E tetO XIII. I TELEFON: UREDNIŠTVA 25-6? |	1UA.I1.	UPRAVE 28-67
I S te V. 108 j POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409
Maribor, petek 12. ma]a 1939
NAROČNINA NA MESEC:	I	rena
Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, I dostavljen na dom 16 din, tujina ,30 din I din 1*—
Chamberlain in Daladier
Včeraj popoldne sta govorila angleški in francoski ministrski predsednik o mednarodnem političnem položaju in trdni obrambni odločnosti obeh imperijev — Chamberlainova izjava o problemu Gdanska
LONDON, 12. maja. Včeraj sta skoraj istočasno spregovorila angleški ministrski predsednik Chamberlain in francoski ministrski predsednik Daladier ter oba zavzela jasno in odločno stališče do mednarodnega položaja. Oba govora sta vzbudila v svetovni javnosti veliko pozornost, zlasti je pa dosegla odobravanje Chamberlainova izjava glede gdanskega problema in Daladierjeva glede neomah-Ijivosti Francije.
Chamberlainov govor
LONDON, 12. maja. Včeraj popoldne je govoril premier Chamberlain na kongresu pristašinj konservativne stranke v Albert Hallu. Največjo senzacijo v njegovem govoru je vzbudil oni odstavek, v katerem se je dotaknil vprašanja Gdanska. Dejal je: »Mnogo ljudi v Evropi smatra sedaj Gdansk za najbolj nevarno točko za svetovni mir. Mi pa še vedno upamo, da bosta Nemčija in Poljska našli način, da se to vprašanje, ki se more in mora rešiti, spravi s sveta na miroljuben način. Ako bi pa bil storjen poskus, da se položaj Gdanska menja z nasiljem, ki bi ogrozilo neodvisnost Poljske, bi to povzročilo splošno konflagracijo, v katero bi bila nemudoma potegnjena tudi Velika Britanija.«
NE LE BESEDE, TUDI DEJANJA Dalje je omenil Chamberlain svoj razgovor z bivšim francoskim ministrskim
predsednikom Blumom, ki mu je dejal, da obstaja nevarnost za mir v prvi vrsti zaradi tega, ker je v svetu razširjeno mnenje, da Anglija in Francija eno govorita, a drugo delata, skratka, da ne mislita svojih besed resno. »NI je večje in smrtnonevarnejše zmote«, je dejal Chamberlain, »kakor je ta. Bilo bi naravnost strašno, ako bi se Evropa pahnila v vojno zaradi take usode zmote.« Prav takšna zmota je, ako Nemčija veruje, da si želi Anglija z njo vojno, ali da jo misli obkoliti. Anglija ni ugovarjala ničemur, dokler je Nemčija ostajala v svojih mejah in je tudi priznavala njene trgovinske pravice v srednji in južnovzhodnl Evropi. Ko je pa priključila sebi dežele, ki imajo nenemško prebivalstvo, se je začutil vsak sosedni narod ogroženega. Nihče ni vedel, kdaj pride na vrsto. Zaupanje je bilo s tem porušeno. Nastalo je
Daladierjev govor
PARIZ, 12. maja. Včeraj popoldne sta se sešli obe francoski zbornici. Sejo parlamenta je odprl Herriot, ki je uvodoma prebral zahvalo češkoslovaškega poslanika v Parizu francoskemu parlamentu za izraze simpatij češko-slovaškemu narodu. Pri tem se je dvignila vsa zbornica. Nato je prebral Daladier poslanico pre-zidenta Lebruna in imel svoj že vnaprej napovedani govor. Uvodoma je dejal, da je svet po 20 letih zopet v orožju. Sicer se povsod in neprenehoma govori o miru, toda prav tisti, ki največ govore o njem, zbirajo vojske, mornarice in letala. Ti govore o miru zato, da s tem opravičijo svoje priprave za zavojevanja z nasiljem, čeprav za to ni nobene potrebe, saj bi se dala sporazumno rešiti tudi vsa eksistenčna gospodarska vprašanja.
FRANCIJA JE MIROLJUBNA Francija nima nobenih napadalnih namenov, ker je vsa vdana humanitarnim idealom. Francija je napovedala vsemu svetu mir. Ta misel jo je vodila tudi do zveze z Anglijo, kateri se divi pri njeni odločitvi za prelom s stoletno tradicijo neobvezne vojaške službe. Prav tako občuduje iniciativnost prezidenta Roosevelta in Francija je bila med prvimi, ki so sprejeli njegovo poslanico. Iz enakih nagibov je obljubila priskočiti na pomoč Poljski, Romuniji in Grčiji, ako bi bile ogrožene in kliče vse miroljubne narode k sodelovanju za ohranitev miru. S to garancijo je Francija le znova potrdila že staro zavezniško pogodbo s Poljsko, pri čemer se sklicuje na zadevno izjavo z dne 13. aprila t. L, ki jo slovesno ponavlja zlasti v trenutku, ko bedi Poljska nad svojimi življenjskimi interesi. FRANCIJA JE NEOMAHLJIVA Nato je prešel na skupne interese s Turčijo in sodelovanje s sovjetsko Rusijo, s katero ima Francija že od I. 1935. obrambni pakt, ki j© v polni meri v veljavi. Ta pakt predstavlja enega bistvenih elementov francoske zunanje politike. Čeprav se opažajo pri enakih pogajanjih med Anglijo in Rusijo neke razlike glede moda.itet, se bo v želji po skupni volji go-
tovo našel zadovoljiv sporazum. V srednji in vzhodni Evropi je s tem končno nastalo tisto, česar si je Francija že davno želela: sodelovanje Anglije s Francijo. Sodelovanje za mir v časti proti grožnji z nasiljem. Za to je pa potreben obrambni blok z vojaškimi ukrepi, ki so bili že storjeni in ne bodo zmanjšani, dokler ne nehajo mobilizacije v množicah na nasprotni strani V ta namen je namenila Francija letos 50 milijard frankov. Kljub temu se ta peza v Franclji ne občuti, ni ne inflacije ne bankroterstva in ves narod je ena sama produktivna družina. Zahvalil se je zato vsemu delavstvu, vsem vpoklicancem In vsemu narodu sploh. Ves francoski imperij preveva duh edinosti, sile in moči. Tisti, ki so upali, da bodo Francijo z grožnjami demoralizirali, so se zmotili. Če ji bodo ponudili pravičen mir, ga bo sprejela, če jo bodo napadli, se bo pa branila.
KOMENTARJI V BERLINU BERLIN, 12. maja. Nemški listi reagirajo danes na Chamberlainov in Dala-
prepričanje, da gre za nadvlado nad Evropo. Nasproti takim ciljem Anglija ni mogla več ostati pasivna. Zato so bile dane garancije Poljski, Romuniji in Grčiji Zato so v teku pogajanja tudi še z drugimi državami, zlasti z Rusijo in Turčijo. Ta pogajanja sicer še niso končana, upa pa, da bodo v kratkem.
GLAVNI POGOJ JE VARNOST
Anglija se ne želi spustiti z Nemčijo niti v oboroževalno niti v gospodarsko tekmo. Anglija tudi ne bo opustila nobene možnosti za pogajanja, ako bi se izrazila taka želja, toda samo tedaj, ako bo spoznala, da je mogoče obnoviti zaupanje, ki je zdaj omajano. Prav tako ne bi mogla Anglija ostati ob strani, ako bi države druga za drugo izgubljale svojo samostojnost. V Evropi ne more biti ne varnosti ne miru, dokler narodi ne bodo prepričani, da se jim ni treba ničesar bati. Ta nevarnost je prisilila Anglijo, da je uvedla tudi splošno vojaško obveznost. Prijateljev Anglije ni moglo nič bolj opogumiti, nasprotnikov pa ne bolj ostra-šiti, kakor to dejstvo. S tem v zvezi je Chamberlain kritiziral tudi stališče laburistov, ki so nastopili proti vojaški obveznosti. Dokler bo na svojem mestu, ne bo opustil prizadevanj za vrnitev mednarodnega zaupanja in ohranitev miru.
dierjev govor in pravijo, da objema Anglijo in Francijo vročica, ki stopnjuje delo za pbkrbževanje Nemčije. Chamberlain in Daladier sta le opravičevala svoje postopanje. Oba sta zagotavljala, da si želita miru, toda dejanja govore drugače. Ako se pritožujeta nad nemškim pritiskom, preko katerega ni mogoče, ne smeta pozabiti, da skušata tudi onadva izvajati pritisk.
UGODEN SPREJEM DALADIERJEVEGA GOVORA.
PARIZ, 12. maja. Današnji pariški tisk podčrtuje enoglasnost in navdušenost sprejema včerajšnjih klenih Daladierjevih besed, ki Izražajo mišljenje Francije. Ta enodušnost je prišla do posebnega izraza včeraj tudi v parlamentarni debati, kjer so tako govorniki levice kakor desnice v celoti odobrili Daladierjev govor.
VTIS CHAMBERLAINOVEGA GOVORA
PARIZ, 12. maja. Vsa francoska javnost in tudi današnji jutranji tisk pozdravlja včerajšnje Chamberlainove besede, ki se čujejo kakor odmev večerajšnjega Dala-dierjevega govora. Zopet en dokaz več, da Francija in Anglija korakata skupno.
Zapiski
mmmmmmmmm
Drugi dan obiska v Italiji
VELIČASTNE POMORSKE VAJE PRI NEAPLJU. — VEČERJA NA DVORU. — AVDIENCA PRI PAPEŽU. — PRVI URADNI KOMUNIKE.
RIM, 12. maja. Včerajšnji drugi dan obiska jugoslovanskega kneza-namestni-ka Pavla v Italiji je bil posvečen paradi vojne mornarice v Neaplju. Že ob 8.50 je
prispel v Neapelj Mussolini, ki se je takoj podal na admiralsko ladjo »Trst«. Ob 9.30 sta se s posebnim vlakom pripeljala dr. Cincar-Markovič in grof Ciano v spremstvu več drugih odličnikov. Ob 9.40 je prispel prestolonaslednik Umberto, nekaj minut nato pa dvorni vlak s kraljem Viktorjem Emanuelom III., kraljico, knezom Pavlom in kneginjo. Po ogledu častne čete sta se kralj in knez odpeljala na | obalo in bila deležna velikih manifestacij ljudstva. Z obale sta se suverena od-1 peljala s spremstvom na ladjo »Trst«, kjer sta ju sprejela Mussolini in admiral j Pini. Takoj nato so se pričele kombinira-
ne pomorske in letalske vaje. Na obali so bile zbrane ogromne množice gledalcev. Vaje so trajale do 16. ure in je sodelovalo 20.000 mornarjev. Po vajah sta se kralj in knez s spremstvom vrnila v Rim, kjer je bila na dvoru slavnostna večerja, h kateri so bili povabljeni med drugimi tudi veleposlaniki Anglije, Francije in USA. Danes dopoldne je pa bil knez Pavel sprejet v avdienco pri papežu.
RIM, 12. maja. Politični razgovori med Cincar-Markovičem in Cianom so se tudi včeraj nadaljevali. O dosedanjih posvetih so bili izdani le kratki komunikeji. Iz komunikejev izhaja, da gre le za potrditev končnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo iz leta 1937., ne pa za pristop Jugoslavije k protikominternskemu paktu ali zvezi osi Rim—Berlin.
