o!gerju, naslov izrednega vseučili Škega profesorja. Smrt. Računski revidetu trž. tiamestništva, gosp Karol Mlekuž, je 13. t. m. po mučni bolezni na Du naju preminul. Ra'nika. ki je v starosti 45 let ko; črnovojniški stotnik kljuboval tisočem! smrti so škega pozorišča, je doletela kruta usoda v varner zaledju. Bil je vnet narodnjak, preprostega pa kre menitega značaja ter dobre, blage duše. Dragi po kojnik! Sprejmi zadnji pozdrav žalujočih prijate Ijev in tovarišev! Potrti Ti polagajo nevenliivi ve nec spomina na prerano gomilo. —.. Goriški nadškofijski ordinarijat se Je iz Zatičinc na Kranjskem zopet vrnil v Gorico in pričel dne : 13 t. m tamkaj zopet svoje uradno delovanje Markantna Izjava za narodno ujedinjenje. V Ma ču na Hrvatskem so podpisali župljani z duhovšči no na čelu nastopno iztovo: Na pragu nove dobe ki bo sledila po tem svetovnem klanju, v katererr fn s novi nnšc tiredništvo »Edinosti«, kjer dobiš enega ali več blc Vov. V veselih družbah iztržeš prijateljem in znan kam list fz bloka, za katerega inkasiraš 1 krono Ko oddaš vseh 100 listkov. Izročiš svoto v uprav: Edinosti«. Kdor da krono, prejme list s tlskanii-* napisom »Za novo šolo v Trstu — okraj Sv. Vi laroval 1 krono«. — Bloki se dobivajo tudi v dru štveni gostilni pri blagajniku Bratovžu (via Lazza retto Vecchio) od 8 ure zvečer dalje in pri gospo 'u kapelanu pri starem sv. Antonu. Zavedni Slo venci, vrle rodoliubke, pridite po bloke! S tem s^ opozarjajo vsi Slovenci, da o prilikah darujei mal dar domu na oltar. Naj bi ne bilo našega člo "eka, ki bi ne posedoval vsaj enega lista v koris' nrepotrebne šole! Ne moremo si kaj, da ne bi o1 tej priliki z velikim zadoščenjem omenili gospicr 'ičiteljice Dolenc, ki je v enem samem poldnevi >dda!a 60 listov. — Odbor šentvidske podružnice Slovensko gledališče v Trstu zopet oživelo. O-7.bruha vojne sem se — raz ven malega poizkus: vf zimi 1916 — niso več vršile redne predstave ^koro vsi odborniki »Dramatičnega društva« so bil polclicani, istotako skoro vsi sodeluioči člani. Ka-' or druga društva, moralo je tudi Dramatično ; zbruhom volne ustaviti svoje delovanje. Skunnr • drugimi društvi, ki so se začela v zadnjem čast i bati. se je pričelo življenje tudi v Dramatičnen fruštvu. Toliko bolj se je pričelo, ker se je posre "ilo pridobiti za učenie in reriio predstav izvrstne noč. bivšega režiserja ljubljanskega deželnega gledališča, g. M. S. — Na redne predstave seveda v sedanji sezoni ni več misliti, saj je sezona že ?ri kraju; misli se pa tem resneje na redno novr sezono, ki se prične jeseni. Za sedaj se uprizor ^od novo režijo par predstav kot n^kak uvod esensko sezijo. Prva predstava se bo vršila pri lodnjl ponedeljek. 25. t. m. zvečer. Predstavljal e bo fina francoska veseloigra »Nervozne žen ke* E. Bluma in A. Gocheja (posloveni! Iinac' Borštnik). Vse natančneje o tej predstavi priner. utrišnia, nedeljska »Edinost«. Prekodeželni telefonski promet naročnikov z ve /.vezami. V smislu § 43, t. 6 tel. reda ne more ist ' licatelj (naročniška postaja) prijaviti nobeneg novega pogovora s taistim klicanim (taisto nr. očniško postajo), predno ni bil dovršen ali izbr san že javljeni prekodeželni razgovor. Ta določb >e tekom vojne ni izkazala kot dovolj zadostna, d -e preprečijo zlorabe, ker je omogočala telefor skim naročnikom z več zvezami, da so prekodf "elni spoj uporabljali v preveliki meri na škod 'rugih naročnikov. V