Leon Blum
Te dni se je mudil v Londonu voditelj francoskih socialistov, bivši mi-
nistr. predsednik Leon Blum. Obiskal je voditelja angleške laburist, opozicije majorja Att-leeja in druge vodilne opozicionaice. Njegova misija je bila pregovoriti angleške sodruge, naj^ opus te odpor proti uvedbi splošne vojaške obveznosti in sodelujejo pri politični in vojaški krepitvi Anglije, kakor tudi angleško-francoske zveze ter obrambnega bloka. Kakšen je bil njegov uspeh, ni znano. Leon Blum je bil rojen 9. aprila 1. 1872. v Parizu in je Žid. Bil je časnikar, gledališki kritik in marksistični bojevnik že v mladih letih. L. 1895. je postal član državnega sveta, 1. 1914. do 1916. uradnik v ministrstvu javnih del,
1.	1919. pa poslanec in takoj nato predsednik socialističnega poslanskega kluba. L. 1924. je bil soustanovitelj levičarskega volivnega kartela, ki je povzročil v maju padec Poincarčjave in nato Miller ando-ve vlade. Kljub temu Blum s svojo stranko ni hotel v vlado. L. 1928. je pri volitvah propadel, 1. 1932. je bil pa zopet izvoljen v parlament, kakor tudi 1. 1936., ko je bil soustanovitelj ljudske fronte in je pozneje postal dvakrat ministrski predsednik. Zlom ljudske fronte po neuspehih v notranji in zunanji politiki ga je pahnil zopet v opozicijo. Blotm je tudi avtor več esejističnih knjig m razprav.
Ribbentropov« izjava
Mi, ki smo močni, nimamo potrebe, da lažemo. Kar se tiče bodočnosti, sta nemški in italijanski narod lahko mirna. Nemčija in Italija sta združeni v isti usodi. Demokracije naj sprevidijo, na hočeta Mussolini in Hitler le mir. Ako tih pa ne bodo pustili pri miru, naj se zavedajo, da sta ta dva človeka s svojima narodoma nepremagljiva, je dejal dopisniku »Foto! o UTtalia« nemški zunanji minister Ribbentrop.
Poljski socialisti za svobodo
Poljska socialistična stranka je pozvala delavstvo, da se stavi v obrambo domovine, njene neodvisnosti in svobode. Postavila se je s tem v isto vrsto z ostalimi strankami, tako da je danes Poljska v vsakem pogledu složna.
Osnovna načela civilizacije
Anglikanski škofje v Angliji so podpisali manifest, v katerem definirajo osnovna načela prave civilizacije tako: Spoštovanje vseh obveznosti, ki jih prevzame država ali kakršna koli osebnost, svoboda vere, besed in dejanj v okviru javnega reda m enakost vseh pred zakonom
Francija se prasni
Belgija ima na en km2 265 ljudi, Anglija 264, Nizozemska 232, Nemčija 140, Italija 133, Švica 98, Poljska 84, Francija 75. Slednja ima še mnogo prostora za ljudi, pa malo življenjske razmnoževalne sile v sebi. L. 1936. se je rodilo v Franciji 630.000, 1. 1937. le še 616.863 otrok. Od teh otrok odpade skoro tretjina na manjšine, posebno na Italijane, ki tvorijo
v	nekaterih pokraiinah juga 30% prebivalstva.
Slovaška industrija v zadregi
Po novi razmejitvi bivše CSR je zašla tudi Slovaška v krizo. Nabava industrijskih potrebščin za predelavo je vedno težja, država je izgubila prejšnje industrijsko zaledje, pa tudi iz mest se je odselilo mnogo konsumentov, Cehov in Zidov.
Nemško-poljska napetost
ZBIRANJE NEMŠKIH CET OB MEJAH POLJSKE. — NEMŠKE ČETE NA SLOVAŠKEM. — GROŽNJA GD ANSKEGA LISTA POLJSKI.
Maribor, 12. maja.
Po končani evropski turneji je izjavil romunski zunanji minister Gafencu časnikarjem, da je naletel po vseh prestolnicah na prizadevanje za ohranitev miru, le da ta mir v raznih državah različno razumejo. S tem je samo potrdil tisto, kar je vsak poznavalec mednarodnih političnih dogodkov v zadnjem letu že davno spoznal, kar pa doslej skoraj še ni bilo tako jasno formulirano, kakor bi bilo treba. Saj je prav v tem različnem gledanju na problem miru vsa globina prepada, ki zija med obema glavnima evropskima taboroma.
Kdor misli, da Nemci aili Italijani niso nasprotni novi svetovni vojni in da si ne žele prav tako kakor Angleži ali Francozi ohraniti mednarodni mir, ustvarja svoje napačne zaključke iz zmotnih postavk. Kadar govorita Hitler ali Mussolini o potrebi po miru, mislita resno, enako kakor Chamberlain ali Daladier. Vsi štirje krmarji velikih’ evropskih narodov se vsak zase in vsi skupaj prav dobro zavedajo vseh nevarnosti, ki jih krije v sebi eventualno novo obračunavanje z orožjem, kakor tudi dejstva, da je v vsaki vojni znan pač začetek, nikoli pa ne tudi konec.
Med mirom, kakršnega si zamišljajo dinamične sile, in med mirom, po kakršnem hrepene velike demokracije, je pa
— kaikor je Gafencu tako točno povedal
— vendarle ogromna razlika. Mir dinamičnih sil ne pomeni stagnacije in statusa quo, ampak neprestano preobračanje ne le razmerja sil in ravnotežja, ampak tudi zemljevida, mir demokracij pa nasprotno ohranitev sedanjega stanja in sedanjih meja. Po pojmovanju dinamični/h sil ograia mednarodni mir tisti, ki se upira mirnemu uresničenju njihovih načrtov ter grozi, da se mu bo s silo uprl. Po pojmovanju demokratičnih sil ga pa ograža nasprotno oni, ki noče priznati statusa quo in zahteva vedno nove spremembe v smislu svojih načrtov in aspiracij.
Nemčija in Italija sta v okviru svojih prizadevanj po novi ureditvi Evrope in sveta na miren način, brez prelivanja kr-
vi	l-ikvidaraili v teku enega samega leta avstrijsko, sudetsko, češko, klajpedsko in albansko vprašanje ter silita sedaj že i nadaljnji rešitvi gdansikega, pomorjan-skega, tunizijskega, džibutskega in sueškega problema, katerim naj bi se pozneje pridružili eventualno še drugi, pred vsem sveda kolonialni. Vsi ti problemi naj bi se rešili v obliki mirnega priznanja nemških in italijanskih zahtev s strani prizadetih in neprizadetih. Taka rešitev izključuje že a priori vsaiko potrebo adi celo možnost krvavih spopadov, kajti alko se neki zahtevi nihče ne upre, se izvrši njeno uresničenje lahko na najmiroljubnejši način.
Anglija, Francija in ostale sile njunega bloka so ta dinamični mir zaradi mira dolgo tolerirale, in prav Monakovo je bilo najlepši dokaz tega stališča. Po Monako vem so pa pričele zagovarjati odpor proti dinamičnemu miru za statični mir. Po njihovem i>ojmovanju se ne bi smela načenjati in reševati nobena vprašanja več, katerih rešitev bi pomenila spremembo obstoječega stanja in krepitev moči dinamičnih sil Blok, ki so ga pričele ustanavljati z dajanjem garancij in sklepanjem obrambnih zvez, je zato naperjen le proti nadaljnji dinamiki, ne pa proti miru, katerega tudi one žele ohraniti. Ta blok je zato defenzivnega, ne ofenzivnega značaja. Defenziva pomeni tu obrambo pred rušenjem statusa quo. Toda tudi obe dinamični velesili, ki sta sedaj sklenili politično in vojaško zvezo, sta prav taiko odločno izjavili, da je njuna zveza defenzivnega značaja. Defenziva pomeni tu obrambo pred zagovarjanjem statusa quo.
Po mnenju prvih je torej mogoče ohraniti mdr le na ta način, da ostane v bodoče vse pri starem, po mnenju drugih pa alko se nadaljni razvoj ne onemogoči. Razlika je po vsem tem dovolj vidna, in romunski zunanji minister Gafencu je zadel res naravnost v živo, ko je dejal, da so v vseh evropskih prestolnicah odkritosrčno za ohranitev miru in preprečitev nove vojne, samo da glede pojmovanja bistva in smisla miru med njimi ni soglasja. Le s tega stališča, da si zaTes na Vseh straneh žele miru, je pa tudi mogoče razumeti, dia je bil doslej ohranjen
VARŠAVA, 12. maja. Vsi poljski listi so polni poročil o velikih premikanjih nemških čet ob meji. Središče teh operacij je Moravska Ostrava. Slovaški vladi je bilo sporočeno, da se bodo nemške posadke v smislu nemško-slovaških protek-toratskih določil nastanile v pasu, ki je bil za to določen, to je na obronkih Karpatov ob južni poljski meji. Prav tako poročajo o velikih vojaških transportih, ki so se ponoči vozili skozi Monakovo v smeri proti severu.
VARŠAVA, 12. maja. Predvčerajšnji
MOSKVA, 12. maja. Uradno glasilo sovjetske vlade »Izvestja« je objavilo včeraj uvodnik, ki z predvčerajšnjo izjavo Chamberlaina v spodnji zbornici še ni v celoti zadovoljen. Ugotavlja, da v pogajanjih med Londonom in Moskvo še ni uveljavljeno pravilo reciprocitete in enakosti. Res imata tako Poljska kakor Romunija angleško-francosko garancijo, toda sovjetska meja ne poteka samo ob Romuniji in Poljski. V Baltskem morju je še nevarna odprtina, ki jo izpopolnjujejo države brez takšnega zagotovila. To pot so
kljub vsem tako nevarnim položaijem, ki smo jih v zadnjem letu doživeli Ali bo ohranjen tudi v bodoče? Odvisno je to od zmage enega ali drugega stališča ali eventualnega kompromisa, ki bi se utegnil najti med obema pojmovanj i-ma. Toda kompromis je mogoč samo ako
»Kurrier Poranny« je na nemško zahtevo po plebiscitu v Gdansku odvrnil, da se mora prej izvršili plebiscit na češkem in Moravskem. Včerajšnji »Danziger Vor-posten« odgovarja, da je plebiscit v Gdansku odveč in da bo o pripadnosti mesta odločila Nemčija. Ako Poljska tega noče razumeti, se igra z ognjem. Angleško posredovanje odklanja. Sedaj je vrsta na Poljski, da dokaže dobro voljo, če bo zakrivila, da bo nemška potrpežljivost pošla, naj ve, da je Nemčija pripravljena marširati.
torej ruski uradni krogi vzeli na znanje dejstvo, da bi v primeru, ko bi morala priti Rusija na pomoč državam z garancijami, tudi Anglija in Francija takoj pristopili. Sporazum v tem pogledu je dosežen, odprta je še pomanjkljivost ob Baltiku.
LONDON, 12. maja. Z ozirom na v »Iz ves tj ih'< izišli članek se je podal včeraj dopoldne sovjetski veleposlanik Majski v Foreign Office, kjer se je sestal z lordom Halifaxom, s katerim sta v prijateljskem tonu razpravljala o tej zadevi.
se pokaže na obeh straneh pripravljenost k popuščanju, tako da vsaka stranka nekaj žrtvuje. Samo enostranske žrtve niiso kompromis, ampak diktat in kapitulacija. »Kompromis« pa je beseda, ki jo pozna le demokratski 'besednjak.	-r.