smislu odloka c. kr. trgovir ;kega ministrstva z dne 2. marca t I. št. 42763/' •x 1917 se poostrt torej na temelju § 4 t 3 te' eda omejitev prekodeželnega prometa pri zase1 lih pogovorih na ta način, ka postaja. Ta odredba je stopila v veljavo d;v '7. marca 1918. za sedaj samo za čas, dokler trr "o izredne razmere. Poziv. V nedeljo prednoldne ob 9 uri Je lHa neti ženi pri openskem tramvaju ukradena denarn' -a, v kateri je bila tudi železniška legitimacija ; otografijo. Dotičnik se poživlja, naj prinese, oz' i oma pošlje legitimacijo v ulico Miramar Št. 7, IV ! nadstropje, ali pa k načelniku južnega kolodvore lenar pa si lahko pridrži. Promet zasebnih vofnoportnlh zavitkov n vojnopoštni urad 287 je odslej ustavljen. Podružnica Glasbene Matice ▼ Trst« rabi '{oncert, katerega priredita gdč. Cirila Medved oncertna altistfnia iz Gorice, in gdč. Dana Koble klavirska vlrtuozinja iz Ljubljane, v nedeljo, tlae 2-;. marca 1918. v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Začetek točno ob 8. zvečer. Spored: 1. Mas-senet: Arija iz opere Werther, poje gdč. C. Medved. 2. a) Novak: Amoroso, iz cikla Spomini, b) Smetana: Obkročak, iz Čeških plesov, igra gdč D. Kobler. 3. a) Čajkovski: Arija iz opere: Pikova dama, b) Brahms: 2e prav rahlo srce spava, c) Brahms: Zaman pod oknom, poje gdč. C. Medved 1. a) Glinka-Balalcirev: Škrjanček, b) Chopin: Ba Tada v G-molu, igra gdč. D. Kobler. 5. Saint Saens \rija Iz opere Samson in Dalila, poje gdč. C. Medved. 6. Liszt: Ogrska rapsodija Št. 13, igra gdč. Kobler. 7. a) Pavčič: Pesem, b) Adamič: Na lipici teleni, c) Thomas: Arija Iz opere Mignon, poje gdč. C. Medved. Cene: Lože a K 20f0, sedeži v Pritličju od I.—V. vrste K 4*—, od VI.—X. vrste '< 3'—, od XI.—XV. vrste K 2—, stojišče v priliči u K 1*20. stojišče na galeriji In vstopnice v lože odnega doma gospej Bček-Razbornik. Začetek "0 vin. Začetek točno ob 8 zvečer. Sedeži so ^ -jredprodajl pri vratarici Narodnega doma gospe 3iček-Razboniik. K obilni udeležbi vabi odbor. Umetniški večtri. V prid po »Mednarodni zvezi rržaškega in primorskega Časnikarstva« prire:eva-lih umetniških večerov v korist vdovskemu "n si--otmskemu zakladu so nadalje darovali: D Trip-kovič K liH.**—, tvidka Oehler & dr. K 100'—, Avstrijski kreditn; zavod K 50—, tržaška po i. uznica Splošne depozitne banke K 50*—r B. MitnhcHi 40*—. ravnatelj Avstrijskega kreditnega zavod* ^ihard Tischler K 20*—, Leopold Popper K 20'— Prometna banka (Budimpešta) K 20—, Tržaška rRovinska akcijska družba K 25*—* Jadransko >ristaniško stavbno podjetje K 10—. V. Janach 3t Jo. K 10*—. podravnatelj Avstr. kredit, zavoda Er-lest Kransz K 10— in prokurist Nikola G. Crno-iorčevič K 5*—. Kako nam pačijo Imena. Prejeli smo: Pred časom je tu umrla mladenka Mlekuž Eliza. Sorodniki so ji postavili nagrobni kamen. Dasi pa je bila pokojnica Slovenka, doma iz Koritnice pri Bovcu, in lasi so tudi sorodniki Slovenci, so dali napraviti aškl napis. Na dotičnem spomeniku Je ime po-cojne tako le napravljeno: »Mecus EmiHa«!!! Po--očajo nam tudi, da se ta škandal odpravi, ker se e za to zavzelo ostalo narodno sorodništvo, ki loče dati Izbrisati tuji In pokvarjeni napis In ga lapraviti, kakor je edino prav, v slovenskem Je-iku. Za Jugoslovansko deklaracijo. Jugoslovanskemu dubu so dosepele sledeče izjave. 