D&mažu la&iiSki
Akademiki m narodna obramba
Akademsko društvo »Doberdob«, aka-* demske podružnice CMD, JS in Brani* bora na ljubljanski univerzi so razposlala poziv vsem sličnim akademskim društvom, da se priključijo »Akademskemu narodno obrambnemu svetu«, ki je bil te dni ustanovljen v svrho skupnega dela.
Naši notranji dolgovi
Po izkazu Narodne banke so znašali naši notranji dolgovi dne 1. aprila letos 6.193,256.400 dir. Lani je bilo amortiziranih 117,790.700 dinarjev. Da bi narod mogel imeti kontrolo nad uporabo državnega denarja, je potrebna popolna demokratizacija naših notranje političnih prilik, brez katere ni leka sedanjim nepri-likam, pišejo »Narodne Novine«.
Povej narodu samo resnico
Med prve dolžnosti narodnih voditeljev spada dejstvo, da morajo vselej povedati narodu resnico. Do lastnega naroda ne sme biti nihče neiskren. Njemu je treba odkrito povedati, kakšen je položaj, kako ga je mogoče popraviti in kaj je treba v ta namen ukreniti. Seznaniti je treba narod z vsemi zaprekami, ki se stavijo na pot tako, da ljudje točno vedo, kako stvar stoji... (»Hrvatski dnevnik«)
Beg Iz življenja — izdajstvo človeka
Še pred 15 leti je bil samomor v Bosni senzacija. Danes je to vsakdanji pojav. Ne samo v mestih, tudi na vasi se kmetje in kmetice obešajo, skačejo v vodo, zastrupljajo se, si prerežejo žile. Človeško življenje je postalo strašno poceni, brez vrednosti. Če ubiješ tujega psa, si kaznovan, če se prostovoljno ubiješ, za to se nihče ne zmeni. Beg iz življenja je protinaravni pregrešek, negacija volje, izdajstvo ljudske ideje. Priroda samomora ne pozna. Cerkev se bori proti temu, javnost bi ji morala pomagati. (»Katolički tjednik«)
Spominu generala Sfefanika
Po vsej Slovaški, pa tudi naši Čehi in Slovaki, bodo letos praznovali dvajsetletnico tragične smrti slovaškega generala Štefanika, ki je na povratku v svobodno domovino na še danes nepojasnjen način strmoglavil z letalom. Glasilo naših Slovakov, »Narodna Jednota«, komentira generalovo smrt in citira njegove besede: »Ne smemo se deliti na Čehe in Slovake, pred očmi moramo imeti edino to, da bodo Čehi na Moravi in na Češkem Slovaki, a Slovaki na Slovaškem Čehi.«
Hrvatski Škofje svojemu narodu
Hrvatski narodni sloji so vzdržavali trajne vezi s sv. Petrom na nebu in z njegovim grobom na zemlju... Priča temu je med drugim tudi Dante, ki je v svojem pesniškem »Raju« ovekovečil rimskega romarja iz Hrvatske. S spoštovanjem sv. Petra je bila vselej povezana vdanost Hrvatov do njegovih rimskih naslednikov. Zato tudi ni nihče mogel s silo pokoriti Hrvate. Nad belim Zagrebom ni nikoli vihrala turška zastava, pa tudi druge le začasno...
Manjšine v Novem Sadu
Novi Sad je imel te dni občinske volitve. Od Madžarov je prišlo v občinski svet šest, od Nemcev pa pet zastopnikov. Prej jih je bilo sedem.
Centralizem, druitva, organizacije
Cetrtrakti so trajno polagaili važnost na to, da povežejo društva s centralistično organizacijo. Tako so skoro vse organizacije in društva prešla v roke central v Beogradu ter izgubila svojo samostojnost. Hrvatska društva, ki so se temu upirala, so bila razpuščena. Današnja vlada, ki priznava hrvatsko individualnost, ne zavira razvoj hrvatskih društev in organizacij, tako je mogoče izvesti reorganizacijo teh na način, kakor so to storili Slovenci in Srbi. Gotovo bodo tudi športna udruženja izvojevala decentralizacijo na temelju enakopravnosti. Danes ni stranke ne čini tel j a v državi, ki ne bi priznal, da je Jugoslavija kraljevina Sri>ov, Hrvatov in Slovencev. Dosledno temu je prav, da si tudi Hrvati izgradijo svojo individualnost v duhu sporazuma. (»Obzor«)
Garancije tudi za Baltik
SOVJETSKA RUSIJA ZAHTEVA, DA SE DAJO ENAKE GARANCIJE KAKOR POLJSKI IN ROMUNIJI TUDI BALTSKIM DRŽAVAM.
Španija v vojaški zvezi?
PO PARIŠKIH POROČILIH BO TUDI ŠPANIJA PRISTOPILA K VOJAŠKI ZVEZI ITALIJE IN NEMČIJE.
PARIZ, 12. maja. Tukajšnji listi poročajo, da je namen Goringovega obiska v Španiji pristop Španije k vojaški zvezi Italije in Nemčije. Tako bi Španija bila po pristopu k protikomunističnemu paktu in izstopu iz Zveze narodov vključena tudi v vojaško zvezo osi. Mnogi znaki kažejo, da bo Španija tudi zares storila ta korak
co.
Pogajanja med Francijo in Italijo?
LONDON, 12. maja. »Daily Mail« objavlja senzacionalno vest, da je pomenil včerajšnji obisk francoskega veleposlanika v Rimu pri Cianu pričetek pogajanj med Francijo in Italijo za sporazum v vseh spornih zadevah. Vest se uradno doslej še ne potrjuje.
Angleško-romunska trgovinska pogodba
BUKAREŠTA, 12. maja. Anglesko-ro-munska trgovinska pogajanja so se uspešno zaključila. Romunija bo dobila posojilo 5 milijonov funtov za nakup blaga v Angliji, ta bo pa kupila v Romuniji 200.000 ton žita. Sir Lelth-Roos je preko Carigrada odpotoval v Atene.
Rusija za odgoditev seje Zveze narodov
PARIZ, 12. maja. Sovjetska vlada je izrazila željo, da se zasedanje Zveze narodov za nekaj časa prestavi. V tem vidi pariški tisk dobro znamenje, da želi Rusija dokončno urediti svoja pogajanja z zahodnimi velesilami.
LONDON, 12. maja. Današnji jutranji tisk poroča, da se bodo angleško-ruska pogajanja do zasedanja v Ženevi po diplomatski poti pospešila. Novi1 angleški predlogi bodo v Moskvi proučeni še pred Potemkinovim odhodom v Ženevo.
PRED VOJAŠKO DOLŽNOSTJO
V	AVSTRALIJI.
SIDNEY, 12. maja. Vlada je izdala zakonski odlok za pomnožitev proizvodnje streliva in uvedbo registriranja vseh moških od 18. do 65. leta. Vojni minister je izjavil, da lahko Anglija vsak čas računa na avstralsko podporo.
in da bo njen pristop podpisan v Berlinu meseca junija istočasno s podpisom ita-lijansko-nemške vojaške zveze. Zveza bi se v tem primeru spremenila tudi po besedilu v nemško-italijansko-špansko. K podpisu v Berlin pride poleg Mussolinija in italijanskega kralja tudi general Fran-
SPORAZUM S TURČIJO.
LONDON, 12. maja. Reuter poroča, da so bila angleško-turška pogajanja sinoči zaključena.
ZANIMIVO ODKRITJE.
DUBLIN, 12. aprila. Oblastva so odkrila, da so bili v bombne eksplozije IRE vpleteni nemški špijoni.
NEMŠKI TRGOVINSKI DEFICIT.
BERLIN, 12. maja. Trgovinska bilanca se je letos zaključila z deficitom 27 milijonov RM v primeri s 3.5 milij. RM lani.
DR. BRINKMANN ODSTAVLJEN.
BERLIN, 12. maja. Dr. Brinkmann, ki je bil imenovan po odstopu dr. Schachta za direktorja Reichsbanke, je stavljen na razpoloženje.
KONEC STAVKE V USA.
WASHINGTON, 12. maja. Plemenitemu posredovanju Roosevelta se je včeraj posrečilo, da je bil v premogovni stavki dosežen sporazum. 450.000 delavcev je spet odšlo na delo.
Uboj v Brestemici
Sodišče je razsodilo pri razpravi, o kateri poročamo na zadnji strani, da sta odgovorna za smrt Antona Jarca iz Bre-stemice Stegne in Franc Ofentovšek ter ju obsodilo vsakega na 4 leta in 10 dni težke eče ter na izgubo častnih pravic za 2 leti. Ostali so oproščeni.
Vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme z dežjem v presledkih. Včeraj je biila najvišja temperatura v Mariboru 16.4° C, danes najnižja 9.5° C, opOldne pa 16.5° C.
Borza. CuTih, 12. maja. Devize: Beograd 10, London 20.84, Pariz 11.79, New Yoik 4457ie, Berlin 178.50, Milan 23.421/*, Sofija 5.40, Praga 15.25, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.	,
1939-VELfSEJEM - v uu&ljani
3-12. JUNIJA
m irtvitkjj
prijav-). Delo ', 3 de-
le trgovini Jurce, življenje 8 oseb.
Novice
Težak in naporen je splavarjev kruh
Spomladi, ko se v Savinjskih planinah topi sneg hi Savinja, naraste, Gornja Savinjska dolina oživi. Ob bregovih reke se zbirajo delavci, ki so celo zimo počivali ali pa opravljali druga dela. To so plovci, ker plovijo les po strugi do pri-pravneiših mest, kjer vežejo splave. — Plovci imajo zelo težko delo, saj morajo po cele dneve do kolen ali celo do pasu v mrzli vodi vlačiti težke plohe po rečni strugi, ki je polna skalnatih čeri. Zato pa dobijo plovci za svoj trud poleg razmeroma dobre plače še vsako opoldne takozvani »povmik« v obliki litra dobrega vina. Plovci so obuti v krampižarje, to so čevlji, ki imajo na pouplatih ostre jeklene kavlje, da jim ne polzi na gladkih plohih in skalah. Pri delu se poslužujejo cestnih krampov, s katerimi vlačijo les. j Po Savinji se vali od Solčave mimo Luč do Ljubnega po več tisoč plohov.
Ko iK>vežejo les v splave, odplovejo posamezno po Savinji. Vsak splav ima dva spremljevalca. V Celju je prva postaja splavarjev. Tam navadno prenoče. Ker je reka že dovolj velika, vežejo dva splava v enega in po en spremljevalec vsakega splava se vme domov. Ostali nadaljujejo pot proti Zidanem mostu. Tam je druga splavarska postaja. Zopet zvežejo več splavov skupaj do tretje postaje niže Zagreba, ki je večkrat tudi končna postaja savinskih splavarjev, ker se tam že pričenja lesna kupčija. Ostali pa plovejo dalje proti Donavi. Takšna vožnja splavarjev traja po štiri do šest dni. Vožnja je polna romantike in tudi nevarnosti.
Kakor smo že poročali, je letos ie$na trgovina v Savinjski dolini v zastoju. Prava sezona splavarjev se še ni pričela, kar navdaja mnoge z zaskrbljenostjo.