1.) Odbor »Hranilnice in posojilnice na Polzeli«, Štajersko, se so-lasno pridružuje deklaracije In izreka vsem poslancem »Jugoslovanskega kluba«, posebno • pa ijega načelniku g. dr. Ant. Korošcu ponolno in leomajno zaupanje In zahvalo za njih neustrašeni iastop v državnem zboru in delegacijah in kliče: Naprej v boj za načela in Ideale našega, nesmrtnega Jugoslovana dr. Kreka! 2.) Občinski odbor na lezerskem na Koroškem se izjavlja odločno za ju-coslovansko deklaracijo. 3.) Općinsko upraviteljevo Sinj je na općinskom vijeću dne 24. siječnja t. g. jednodušno pristalo na deklaraciju »Jugoslov. duba«, jedinu spasonosnu za naš narod jedne krvi a tri imena. 4.) Gradjanstvo Splita se Izjavlja za 'otpuno ujedinjenje Slovenaca Hrvata I Srba (6420 ^otpisa). 5.) Slovenci In Slovenke v Slovenski Bistrici se navdušeno pridružujejo deklaraciji (2'1& -»odpisov). 6.) Krajni šolski svet v Rušah, Štajersko, je v svoji seji dne 27. I. 1918. sklenil, da se strinja z majniško deklaracijo in da izreče Jugo-lovenskemu klubu zahvalo In priznanje. 7.) Prostovoljno ognjegasno društvo. Vidnica, Kranjsko je dne 10. marca 1918. enoglasno pridružilo majnlški deklaraciji. 8.) Žene, dekleta, možje in fantje iz Možice na Koroškem se navdušeno prl-Iružujejo majniški deklaraciji (510 podpisov). 9.) Možje, žene, mladeniči in dekleta Iz kraja Zablate-^agorje, obč. Medgorje (Koroško), zahtevajo svobodno jugoslovansko državo na temalju deklaracije in takojšen mir (80 podpisov). 10.) Žene in nladenke župnije Selo na Koroškem se navdušeno Pridružujejo našim poslancem, ki so 30. mainika 'aniskega leta podali zahtevo, naj se na jugu monarhije ustanovi jugoslovanska država. 11.) Občin-ki odbor v Globasnici na Koroškem se je v svoji seji dne 3. marca 1918. soglasno izjavil za majniško 'eklaracijo, izrekel Jugoslovanskemu klubu popo!-io zaupanje in zahteval prej ko mogoče trajen mir. 2.) Občinski odbor v Zvabeku na Koroškem, kot -astopnik najsevernejša točke jugoslovanskega o-'emlja, in tamošnji krajni šolski svet pozdravljata ugoslovansko deklaracijo. 13.) Slovenski možje ?ene in dekleta občine Sloveniji Plajberk na Ko- roškem zahtevajo združenje vseh Jugoslovanov na podlagi deklaracije~14.) Jugoslaveni i Jugoslaven-ke v Sušaku, Malom Lošinju, Velom Lošinju, Cun-skom (otok Lošinj1), Nerezinama, Ileviltu moru, za kojim teže Talijani, Nijemci i Madjari, izjavljujemo. da usvajamo u najširem opsegu deklaraciju Jugoslavenskog kluba od 30. svibanja 1917, koja traži ujedinjenje našeg naroda Hrvata, Srba i Slovenaca. gdjegod oni prebivali, u jedno državno tijelo. Zahvaljujemo našim zastupnicima i tražimo, da ustraju na posta^Ienom programu I da ne zaborave na nas na skrajnim ali krasnim i važnim točkama (1237 potpisa). Mestna zastavljalnica. V soboto dopoldne se bodo prodajale na javni dražbi razne že zapadle dragocenosti, zastavljene meseca junija leta 1917. na zastavne iisike serije 141, popoldne pa razni nedragoceni predmeti (perilo brez izkaznice in druga oblačila), zastavljeni na zastavne listke serije 141. TurdKa J, Stoka nemškega jezika. sprejme izv«2bano uradnico s pop laim zuaoj^m 9W l?F0?0 v*ake. vrHte kuPuje ^»bič Franc. Moliuo v aLi L C grande -0. j^g IHnCkO 8ode kuPuJ®,n v množini. I l.