Kdo sme na sezonsko delo v tujino
Izseljeniški problem je v zadnjem času vzbujal v naši javnosti precej pažnje. Slišali smo razne predloge in razmotriva-nja, po kakšnih potih naj se v bodoče vrši izseljevanje naših delovnih moči. Pametno stališče je zavzela pri tem tudi naša oblast, ki je dobro proučila po merodajnih zastopnikih socialni položaj izseljeniških pokrajin. Našim občinam je bilo naknadno poverjeno, da iz vrše popis vseh interesentov na seznamih, kijih je izdal odbor za ureditev izseljenskega vprašanja v Murski Soboti. Ta popis bi se naj po navodilih omenjenega odbora izvršili točno po dejanskih okolščinah, za kar so prevzeli materialno, osebno in moralno odgovornost vsi občinski predsedniki in tajniki. Omenjeni seznam, na katerega bi se naj ozirala Borza pri zaposlitvi sezonskih delavcev, vsebuje med drugim naslednje določbe: Pri sprejemu na sezonsko delo se bodo smeli upoštevati sledeči delavci in delavke:	1.	ki
nimajo nikakega imetja (zemlje, hiše in denarja), 2, ki imajo številne družine (dosti nepreskrbljenih otrok) pa premalo zemlje za preživljanje, 3. ki imajo malo zemlje, a so želo zadolženi, 4. ki imajo več zemlje, a so njih posestva prezadolžena in jim grozi nevarnost, da gospodarsko propadejo, 5. ki so v zadnjem času imeli večjo nesrečo in jim je eksistenca ogrožena. Ne smejo pa na sezonsko delo, četudi se prijavijo kot delavci: oni, ki sami, odnosno njih svojci, bodisi starši, mož, žepa, ali drugi sorodniki, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, posedujejo dovolj zemlje ah drugega imet ja, obrt ali priložnostni zaslužek, ki zadostuje za preživljanje njih družine, ali oni, ki svoja posestva zanemarjajo, ali oddajajo v najem, ali če za obdelovanje svoje zemlje najemajo služinčad, sami pa
*Jo mestih- in trgih, v vsaki večji vasi
širom Jugoslavije sc bo blišča! s cerkvenega^ zidu, šole ali pa županskega poslopja ličen plakat letošnjega pomladanskega ljubljanskega velesejma ter vabil in klical v dnevih od 3. do 12. junija v belo Ljubljano. Pa tudi v zamejstvu bo znanilec naše gospodarske delovnosti. Plakatni osnutek je izdelal akademski slikar! profesor 1'. Vavpotič. Male kartonske plakate je izdelala Mariborska tiskarna I
iz pohlepnosti po denarju hodijo na delo v tujino. Nadalje oni, ki so moralno pokvarjeni ali drugače grobi in nasilni, de-lamržni, vdani pijančevanju in lahkomiselno zapravljajo zasluženi denar ter zaslužka ne pošiljajo domov itd.
Gosenice uničujejo posevke
V	Medmurju in Prekmurju so se pojavile ogromne množine gosenic, ki uničujejo posevke, sadno drevje in vinograde. Oblasti so pokrenile vse potrebno, da bi mrčes uničili, kar pa se jim še ni posrečilo. Gosenice so napravile zelo veliko škodo.
Regulacija Mure
Mura je prepotrebna regulacije. Prizadeti krogi so se dolgo borili za preureje valna dela. Njihovo prizadevanje je bilo uspešno. Te dni je bil odobren kredit za regulacijo Mure od Goričan do Kotoribe v znesku 2 milijonov din.
Voz gnoja čez otroka
V	mariborsko. bolnišnico so pripeljali 7-letnega Ivana Solarja iz Tepanja pri Konjicah. Dečkov oče je posodil sosedu voz za vožnjo. Ta je naložil poln voz gnoja in pošadil po neprevidnosti otroka med ojnice. Pri vožnji je otrok padel pod voz, da so šla kolesa preko njega in ga težko poškodovala.
o. V Štorah je do nedavnega raznašal »Večernik« g. Edvard Čehovin. Naročnike obveščamo, da g. Čehovin ni več raz-našalec našega Hsta in tudi ni pooblaščen, kasirati naročnine.
c. Akademija Podmladka Jadranske straže. Včeraj smo poročali o zelo uspeli akademiji podmlad. JS celjske gimnazije. Vsi sodelujoči zaslužijo priznanje. To je predvsem požrtvovalna naklonjenost nastavnikov celjske Glasbene Matice, odličnih umetnic ge. M Irce Sancinove in sopranistke ge. Helene Lapajne. Nič manj g. ravnatelj Karlo Sancin, ki stoji vedno ob sličnih prilikah z vso ljubeznijo na strani našega dijaštva. Tudi matična gojenca solista gdč. Breda Rajhova in Demetrij Brodar sta s svojim tehtnim izvajanjem doprinesla akademiji svoj delež.
o. Smrt Pavla Debevca. V Ljubljani je nenadoma umrl publicist in urednik nekaterih revij ter prevajalec Pavle Debevec. Smrt vedrega in družabnega Ljubljančana je njegove znance in prijatelje zelo presenetila in potrla.
o	Vaja prebivalstva pred napadi Iz zraka. 21. maja ob pol 11 bo pri Sv. Marjeti ob Pesnici predavanje banovinskega inštruktorja za protiplinske napade dr. Jurečka Ivana o lastnostih in učinkih strupenih plinov. Ob 15. bo istotaim praktična gasilska vaja.
o. V Metavi pri Mariboru je te dni zgorela viničarija, katero je upravljala vini-čarka Marija Kaloh. Požara ni povzročil njen sinček, kakor so prvotno domnevali. Vzrok požara je še neznan.
o: Otroci zažgali hišo in gospodarsko poslopje. Ko je bil posestnik Viktor Vra-čič iz Pctrijanc niže Ormoža s svojo družino na njivi, so mu otroci, ki so se do-
ma igrali, zažgali gospodarsko poslopje. Ogenj se je naglo razširil in kmalu je bilo vse v plamenih. Pogorelo je vso poljsko orodje, več glav živine in slama, tako da ima okrog 100.000 din škode.
o.	Fantovski pretep. Ko so se iantje vračali iz vinotoča, so se sprli in stepli. Pokazali so se noži, katerih žrtev je postal posestniški sin Ivan Mirkovič iz Pu-šene pri Veliki Nedelji.
o Ceste v okolici Makol. Skoraj vse občinske ceste so v zelo slabem stanju. Še bližnje dovozne ceste k banovinskim ne dobijo dobrega oskrbovanja. Stanje pbčine Makole vendar ni tako slabo, da bi za ceste ne mogla ničesar storiti. Treba je le malo dobre volje. Ker se s kulu-kom ne da doseči in plačati z dokladami, naj se poiščejo zasebni prispevki od tistih, ki ceste najbolj, rabijo. Vse skupaj pa bo toliko zaleglo, da se izboljšajo vsaj dovozne ceste do banovinskih.
o Kolesarska nesreča v Sp. Dupleku. Pijana kolesarja iz Spodnje Korene sta ponoči povozila v Sp. Dupleku posestnika Janeza Sekola iz Ciglenc. Sekol je dobil po glavi težje poškodbe.
Celje
c. Stalilo vojaško godbo (je dobil 39. pešpolk v Celju.
c. Smrtna kosa. Umrla sta v Celju 85-letni Fajs Jakob gd Sv. Ožbalta pri nikvi in poldrugoletni Petek Milan, kamnoseka iz Dobrove.
c. Borza dela. 10. maja je bilo
1 jenih 678 brezposelnih (63 dobijo 4 hlapci, 1 kovač; 1 čevljar, kle, 5 kuharic. 4 služkinje in 1 postrež-nica.
c. Aretacija v zvezi z roparskim umorom. Pred tremi leti so našli v Megojni-cah pri Grižah umorjenega in oropanega posestnika Antona Golavška. Roparskega morilca takrat ni bilo mogoče izslediti. V zvezi s tem umorbm so sedai aretirali nekega posestnika iz M e gornic, ki se je o tem umoru nekje nekaj zarekel. Prišlo je sedaj , tudi na dan, da je ta posestnik imel ijubavno razmerje z ženo umorjenega Golavška. ki jc tudi aretirana.
c. Tatvina. V neki" gostilni v Celju sta bila' splavar Jože L. iz Rečice ob Savinji in brezposelni natakar Jože P. iz Št. Ruperta nad Laškem. Ko sta odhajala, je natakar povabil splavarja še drugam na liter vina. Med potjo -je objel splavarja okrog pasu in tako objeta sta prišla pred gostilno. Natakar je*naročil liter vina, ko
je bilo treba plačati, je nenadoma izginil. Splavar je segel v hlačni žep in opazil, da mu manjka denarnica s 450 dinarji. Jožeta P. so aretirali in izročili sodišču. Ptuj
p. Lukič Radko in njegova soprogu iz Beograda, sedaj na Vurbergu, sta poklonila Protituberkulozni ligi v Ptuju za njen dispanzer 310 din.
p. Iz Haloz. V brekovitilr Halozah so komaj učakali dežja. Po slemenih, kjer se vrste njihove nizke koče, že ob mali suši pogrešajo vodo. Primorani so, da si jo nosijo v vrčih ali brentah iz globokih grab. V preteklih dneh jih je že hudo skrbelo za vodo, ker se je približalo škropljenje. Iznesli so razsušeno posodo, da jo nabijejo in napolnijo z vodo iz grab za škropljenje. Nošnja vode*po teh strminah je na tisoče kratov križeva pot Haložana. Zadnjega dežja so se Haložani posebej razveselili. Ali vsi niso bili obdarovani z njegovo blagodejnostjo. V okolici Žetal je bil prvi spomladanski pozdrav — toča, ki je poklestila vse mladje.
p. Dijaški koncert priredita danes v (jlasbeni-Matici gimnazija in meščanska šola.
p. Drevo ga je ubilo. Pri podiranju v gozduN je zagrabilo padajoče drevo 65-letnega preužitkarja Lampreta Jakoba iz Sevč pri Stoprcah. Težkim poškodbam kmalu podlegel.
p. Prvi bencinski požar v Ptuju. Danes ob pol 17. uri poteče 49 let, ko je v Ptuju izbruhnil prvi bencinski požar v ve-Ob tej priliki je izgubilo
Rokoborec: »Ali je mesto prosto, spoštovana gospa?«
Izredno suh je bil letošnji april
V Mariboru že dolgo nismo zabeležili samo 14 mm padavin v aprilu kakor letos
Tukajšnja metereološka postaja je zbrala za april zelo zanimive podatke o vremenu. Najtoplejši dan je bil 7. april, ko je toplomer kazal 26.1 stopinj C v senci, najhladnejše pa je bilo 25. aprila zjutraj, ko je temperatura bila 1.4 stopinje pod ničlo. Takrat je bila tudi slana. Zelo topla dneva sta bila 7. in 8. april. Lanski april je bil od letošnjega mnogo hladnejši, saj je bila šest dni temperatura pod ničlo in ni bilo nobenega zelo toplega dneva.
Deževalo je aprila samo štiri dni, najbolj 29. aprila, ko je bilo 7.4 mm padavin. Tega dne popoldne je letos tudi prvič grmelo In bliskalo. V Mariboru že dolgo ni bilo takšne suše, kakor v letošnjem aprilu. Ves mesec je bilo samo 14 mm padavin. Še bolj suh je bil lanski marec, ki je imel polovico manj padavin. Lanski april je bil nasprotje letošnjemu, saj je bijo takrat 83.1 mm padavin.
Zanimivo je merjenje padavin. Dež pada v posebno posodo, ki jo imenujejo
dežjemer ali ombrometer. Višina vode se izrazi v milimetrih. Višna enega milimetra na površini enega kvadratnega metra je enaka vsebini enega litra vode. če računamo po tem načinu, vidimo, da je padlo v preteklem mesecu v Mariboru
na 1 kv. m 14 litrov vode.
Aprila je bilo 6 jasnih in 7 zelo oblačnih dni. Ostali dnevi so bili deloma oblačni. Zelo vetrovno je blo 4., 5., 6. in 26. aprila.
70 novih telefonskih naročnikov
Že več let je v Mariboru velika telefonska mizerija. Več sto interesentov že leta in leta čaka na telefonski priključek, kar doslej ni bilo mogoče uresničili. Zato je poštna uprava nedavno položila v mestu več novih, telefonskih kablov. S tem se bo lokalno gospodarstvo vidno poživelo, saj je telefon dandanes ne obhodno potreben gospodarski pripomoček. Z novimi telefonskimi kabli bo omogočena ugodna rešitev vseh prošenj za napeljavo telefona. Število naročnikov se bo sedaj povečalo od 800 na 1500.
Železniška uprava namerava izpreme-
niti vozni red v toliko, da bo pripeljal vlaik iz ljubljanske smeri, ki služi predvsem dijaštvu mariborskih šol, že ob 7.20, ter opoldne nazaj ob 13.20. Ta iz-prememba nikakor ni ugodna, ker prispejo dijaki mnogo pred pričetkom pouka v mesto in :so ob slabem vremenu cele pol ure prepuščeni ulici in morda še celo slabi družbi. Tudi opoldanska vožnja domov ne ustreza, ker otroci že komaj čakajo, da pridejo do kosila. Zato prosijo prizadeti starši, da se vozni red v tem pogledu ne izpremeni.
2,000.000 dinarjev za 30 novih hiš
Pred dobrim letom so ustanovili name-
ščenci Mestnih podjetij stavbeno zadrugo, ki si je nadela nalogo, zgraditi svojim članom cenejše in lične domove. Načrt se bo že v kratkem uresničil. To je prišlo do izraza tudi na sinočnjem občnem zboru zadruge, ki se je vršil v mestni posvetovalnici.
O stanju akcije so poročali predsednik g. inž. K š e 1 a in ostali funkcionarji. Na zadnji seji niestn. sveta je občina sklenila, zaprositi Borzo dela za brezobrestno posojilo 2,000.000 din. čim se bo to posojilo realiziralo, bo zgradila občina 1 sta novanjsko hišo za svoje nameščence, ostanek pa odstopila zadrugi za zidavo hišic članom. Sedaj se je posrečilo, dobiti pri enem večjih denarnih zavodov obvez-
no izjavo, da se stavbeni zadrugi dovoli posojilo 3,000.000 din po prav ugodni obrestni meri. Posojilo bo nemara kmalu realizirano, tako da se bodo člani lahko najkasneje že prihodnje leto vselili v svoje hišice.
Mestna občina je na bivšem Rosenber-govem posestvu med Betnavsko in Tržaško cesto že rezervirala potrebno stav-bišče za skupino 30 enonadstropnih hiš. Načrti so že skoraj popolnoma izdelani. Kolonija magistratnih nameščencev se bo zgradila v celoti naenkrat ali pa v dveh ali kvečjemu v treh etapah.
Izvoljen je bil v glavnem dosedanji odbor s predsednikom g. inž. Kšelo na čelu, ki bo akcijo energično nadaljeval.
Delavci pojdejo v Francijo
Delegat iz Franpije je končal pri mariborski Borzi dete s sprejemanjem sezonskih delavcev za prvi transport v Francijo. Sprejel je 104 delavce, ki so vsi iz bližnje mariborske okolice. Transport bo krenil, v sredo zjutraj iz Maribora. Do Jesenic bo naše delavce spremljal gosp. Lorger, uradnik Borze dela v Mariboru.
Zanimiva izjava
Na nedavnem ustanovnem občnem »boru Osrednje blagovne zadruge v Mariboru je predsednik te zadruge, narodni poslanec g. Špindler med drugim obrazložil, zakaj so prav za prav ustanovili Osrednjo blagovno zadrugo. Dejal je, da se je edino zadrugi posrečilo dobiti 3 milijone dinarjev kot brezobrestno posojilo, za katerega jamči banovina. Zadruga je dobila tudti vse izvoznice Prizada za Slovenijo. Ta izjava je gotovo zelo značilna.
Zopat dva vloma
Preteklo noč so neznani vlomilci vdrli z dvoriščne strani v klet, kuhinjo in trafiko gostilničarke Trafela na vogalu Mejne ulice in Pobreške ceste. Storilci so odnesli nekaj denarja in cigaret za 500 dinarjev. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v pisarno Rosenbergovega mlina v Jez-darski ulici. Vlomilci so ukradli 115 dinarjev gotovine.
m Materinski dam in 20-letnico Cankarjeve smrti proslavi Žensko društvo v Ljudski univerzi v ponedeljek 15. maja ob 20. uri. Predava ga prof. Ostrouška: Ženski liki iz Cankarjevih del. Reoitira ga. Eilv. Kraljeva.
m V MalRtrov! ulici pri tezenskem postajališču bo pobreška občina namestila drugo elektriško svetilko, ker ena sama pač ne zadošča.
m Kopališče na Mariborskem otoku bo odprto od 13. dalje. S tem dnem prične voziti tuda mestni avtobus od Glavnega trga. Vozi od 9. do 19. in to vsako uro, aiko je dovolj potnikov. Vožnja samo na eno stran stane dm 3.— z vstopnino vred, povratna vozovnica z vstopnino vred pa stane din 4.50.
m Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije priredi Akademski pevski zbor iz Ljubljane, 13. t. m., ob 20. v dvorani Sokolskega doma v Mariboru koncert pesmi slovenskega preporoda. Zbor, ki uživa daleč naokoli nedeljene simpatije in lepo priznanje za svoja prizadevanja, sprejmemo Mariborčani v polni dvorani!
m. Avtobus na Pohorje. V nedeljo ob 7. uri zjutraj bo vozil na Pohorje mestni avtobus. Vožnja bo samo ob zadostni prijavi udeležencev.
m. Na Polskavi so na zadnji poti spremljali plemenito gospo Amalijo Pe-čovnikovo, soprogo gimnazijskega ravnatelja dr. Adolfa Pečovnika iz Ljubljane in sestro mariborskega državnega tožilca dr. Ivana Hojnika ter odvetnika dr. Franca Hojnika, njeni številni znanci in sorodniki. Med pogrebci so bili tudi mariborski odličniki gimnazijska ravnatelja Mastnak in dr. Heric, prvi državni pravd-nik dr. Zorjan in sodnik okrožnega sodišča dr. Pečnik. Do preranega groba so blago ženo spremljali tudi mnogi profesorji in dijaki iz Ljubljane in Maribora.
m. Dijaki, ki so bili na naboru spoznani za sposobne in želijo letos odslužiti vojaški rok, naj se nemudoma, a najkasneje do 26. maja prijavijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11, soba št. 3.	i
m. Drevi vprizori Mrakova igralska skupina iz Ljubljaner v Narodnem gledališču tragedijo »Grohar«.
m. Romarska nedelja na Pankracu. Zadnja je bila planinska z uradnim izletom, prihodnja pa je po današnjem godu Pankracijeva, romarska nedelja, ko se obmejno ljudstvo zbere od blizu in daleč, od tokraj in od onkraj. Zadnjikrat niso mogli priti vsi, zato se jim nudi sedaj ugodna prilika, da gredo obiskat to lepo postojanko in naše mejaše na Kozjaku. Kdor je bil enkrat gori, si želi le zopet in zopet na ta sončni razgledni vrh.
m. Prenovljen gostinski obrat. Maribor se pripravlja na tujsikoprometno sezono. Gostinski obrati se prenavljajo. Te dni je bila popolnoma renovirana Plavčeva restavracija na Koroški cesti, tako da nudi lačnemu in žejnemu zelo prijetno in udobuo zatočišče.
m. Trinadstropno stanovanjsko hišo
gradi Fric Scherbaum v Kopališki ulici. Stavba bo veljala 750.000 dinarjev.
m. Maistrovi borci se udeležijo povorke na vojaško strelišče v Radvanju v nedeljo. Odhod ob 9. s Trga svobode.
m. Četniki! Udeležba pri otvoritvi strelišča 14. maja. obvezna! Zbor ob pol 9. na Trgu svobode! Starešina.
m. Radio naročniki iz Studencev pri Mariboru se pritožujejo, da že dalje časa ne morejo poslušati nobenega sporeda radi motenj, ki so nastale v toku samem, tako da se sliši samo brnenje motorja in ni mogoče razločiti besede. Posebno čutijo to oni naročniki, ki stanujejo v Erjavčevi ulici. Zato zahtevajo, da poštna uprava motnje enkrat za vselej odstrani, v nasprotnem slučaju bodo primorani naročnino odpovedati.
m. Motor so neznani storilci demontirali v Jurčičevi ulici 8 poslovodji Vilku Korenčanu, ki ima okoli 1000 dinarjev škode.
m. Svojo zaročenko Marijo Š. je v nekem lokalu na Slomškovem trgu pretepel mlajši moški. Osuval jo je s čevlji in jo laže poškodoval.
m. V Mariboru je umrl pekovski mojster g. Andrej Macarol. Pogreb bo v nedeljo oib 16. na Pobrežju. N. p. v m.!
m. Vlomi v mariborski okolici se pojasnjujejo. Mariborskim in okoliškim orožnikom se je posrečilo prijeti 9 zloglasnih vlomilcev, ki so zadnje čase strahovali okolico.
* Nepreklicno le do ponedeljka, 15. t. m., se sprejemajo pri »Putniku« prijave za izlet v Postojno na binkoštno nedeljo. Vse le din 150.—.
* Na konjske dirke v Ljutomer (Cven) bo v slučaju zadostnega števila prijav vozil poseben avtobus »Putnika« 14. t m. Cena din 54.—. Prijavite se takoj!
* Sokolska četa v Radvanju ponovi svojo dobro uspelo tridejansko veseloigro Cvetka Golarja »Dve nevesti« v soboto, 13. t. 'm., ob 8. uri zvečer v gostilni Fel-ič na Teznem.
* Za velike in male otroke. Tovarna čokolade »Union« je uvedla veliko novost s tem, da je spravila v promet tako zvano »Strip-čokolado Union«. Otroci dobe z nakupom take čokolade v zavitku male slike s tekstom in s Številko. Slike vlagajo v posefoni album tovarne »Union« in v kratkem času 'je laihko sestavljena najlepša ilustrirana zbirka zanimivih fotografij iz fihnov m od drugih prigod.
" »Jadran«. Jubilejni koncert se ne vrši v soboto, 13. t m., temveč v soboto. 20. t. m., v Sokolskem domu.
*	Zlate zapestne ure din 230 — pri M. Jlger-jev sin, juveiir, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cen.
Nočna lekarniška služba:	lekarna pri
Zamorcu. Gosposka ul. 12; tel 2S-12; lekarna pri Angelu varhu. Aleksandrova cesta 33, tel 22-13.
Kino
* Grajski kino. Danes »Donavske melodije«. Veselje, smeh, humor, lepi pokrajinski posnetki. Georg Aleksander. Greti Theimer.
* Esplanade kino. »Pesem sreče« z mlado umetnico Deanno D u r b i n, znano iz filma »Ona in njenih 100«, Film prekrasne glasbe in petja. Višek glasbenega užitka.