č uu VmIIJUG po najvišjih današnjih cenah. Znider^ifi. Opčire št. -J5f». DAROVI. PrepTačIla pri Krekovi slavnostl: gdč. Zobec K 3*80. g. Zidarič K 4, g. Kenda Ivan, Dolina K 10. g. Ida Kavčič K 10, Nepoznan gospod izročil ob vhodu gosp. Zdr. Katniku K 20, g. Ignac Koren K 0. — Na notico, poslano uredništvu »Edinosti« dne 6. t. m, po gospodu Karabaichu, darujejo rodoljubi nekega ČrnovojniŠkega bataljona ob Soči v njegovo »čast in slavo« za slovensko šolo CMD v tržaškem šentvidskem okraju K 136'10. Darovali so: Crnigoj K 10*50, Tschinkel, Verbič po K 10, Dobrila K 5*50, Ferluga, Cink, Kregar, Fonda po K 5, Perčič, Strajn, Grilj po K 4, Bensa, Pegan, Kališnik po K 3, Vozo, Kočab. Ježovnik, Drinovec, Kmet. Grego-rlč, Lukovic, Suligoj, Laurenčič, Mihelak, Berginc. Mirkovič, Neruda (Ceh), UrsTč, Jardas po K 2. Caharija, Lukanc, Krinker, Zalar, Sevnik, Mici Dučman, Kranjc, Lipar, Camernik, Poljšak, Kos, Urbas, Vekjet, Kodelja, Krečič, Bdinka (Ceh), L a-pel, Sancln, Novak Josip. Bradnik, Hanschitz, Ko-kalj, Siljan, Pire, Oberstar, Uranič, Ludwig. Fur-lan po K i, Macarol 60 v ,Lavrenčič 50 v. — Denar hrani uprava. — Ob godovanju Jožetov se Je nabralo v Pa-dričah 15 K za novo šentvidsko šolo in 15 K za Krekov spomenik. Darovali so: po 2 K i. 2agar, J. Grgič: Garda Jože 4 K, Vovk 5 K. F. GrgiČ 3 K, J. Grgič 1 K, Kale J. 4 K in C. 7 K. Denar za šentvidsko šolo K 15 hrani uprava. — Pri Jugoslovanskem omizju nabrala ga. De-kleva 84 K za novo Šolo v šentvidskem okraju. — Vesela družba Jugoslovanov je nabrala ob prepevanju naših milih pesmic za novo šentvidsko šolo kron 34. Darovali so: Marija Matajurc. Marta Koreniak, Milka Fon. Angela Valentič učit. v Sv. y[ q od »Bsnp eAiteScu« ut a?JOQ 'nzu>| Tonček Matajurc 2 K, Bulloč in Pahor po 1 K- Denar izročen tajniku podružnice. Ffltnornf AntotrJ«rkič J O« Uje V svojem ateljejn lUiUSiUl v Trstu. Via deUa Posto »t 10. 40 □□□□□□□□□□□□□□□□ LEKARNAR □ □ □ □ □ □ □ □ □ 1 se je povrnil g ter začel poslovati □ □ □ lastni lekarni □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D g v uSici Istria št. 82 □ □□□□□□□□□□□□□□□□ r ZOBOZDRAVN K Dr. J. Čermak T 12 v Trstu, ulica Poste vecehle vogal ulice delie Poste. Izdiranje zobov brez bo-» Jeein. — Plombiranje. ~ UMETNI ZOBUE -j MA U O^LAS?. __ popolfl; nure se išče 6froii»p!4 a, ki b' opravljal* j-osl® knjigo v o J« a. Pi mene ponudbo f.od .Uradnica- na Ins. od i. td aosti. < B 47 ■it V. 3 prodajalk«-*, • eićo 7.a tcbik rno. Z^lasiti so t toba^arui v ulici C&s-k di risparmio 94 7 0 BOSuKOUl rfiu »c. t »a aijoi o veono toiua jedila po zmernih cenah Voditelj Fr. Nok. ICisIo vodo (,.Silva" vrelec), žganje ir. vino razpošilja A. OSE f p. Guštanj (Koroško). — Kupuje steklenico vseh vrst ter zamašite stare in nove. Trs! - Via Siadian 13 - Trst G&fž Od Vstopnina ft Z mmmzsžL j Trst Oia di Rlspirm) 5 (Lishi pjsij;i2) Kep!tps In rezerva K 13,2C0.00J.— FIlijaike: Dunaj Tegetho^tra>se 7—9, Dubiovnit, Koior Ljubljana, Metkov 6 Opatjn, Split, ^!>enih, Zadar. Vloge rsa knjuiee 3 1 2 °o Vfo^e na knj ž ca od dneva vloge do dneva vzdign. Rentn davek pla ije banka od s oje 3 Obrestovanfe v:og ra tekočem In ži c^^ mu po dogo\oru. Akicuitivi čeki in nakazni :e n v a tu-in inozemska tržišča. Kupuje in pro aja: vredr ostne pap rje, ie te, ol^li-gaci^e, zastavna pisma, prijoritr te, drlnice, srečke, valute, de ize, pro nese itd. D re predujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v jivnih sk! uli čih. Snfe Deposits. — Prod ja srečk razredne lote;i e. Zavarovanje vsakovrstnih panhj v proti kurzni iz. u ^i, revizija žeLanja srečk itd. brezp ačno Stavbni k redil, rem ours krediti. — Borzna n r čl!a.--inkaso.--Mciijalnica.--Esk .mpt menic Telef ni: 1463, 1793 in 2