+ Kino Union. Do vključno petka prekrasna ljubezenska drama »V vrtincu belih noči« z Gaby Morlay.	.	<’
* Zvočni kino Pobrežje, 13. in 14. maja »Metropoliten« z Lavrence Tibbeti.
Mariborsko gledališče
Petek, ob 20.: »Grohar«. Gostovanje Mrakove igralske skupine.
Sobota, ob 20.: »Potopljeni svet«. Red C. Zadnjič.
Nedelja, ob 20.: »Prodana nevesta«. Gostovanje gdč. Pavle Udovičeve. Zadnjič.
Zadnjikrat Cainkarjev »Potopljeni svet« bo jutri, na kar se opozarjajo vsi, ki te iz verskega življenja globoko zajete drame še niso videli.
Blagovna poročila
Na borzi v Novem Sadu so bile naslednje cene: bačka in sremska pšenica 143—145, slavonska 145—147, banatska 140 —143, bačka koruza 100—102, bapka rž 138—140, bački, sremski in slavonski oves 148—150, bački in sremski ječmen 165— 170. Bačka in banatska moka Ogg in Gg 230-240, št. 2 210-220, št. 5 190-200, št. 6 170—180, št. 7 in pol in št 8 neizpreme-njeno. Sremska in slavonska moka Ogg in Og 225-235, št. 2 205-215, št. 5 185-195, št 6 175—185, št. 7 in pol in št. 8 brez izprememb. Beli bački in sremski fižol brez vreč 295—300. Tendenca nestalna, promet srednji.
Radio
Petek, 12. maja: Ljubljana: 18,20 Wald-teuflovi valčki (plošče), 19 poročila, 19,30 nacionalna ura, 19,50 zanimivosti o izseljencih (Jože Premrov), 20,20 Cvetje bajam (člani Nar. gled- v Lj.), 21 zvoki v oddih, 22 poročila, 22,30 angleške plošče. — Beograd: 18 mali radio Koncert, 20 Prenos iz Zagreba, 20,35 igra. — Zagreb: 20 Kunčevc skladbe, 21 Iz Verdijevih oper. *— Bero-munster: 18 vokalni koncert, 19 lahka glasba, 20,15 Devica Orleanska. — London: 20,15 Beethovnov koncert, dirigent A. Toscanini. — Parls: 18,30 koncert iz Stasbour-ga, 20,30 koncert violinista Thibauda. ~ Sofija: 18,15 narodna glasba, 19,35 Puccinijeva opera „Bohčme‘.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dne 11. t. m. so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din 300.000, Din 100.000,-Din Din Din Din Din
7396
•	58599
32541	33819	45039
80.000.— 30147
50.000.— 17867
30.000.— 17988
25.000.— 91830
10.000.— 16155 82803 Din 5.000.—
10535 11059 13969 16615 27354 35490 24725 66970 87771
Din 3.000.—
933 3185	24103	24178	27148	32039	34701
35269 37452	38357	42722	52587	58902	60186
60836 70807	87159	87770	89290	96543
Din 1.000.—
1541 13333	14753	17869	20336	22451	24298
25147 25964	38080	39021	45555	48857	49377
51744 56517	65622	65678	71751	76353	80265
81706 84036	86555	89012	90444	92596	94734
97074 45207
(Brez jamstva.) Prihodnje žrebanje bo 9. junija t 1< Pooblaščena slavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Ma. rfbor. Gosposka ulica 25.
Važno opozorilo!
Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca, čim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo.
Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več!
UPRAVA »VEČERNIKA«.
Kultura
Razstava Alberta Sirka v Celju
V	okrilju II, Celjskega- kulturnega tedna je priredil akad. slikar prof. Albert Sirk v Celjskem domu kolektivno razstavo svojih novejših, slik: olj, akvarelov in grafik. Kakor doslej, je Sirk tudi. v najnovejšem ustvarjanju zvest svojemu živahnemu Rolorizmu in impresivnemu realizmu s posebno ljubeznijo do motivov z morja in pisanega 'juga. Velika večina del, ki jih je razstavil na tej razstavi, je nastala ati v Dalmaciji in Primorju, ali pa v Južni Srbiji, kamor se Sirk vsako leto vrača s svojimi mapami, Nekaj del je pa ustvaril tudi v Celju, akoliai Celja in drugod po našem ozemlju. Razen tega je razstavil še nekaj prav močnih portretov in tihožitij. Sirk iirna v vseh
tehnikah svojo svojsko noto, da bi spoznali njegova dela tudi brez podpisa že od daleč, najbolj svojsiki in najmočnejši je pa kot akvareHist. Posebno v zadnjih letih je dosegel v tej tehniiki nenavadno lepe uspehe, kar so izpričale tudi njegove najboljše slike celjske razstave, ki je dosegla vsestransko dober uspeh, tako v umetniškem kakor tudi -v- tvamem oziru. Celje ima že lep kader ljubiteljev likovne umetnos ti in — kar je posebno značilno — se na celjskih razstavah proda navadno vedno več kakor na mariborskih, čeprav je Celje dvakrat manjše. Sirk je pa dosegel sedaj nedvomno rekord: prodal je 17 del izmed 46, kolikor jih je razstavil.	—r.
Grafika Ivana Kosa na razstavi v Milanu
Med mariborskimi slikarji se ukvarja edino prof. Ivan Kos intenzivneje z grafiko, in to že od vsega začetka. Na skoraj vseh dosedanjih razstavah se nam je predstavil s posrečenima lesorezi, linorezi, risbami itd., 'razstavljal pa jih je z uspehom tii-di drugod po Jugoslaviji in v tujini. Letos se je udeležil skoraj istočasno. vsfcb razstav naše grafike v zamejstvu, ' velike jugoslovanske razstave na Danskem, Norveškem in Švedskem ter nedavne razstave v Milanu. Na obeh je dosegel lep uspeh pri tuji kritiki. O njegovih lesorezih in linorezih na milanski razstavi so poročali razen vseh milanskih listov tildi še nekateri drugi ita-
lijanski. Dino Bonardi je napisal v dnevniku »La Sera«, da jzražajo Kosove grafike globoko, pesniško občutje svojevrstnih krajin, fino kompozicijo in blestečo tehniko. L. R. v »L’Ambrosianu« pa pravi, da odkrivajo diskretno ekspresivno silo. Podobno so se izrazili drugi znani in priznani milanski - kritiki, ki se sicer v svojih kritikah niso posluževali samo laskavih besed., Podobna priznanja je dosegi Kos s svojo grafiko v Skandinaviji. Morda bi bilo dobro, da bi nam v doglednem času pripravil doma retrospektivno razstavo te panoge svojega umetniškega udejstvovanja?
K POJASNILU G. MILANA PERTOTA
V	zvezi z notico g. Milana Pertota v včerajšnji štev, »Večemika« smatram, da .so potrebne naslednje ugotovitve:
1. Nisem nikoli dvomil o k o n z e r-v a tor i j s ki kvalifikaciji g. Milana Pertota.
2. Ugotovitev, da je kot dirigent samouk (v glasbenem študiju poznamo več strok), ni bila očitek in tudi ne zmanjšuje njegovega pomena kot zborskega dirigenta.
3. Možno jej. da so se pojavile interpretacije moje recenzije, ki jim ne bi mogli pripisovati; dobrohotnosti. Za - ta primer želim še enkrat podčrtati' vse pozitivne pasuse, ki se nanašajo na delo g. M. Pertota. S tem v zvezi ši dovoljujem prositi interesirane kroge za primerjavo z mojimi izvajanji o dirigentih v prejšnjih kritikah. S lo primerjavo bo postalo jasno, da cenim g. M. Pertota kot zborskega dirigenta bolj kakor se je morda komu po Pfvem. vtisu zazdelo. Prepričan sem, da ko njegovo ime tesno povezano s prerodom pevskega odseka GM.
4. Pridržujem, si seveda pravico, imeti 0 dirigiranju svoje mnenje, ki pa ni neko moje posebno mnenje, ker ga delim z raznimi avtoritetami te stroke. — Leon Novak.
k Življenje in svet. V deseti številki XIII. letnika objavlja Stanko Bunc prispevek »O poteh našega jezikoslovja«, B. Borko sestavek o Paganiniju pod naslovom »Gosli, 23 žensik in satan«, Gra-divus članek »Albanija«, dr. A. Debeljak pa prispevek o Estonski: »Iz dežele gugalnic«. Nadaljuje se roman »Parcela 32«, ostali zvezek pa izpolnjujejo razni zanimivi krajši sestavki, k Golarjeva proslava v Mariboru. Umetniški klub priredi koncem tega meseca-v prostorih Ljudske univerze'proslavo 60-letnice pesnika in pisatelja Cvetka Golarja s predavanjem, recitacijami in pevskimi nastopi. .
k. Razori. Osma številka VII. letnika te naše odraščajoči mladini namenjene revije, ki jo izdaja Združenje meščansko šolskih učiteljev, urejuje pa- Tone Gaspari, je zopet bogata' in pestra po leposlovnih n poučnih prispevkih, kakor tudi po ilustracijah m drobižu. Leposlovje so prispevali V. Winkler, J. Brinar, Ivan Vuk in Danica Grudnova, poučne sestavke pa Ivan Matičič, Lojze Zupanc in Albin Zavrl. Kot ilustrator nastopa Draigo Vidmar.
Ne pozabi naročnine!
Soort
Tekmovanje za pokal prometnega ministra
Kakor vsako leto bodo železničarski športni klubi tudi letos tekmovali v nogometu za pokal, ki ga je poklonil minister za promet. Končna tekmovanja se odigravajo vsako leto na kongresu Združenja železničarjev, že popreje pa je treba finaliste najti v kvalifikacijskem tekmovanju.
18. maja bo nastopil, v Mariboru v kvalifikacijski tekmi proti SK Železničarju SK Hermes iz Ljubljane. V slučaju, da Železničar zmaga, bo igral 21. proti SK Železničarju. (Zagreb) v Mariboru. Zmagovalec v tej tekmi pride v semifinale, ki se bo že odigral na kongresu, za katerega pa še kraj ni določen. Na vsak način se nam obeta v Mariboru nekaj lepih nogometnih tekem.
s. Medklubski odbor LAP v Mariboru (službeno). Ker so še prijavili kandidati za polaganje lahkoatletskega sodniškega izpita, se naprošajo vsi atletski sodniki, da se zanesljivo udeležijo sestanka v torek, 16. V., ob 20. na stadionu SK Železničarja.
^Vežiko se govori
vendar so merodajna samo dejstva. Ir» dejstvo je, da ni Aspirina brer n6ayer«-jevega križa.
ASPIRIN
T ABLEtE
OgU> »•$. pod S. b rojem SKOB ©ti 8. >0. ****•
Odločilna borba za naslov prvaka LNP-a
V NEDELJO OB 15. BO V POVRATNI TEKMI GOSTOVAL V MARIBORU SK BRATSTVO Z JESENIC
Letošnje podzvezino prvenstvo je tik pred zaključkom, še dva dni moramo počakati, da bomo izvedeli, komu bo pripadel častni naslov podzvezinega prvaka. Čeprav je v začetku tekmovanja v Mariboru prevladovalo mnenje, da bo odločitev padla v borbi med domačimi klubi, je vendarle prišlo popolnoma drugače. Tako bomo v nedeljo videli v Mariboru S K Bratstvo z Jesenic, ki se bo s' tem prvič predstavilo mariborskemu občinstvu, kar bo tekmo napravilo še zanimivejšo, zlasti če pomislimo, da je isto moštvo odpravilo na domačem terenu CSK kar s 4.0, kar se že dolgo ni posrečilo nobenemu mariborskemu klubu. Oba nasprotnika se borita s popolnoma različnimi sredstvi. Maribor sc poslužuje mehkejše, tehnično visoko stoječe. igre, Jeseničani pa poskušajo izrabiti predvsem svojo fizično premoč m
igrajo na brze prodore, zlasti ker razpolagajo z dobrim startom. Težišče moštva je v srednjem krilcu in notranjem napadalnem triu.
Maribor je odpravil nedeljske goste po težki borbi na Jesenicah, z rezultatom 3:1, naskok dveh golov je precej, vendar pa ne nudi še nobenega jamstva, da je domačinom naslov prvaka že zagotovljen. Radi visokega vložka, za katerega se bo igralo, se obeta torej jako zanimiva in napeta borba, ki bo privabila na Rapidovo igrišče številno občinstvo. Začetek ob 15. Za sodnika te tekme je določen ss. g. Deržaj iz Ljubljane. .
Tudi v predtekmi se nam bo predstavil doslej popolnoma neznan nasprotnik SK Mislinje iz _ Slovenjega Gradca, ki bo nastopil proti kombiniranemu moštvu SSK Maribora. Sodnik bo g. Nemec.
Italija proti Angliji
Tekmo Italija—Anglija bo prenašala beograjska radijska postaja
Po poročilih italijanskih listov bo jutri italijanska nogometna reprezentanca proti Angliji sestavljena tako:	Oliveri,	Rava,
.■Fonni, Lacatelli, Andreolo, Serantoni, Bia-Vatti4 Meaza, Piola, Perazolo, Collausi. Tekmi bo prisostvoval tudi naš zvezni kapetan g. B. Simonovič, okoli 17: ure bo pre-.našala tekmo beograjska radijska postaja.
DANES SE BO ZAČELO TEKMOVANJE V BUDIMPEŠTI
Danes popoldne sc bodo pričele v Budimpešti igre za Davisov cup med Jugoslavijo in Madžarsko. Madžari so določili za svoje zastopnike Gaborvja, Asbotha, dr. Dallosa in Csikosa, dočim bosta za Jugoslavijo tekmovala Punčec in Mitič, katerima se je pridružil kot rezerva še Pal-lada. Za danes popoldne sta izžrebana sledeča para: Mitič—dr. Dallos in Punčec— Asboth, jutri je na sporedu double Punčec—Mitič : Gabory—Csikos, v nedeljo pa Še preostala singla. Madžarski tisk piše, da so Jugoslovani na papirju sicer sigurni favoriti, da pa se je treba pripraviti tudi na eventualna presenečenja.
s. Poleg teniškega srečanja Madžarska— Jugoslavija v Budimpešti se bodo danes začela tudi tekmovanja za Davisov cup med Italijo in Monacom v Napoliju ter med Anglijo in Novim Zelandom v Brigh-tonu.
s. Tretji dan turnirja v Beogradu je Irec Rogers premagal Radovanoviča 6:4, 6:4.
š. Revanžne rokoborbe med mariborskim Maratonom in zagrebško Croatio za državno prvenstvo moštev bodo 20. maja v Zagrebu. Kakor znano, so v Manboru zmagali Maratonci s 15:9.
s. Tudi Španija se je sedaj prijavila za olimpijske igre v Helsinkih.
Sokolstvo
Uprava Sokolske župe Maribor poziva brate, sestre in naraščaj, da se polnoštevilno udeleže koncerta Glasbene Ma-ttoe, ki bo v sredo, 17. majnika, ob 20, v Sokolskem domu.
Slivniški Sokol se je nedavno predstavil občinstvu z Meškovo dramo »Matk, ki je našla pri občinstvu prisrčen odmev. Igra je v režiji br. Docauerja odtočno uspete.
E. S. BRUCE:
17
PMMIlikoua skmttcsi
Da, odgovor bi bil prav preprost, če hi bil smel priznati, da mu je nekdo pomagal. Toda lepemu dekletu je vendar obljubil, da-bo molčal. Zdaj je ni smel izdati tor povedati, da je-imel pomočnico...	...
V	tem obupnem trenutku je Warrena iznenada obšlo navdahnjenje.
»Bolje je, da vam. vse odkrito povem, nadzornik.« je rekel m pogledal detektivu v obraz.
»Misel hi slaba,« je odvrnil Beeke. »Kar začnite!«
»Takole je bilo, da boste vse vedeli,« je dejal VVarren. »Res sem priletel v ta vražji park. Najprej se je moje padalo' zapletlo v vrhove dreves. Na svili se to dobro po.z.na. Potem me je zavleklo proti zidu. se tam ujelo, in obvisel sem med nebom in • zemljo. Ko sem se izvijaj iz njega, da bi se. sprostil, sem morail izgubiti uro.«
»Da. tako bo,« je odvrnil Beeke.
»K sreči seih obvisel blizu vrha zidu,« je nadaljeval Warren. »Splezal sem torej na vrh in potem po drugi strani navzdol. Pozneje sem opazil, da nimam več ure;
Mislil sem, da sera jo izgubil, ko sem lezel navzdol, in sem jo zato iskal pod zidom na polju. Mislim, da vam bo to zdaj vse pojasnilo.«
»Še ne, čeprav zveni zelo lepo. Zakaj niste tega že snoči povedali' Gibbonsu? Sicer ste pa tudi meni povedali vse šele potem, ko smo vam dokazali, da je biia vaša prva povest zlagana.«
Warren je skomignil z rameni.
»Neumen sem bifl,« je priznal. »Zvedel sem, da je Carrington nekakšen puščav-nik'in da bi pobesnel, če bi se odkrilo, da je nekdo nepovabljen prišel v njegov park. Zato sem rekel nadzorniku, da sem pristal na travniku. Rekel sem pač tja-vendan, ne da bi bil vse dobro premislil. Zal mi je, da ste imeli zaradi mene sitnosti, gospod Beeke.«
»Nič ne. dč. Moj poklic je reševanje ugank,« je odvrnil Beeke in vstal. »Hvala vam, gospod Clinton. Razumem, da niste marali samega sebe postaviti na laž, in ste rajši počakali, da sera vas moral jaz, kaj-ne? No. nič hudega. Sicer bo morda treba tudi na vaši novi zgodbi Še kaj iapremeniti i:.«
Clinton je zardel.
»Mislim, da ne,« je hitro rekel. »Drugega vam ne bi vedel povedati. — Zanimate bi me pa, kaiko je prišel mrtvec v kabino mojega letala. Čakajte, Nečesa sem se pri tem spomnil. Ko sera se s padalom bližal zemlji, nisem nikjer videl plamena. Letalo še ni takoj vžgalo, ker bi M moral ogenj videti. Bil sem še dovolj visoko, ko je letalo moralo prileteti na tla. Kaiko je potem nastai ogenj?«
»Sodim, da bomo to še razkrili,« je odvrnil Beeke. »Zdaj lahko odidete. Morda vas bora moral pozneje še kaj vprašati in zato vas prosim, da ne bi zapustili vasi. Nekaj ur boste že na kakšen način prebili Jaz pojdem pa zdaj v mrtvašnico.«
Warren ni bil prav dobre volje, ko je odšel. Vedel je, da mu nadzornik ne verjame.
Ko je izginili, je Beeke pomežiknil Bu-staceu in zavzdihni*: .
»Ce nama mladi mož ne bi pripovedoval pravljic, pri katerih bi človek stoje zaspal bi mislil, da samo trativa čas v tem gnezdu,« e dejail in natlačil pipo. »Ali ni to čudno? Tako pošten je videti in tako ' odkrit, pa laže kakor iz knjige.«
»Ali mislite, da res teže?« se je začudil Eustace. »Bil sem prepričan, da je njegova zgodba resnična.«
»Vijbi biti za detektiva na platnu, ne pa v življenju, dragi Eustace. Saj ne vadite dalje kakor do konca nosu,« je dejal. »Nekaj me pa zanima: zakaj ne mara povedati resnice?«
»Njegova’ razlaga se mi je zdela žeto logična. Ko je govoril o travniku, ni vedel, da so odikriii v letalu mrtveca, pozneje pa svojih besed ni maral preklicati. Toda, kaj se vam zdi na njegovi drugi zgodbi izmišljeno?«
»Lahko je vse res aM pa nič,« je rekel Beeke in si prižgal pipo. »Vse se preveč lepo ujema, in to je pogosto bolj sumljivo kaikor kakšna zmedena zgodba. Njegova razlaga, da se mu je padalo zataknilo na zidu, zveni prav lepo, aii ne? Jn da je potem po drugi strani zidu zlezel na tla...«
»AM to ne more biti res?« je vprašal Eustace. N
»Nekaj ste pozabili. Tudi Clinton se ni tega spomnil,« je odvrnil Beeke in zavij proti vratom. »Kako se je moglo padalo ujeta na vrhu zidu, če je vrh gladek in ni posut niti s steklenimi drobci.«
»Mogoče na kakšni opeki, ki je štrlela iz zidu...«
»Ni stabo,« je prikimal Beeke. »Toda kako bi ga bil mogel Clinton v tem primeru sneti brez tuje poraodi?«
(Dalje sJedU
So ljudje, ki soli ne poznajo
Sol je že v prastarih časih zavzemala odlično mesto v življenju narodov. Povsod, posebno še pri Slovanih, so jo smatrali za simbol prijateljstva m zvestobe. Še dandanes sprejemamo goste s hlebom kruha in soljo.
Tudi v verah je imela sol veiiik pomen. Zli duhovi »je ne prenesejo«. Zato so jih podili od mize s tem, da so jedi zelo solili. Živini so polagali v gobec sol, da jo »obvarujejo pred uroki«. Tudi pri kršče-nju ima sol simboličen pomen. Sanjske knjige pravijo, da je sol videti »slabega pomena«. Kitajci so si izmislili za sol kar posebno božanstvo. Da nam impo-nira vse, kar je v zvezd s soljo, pričajo že naši izrazi »neslane« burke, »priso-Ijene« zaušnice, »osoljeni« računi itd.
Ljudje, ki soli niso poznali, so ostali večinoma na nizki kulturni stopnji. Danes je le malo rodov, ki jedi ne solijo. Moderna zdravniška veda je dognala, da prekomerna uporaba soli škoduje. Sveto pismo omenja sol na več mestih. Herodot poroča v 5. stol. o nahajališčih soli ob prastari karavanski poti, ki je vodila iz Egipta do Atlantskega oceana. Tudi v Perziji in Indiji so poznali pisci sol že davno pred našiim štetjem.
Prvo arijsko pleme, ki se ie seznanilo so soljo, so bili Kelti. Na svoji poti so naleteli na slana vodovja Aralskega in Kaspijskega morja. Poleg tega je vse ozemlje tod posejano s slanimi močvirji. Tu so se Kelti bržkone naučili kuhati s soljo. 2e v 4. stol. pr. Kr. so se preživljali na jugu Rusije kot ribiči in pridelovalci soli. Bili so za tiste čase neprekos-
ljivi rudarji, konserviraM so ribji plen. Na Štajerskem, Koroškem in Solnogra-
škem je nešteto krajev, kjer so nekdaj kopali keltski „ rudarji kameno sol in jo pridobivali z vrenjem. Pri Halleinu so našli keltske navpične rove, bakle in staro orodje iz hallstatske dobe (800 do 400 let pred Kr.).
Ko so Germani izpodrinili Kelte, so solarne dolgo stale. Ti so jedli mesno
hrano in so sol Miko pogrešali. Šele l:o so postali poljedelci, so začutili potrebo po soli. Anglosasi so že v rimskem času vedeli, kako se ohrani meso s soljenjem. Feničani so tržili z njo do Britanije. Trgovina s soljo je. dala tudi povod za gradnjo prvih velikih cest, ki so vezale južno Evropo s severno, vzhodno in zahodno.
Sol je postala dandanes nekakšna vrednota kakor denar. Mnogi rodovi jo uporabljajo v plačilne svrhe.
Nemško gospodarstvo in Jugoslavifa
Zakaj se Nemčija gospodarsko zanima za našo državo in jugovzhodno Evropo sploh?
Naša država in Romunija imata od vseh jugovzhodnih evropskih držav največ tega, kar Nemčija gospodarsko potrebuje, to so predvsem gospodarski proizvodi in rude. Dalje predstavlja Romunija za Nemčijo vrata Osrednje Evrope na črno morje in proti vzhodu, a Jugoslavija pa izhod na Jadran in Sredozemsko morje. Enako bi bila za Nemčijo velike gospodarske važnosti pot preko naše države do Soluna, to se pravi, do vzhodnega Sredozemlja. Zato je Nemčija zadnja leta močno zboljšala gospodarske odnošaje z Jugoslavijo.
Nemški podjetji Krupp in 1. G. Farben sta ustanovili družbo s kapitalom 10 milijonov din in do 500 milijonov din kredita, da se čimprej pospeši eksploatacija našega rudnega bogastva (mineralij in kovin). Društvo kot tako ni edino. Na drugi strani pa poizkušata Romunija in
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V tnalih oglasih stane »saka beseda SU oar: naimaoiša orlstoiblna ta te oclase le din 6—. Dražbe orekllcl dopisovanja lo ženltovanlskl oclasl din 1.— oo besedi. Nalmaoisl ineseb ta te oclase le din 10.— Debelo tiskane besede »e računalo dvolno. Oelasnl davek m enkratno objavo znaia din 2.—-. Znesek za male oclase se olačule tako* or> naročilu oziroma ea ie vnoslaO * olsmu skuoal r naročilom ali oa oo ooštnl ooložnlcl na čekovni račun It 11-409 Za »se o ls m ene odgovore el o de malib oglasov se mora ornoittl znamka za 3 din
Razno	SLADKORNO BOLNI! Dobavitelj splošne bolnice pekarna Rakuša. Koroška c. 24, priporoča zdravniško priporo cen in v kemičnem institutu Ljubljana analiziran kruh in moko za diabetičarie. 4181—1 Posest
PR1MA 2 GANO APNO poceni dobite vagonske ter avtomobilske pošiljke. Ivan Časi. Radmirje. Savinjska dolina. 4084—1	
NAHRBTNIKI velika izbira, ori Šterbal. Meliska 2. 4128—1	NOVOZIDANO HIŠO donosna 10.000 din letno, pritikline, vrt. obljudeni kraj izpod vrednosti prodam din 55.000 gotovine. 30.000 vknjiž ba. Informacije: »Krčma«. Pobrežje, Gosposvetska 56. pri Mariboru. 4072—2 Prodam
KLOBUKE vseh vsrt. doma izdelane, pro ti dežju impregnirane, kakor tudi čepice po konkurenčnih cenah dobite ie Dri Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska ul. 5. Vsa popravila se sprejemaio pod garancijo za 10—25 din. 4131—1	
	GOSTILNA SE ODDA na račun 1. junija. Vprašati v gostilni Lebarič, Košaki. 4170—4
Krašna Ivaa preklicujem VSE ŽALITVE ki sem jih izrekla o Pavšič Karli. 4169—1 IZBORNA VINA ZA DOM — rdeči burgundec ali moslavec — že od enega litra naprej po 8.— din pri Senici, Ulica kneza Koclja. 4179—1	
	ŽENSKI PLAŠČ obleke, odeje se prodaja. — Kneza Koclja 21, pritličje (Tat tenbachova). 4173—4 Sobo odda
	OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodotn oddam. Gregorčičeva 8-II. 4184—7 Sirite „Ve£eriiik“
POSKUSITE TUDI VI v vitaminih in okusu nedoseg Ijhr sladki kmetski kruh pekarne Rakuša, Koroška c. 24. 4180—1	
Službo dobi
Iščem poštenega
KOMPAN.IONA
za avtoprevoziiištvo z gotovino do 20.000 din. Naslov v upravi.	417*8—9
Službo išie
SAMOSTOJNA GOSPA
vzame na stanovanje gospodično, ki je preko dneva zapo slena. Ob jarku 4-1. 4171—10
KROJAŠKI VAJENEC
kateri ima že nekai učne dobe. želi službo s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v upravi.	4172—10
Dopisi
P. M.
Moram govoriti nuino. Mija.
4174—12
Jugoslavija sami izkoristiti svoja rudna bogastva preko industrializacije. Naša metalurgična industrija predela iz rud že danes 40.000 ton litega železa in 120.000 ton jekla. Zategadelj stremi Nemčija močno za tem, da onemogoči industrializacijo v naši državi in Romuniji, to pa zato, da pride lažje do naših agrarnih produktov in naših rudnih bogastev s pomočjo kliringa.
Zadnja leta stalno narašča v Nemčijo izvoz naših poljedelskih produktov in nepredelanih rud. Leta Leta 1937. je Nemčija izvozila za 1361 milijonov in uvozila za 1694 milijonov din v Jugoslavijo, lansko leto pa je ta vsota narasla do dveh milijard pri izvozu in nad dve milijardi din pri uvozu.
Iz vsega tega se jasno vidi veliko zanimanje Nemčije za zunanjo jugoslovansko trgovino. Nemčija stremi za tem, da si pridobi in zasigura na eni strani naš trg, na drugi pa naše poljedelske produkte in rude.
S sodišča
Uboj v Bresternici
KDO JE UBIL ANTONA JARCA?
Sredi februarja je »Večern^k« poročal o uboju v Šobru v Bresternici. Skraja se ni vedelo, kdo bi naj ubil posestnikovega sina Antona Jarca, ki so ga našli v jutranjih urah vsega okrvavljenega in mrtvega na verandi na novo otvorjene gostilne v Šobru. Kmalu pa se je posrečilo orožnikom aretirati pet delavcev, ki so zakrivili smrt mladega in slabotnega kmetskega fanta. Aretirani so bili 27-letni delavec Matija Stegne' iz Bresternice, 31-letni delavec Franc in njegov 32-letni brat Anton Ofentovšek iz Bresternice, 36-letni posestnik Rudolf Ermut iz Šobra in 30-letni posestnikov sin Anton Žunko iz Sv. Križa. Obtoženi so, da so dogovorno zakrivili Jarčevo smrt, čeprav vsi zanikujejo, da bi bili udeleženi pri uboju.
V	nedeljo, 12. februarja, je otvorrl go-
stilničar Ivan Vračko v Šobru novo go-stilnv. Na Veselico se je nabralo nad sto ljudi iz okolice, ki so bili v večernih urah zelo dobrem razpoloženju. Proti večeru so prišli v gostilno današnji Dbtožcn-Dokler so bili v gostilni navzoči orožniki, je bil mir. Po 22. uri pa, ko so orožniki odšli, so začeli obtoženci prepir, naviti so začeli brata, pozneje ubitega Jarka. Nazaduje se je gostom posrečilo, da so jih vrgli iz gostilne. Izginil pa je tudi med njimi Jarčev brat. To je pokojnega skrbelo. Odšel je ven, da bi videl, kaj je bratom. Prišel je med obtožence, ki so ga s koli pobila, da je umrl zaradi otrp-ljenja možgan.
Zaslišana Stegne in Franc Ofentovšek sta se pri razpravi izvijala, da bi kateri izmed njiju poškodoval Jarca. Priznavata sicer, da je bil pretep, in da sta nameravala napasti nekega Namestfiika.
Malemu kazenskemu senatu predseduje s. o. s. dr. Čemer, obtožnico zastopa državni tožilec dr. Hojnik, obtožence pa zagovarjajo štirje odvetniki.
100 dolarjev za pokop psa
Lani so pisali listi o nekem Smederev-čanu, mizarju in strastnem lovcu, ki je z vsemi svečanostmi pokopal svojega psa, ko mu je poginil. To vest so kot posebnost ponatisnili mnogi tuji listi, med njimi tudi nekateri ameriški. Ko je to vest prebral neki ameriški milijonar, je postal smederevskemu mizarju priporočeno pismo, v katerem mu je sporočal, da ga bo najkasneje prihodnje leto obiskal in mu dal 1000 dolarjev kot nagrado za njegovo veliko ljubezen do živali. Za prebivalce Smedereva je bil pokop poginule-
ga ptičarja prava senzacija.
večja
senzacija pa je bila, ko se je razvedelo, da je Lazar Ivkovič dobil iz Amerike pismo in kmalu nato še eno. Pisal mu ie iz Los Angelesa neki R._W. Morison. Zdaj pričakuje mizar, ki še vedno žaluje za svojim psičkom, obisk in denar iz Amerike kot nagrado za svojo ljubezen do psa.
Zvodniki na poslu
Pred dnevi je neki jugoslovanski dnevnik objavil oglas, s katerim se iščejo slovenska dekleta s srednješolsko izobrazbo za njim primeren posel. Oglasu so se med drugimi odzvale tudi tri mlade Mariborčanke s štirimi razredi srednje šole ter enoletnim trgovskim tečajem. Na lastne stroške so se dekleta odpeljala v Beograd v upanju, da bodo zaposlena v kakšnih pisarnah. Toda dekleta so bila razočarana. Takoj so bila sprejeta v razne službe, pa so se še istega dne vrnile domov. Prvi so ponudili mesto za pomivanje posode, dugi za pranje perila, tretji pa za ribanje podov.
Najboljše
kosovno
apno
Flpnenice Rnton Blrolla, Kresnice pisarna: Rnton Blrolla, Ljubljana. Dalmatinova ulica lO
VikOtcŽ
v graščinski kleti na Vur-bergu 117. malem otvorien
Točijo se samo prvovrstna lastna vina. Lep razgled.
Avtobutna zveza Jv. Martin
Uprava graščine Zgornji Ptuj
V	globoki boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je za vedno zapustil po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, nas dobri, iskreno ljubljeni in nepozabni mož, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
ANDREJ MACAROL
pekovski mojster
v noči na 12. maja 1939 v starosti 66 let. Pogreb preljubljenega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. maja 1939, ob 16. uri iz kapelice pokopališča na Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 15. maja 1939, ob pol 9. uri dopoldne v frančiškanski cerkvi.
Prosimo tihega sožalja.
Maribor, Majšperk, StanisIawow, Ljubljana, Šmartno, dne 12. maja 1939.
Miroslav Wigele, Sepp Sagoschen,	Žalujoča	soproga	Ana
Danilo Dobčnlk, zetje.	Ivanka,	Olga,	Vida,	hčerke,
bratje Alojz, Rudolf, Jožef in osta-	Nada,	Joži,	Olgica	in	Danliček,
lo sorodstvo.	vnuki,
Izd ta In urefuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. - Rokopisi se ob rračujo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telelon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.