SLOVENEC,
Političen list za slovenski narod.
P® poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljfl: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tisKa dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša". Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Seineniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob "jB. uri popoludne.
Štev. 74.
V Ljubljani, v petek 30. marca 1888.
Letnik XVI.
Veliki petek.
Skrivnostna tema vlada po svetiščih božjih danes — veliki petek: Noč povsod, le nekaj drobnih lučic brli okrog božjega groba. V ta tajni polumrak pa done divnih psalmov spevi, glase se vzdihi ža-lostink Jeremijevih, ki čutečemu človeku segajo v dno srca. In danes, veliki petek, združijo se vsi spevi, vse hvalnice v vprašanje: „Popule meus, quid feci tibi aut in quo contristavi te?" Narod moj, kaj sem ti storil ali s čem te razžalil? Kristus, Vzveličar naš, umirajoč na križu, užaljen stavi to vprašauje.
Začetek življenju umira na veliki petek! Grozno ! Zato strepeta narava: svetlo solnce otemni; vzburijo se zemeljske sile: skale pokajo in zemlja se maje v svojih podstavih! — Ljudje videč vse to, trkajo se na prsi, rekoč: Res, ta je bil Sin božji!
Živ je v moji duši spomin na veliki petek, ker ga mi tužno-veličastno kaže cerkev v svojih obredih, živ, ker me današnje razmere po svetu tako živo spominjajo nanj. Družbi človeški grozi — veliki petek, ker v njej umira Kristus! In zato se temni človeštvu solnce sreče, ker človeštva večja in boljša polovica živi jadna in gladna; solnce duševne sreče ostavlja narode, ki žive brez idejalov, brez vere, brez nravi. Zemlja se trese v svojih podstavah, v korenini maje se družba človeška. Vse trepeta v strahu, vse je negotovo, orkan pa ljuto divja v osrčji in napoveduje vihar, potres, razklad! — Ni čuda: Kristus umira v človeški družbi in je ponekod že umrl!
Zato so vse poskušnje modernih izboljševalcev socijalnega reda zaman; njih poskušnjam nedostaje prave, trdne podlage, temeljnega kamna in ta je — Kristus. Te vrste zidarji razumejo državne svoje zgradbe navidezno olepšati na vseh straneh: na pročelji se ti kažejo nastavki z lepimi prilepi in okraski — za parado; v prvem nadstropji varujejo dom sramožljive kariatide in nižje pri tleh sta na obeh straneh za stražo postavljena orjaka, ki opirata
vso težo; potem se vse osnaži, zgladi in ozaljša. Ko je vse končano, pokličejo se ljudje od vseh strani, večidel pa sami radi pridejo; poglejte, kličejo jim zidatelji, čudite se, kako krasno zgradbo smo postavili na tem mestu ! — Res je na videz krasna in prikupljiva, a stalna ni, ker temelja trdnega ni; pridrvita se burja iu mraz ter razpraskata in razdeneta navidezni kras iz državnih ustav. Zgradba se začne nagibati na stran in prikažejo se zevajoče razpokline. Pa zidatelji še nočejo spoznati, kje je napaka; razpoke zaklini jo z ustavnimi krpami in z milijoni bajonetov podpro poslopje. Toda videti je, da tudi to ne bode pomoglo našim »mojstrom": socijalna burja jim prej ali slej r a z-dene in odnese trohnele ustavne barake!
Tako je bilo vedno na svetu, kakor nam spri-čuje zgodovina. Kjer in kadar je kak narod obnemogel in izmrl v zgodovini, zapisano ima na grobu ime bolezni, ki mu je zadala smrtni udarec: oslabljenje verskih in nravnih sil! Kdaj je imel kak narod slavnejšo dobo, kakor za Perikieja Grki, njim na čelu mogočne Atene? Filo-sofska špekulacija jonske, pytagorejske, eleatske šole slavila je svoje slavje, pesništvo je cvetelo, slava in politiška moč bila je na vrhuncu. In odkod tako hitra prememba, tako grozen propad? Soiistika je bila ta vzrok in nauki njeni: Bogov ni in ne zakonov božjih ; vesti ni in ne kreposti, vse je le človeško domnevanje in človeški zakon ; v vedi in življenji velja le pravo močnejšega. Tako so učili Gorgija, Protagora, Demokrit. Zastonj je bil napor fsokratov, Platonov, Aristotelov, dvigniti zopet narod k idejalnim višinam versko-nravnih nazorov. Zenon, Epikurej iu sodrugi so dokončali, kar so začeli njih predniki. Inteligeucija se je prodala brezverstvu in narod je ginol v nenravnosti. — Isto spričuje nam zgodovina pri Rimljanih in drugih narodih. Nabožna ideja, dasi paganska, vskrepila iu hranila je rimsko moč, a ko je pozneje, posebno za cesarjev rimskih namesto versko-nravnega druž-
binskega reda zavladala surova moč, bila je v smrt obsojena in v srce zadeta rimska država.
Versko-nravna sila vrnila se je svetu s k r-ščanstvom; kjer vlada ta sila javno življenje, tam cveto narodi in vsestransko napredujejo. In ker se uprav dandanes versko-nravna sila mora umikati v socijalnem življenji surovi moči, zato čaka enaka osoda tudi sedanjo človeško družbo, kakor se je godilo v prejšnjih časih, ker isti vzroki imajo vedno iste posledice.
Plemeniti človekoljubi to spoznavajo, zato tir-jajo, da se reformacija brzo začne, sicer bo prepozno. Tudi v Avstriji se čuti ta potreba. Zato so začeli prvi poskus: mladino rešiti, to je najnujnejše; šolsko vprašanje stopilo je na površje.
Verska šola je prvi in velik korak k boljšemu.
Toda kak vik in krik, kak vriš in piš proti verski šoli v brezverskem taboru ; vse kar leze in grč, kar govori in kriči, vse upije in dela proti verski šoli!
Tem protivnikom verske šole pridružuje se tudi svetna inteligencija slovenska, kakor to spričuje „Slov. Narod". — Kristus umira tudi med nami! Ta po tujih šolah narodu izneverjena inteligencija izvodi prej ali slej za seboj tudi narod; puhla na-polizobraženost in silen napuh, ki ju goji moderna šola, je kakor nalašč pomoček za to. — In narod brez versko-nravnih idej ? Misli, da je živ, pa je mrtev. — Le imenuj cerkev, imenuj duhovna, imenuj Kristusa in zameril si se svetu! In vendar: „Ecce lignum crucis in quo salus mundi pependit!" Glej križ, na katerem je visel človeštva Rešitelj! poje cerkev veliki petek. In s križa čujemo glas: Narod moj, kaj sem ti storil, ali v čem te razžalil?
Rod slovenski in nja veljaki: Kaj vam je storil Kristus, kaj vera katoliška ? Ali ni bila uprav vera katoliška in je še dandanes najvarnejše zavetje narodnosti naše? Zakaj torej tolik odpor in upor proti
LISTEK.
Negativna imovina.
(Iz dnevnika uradnega rubitelja.)
Sedim v svoji mirni, zakurjeni sobici in se stezam čez kup razglasov iu ukazov, koje imam izvršiti še tekom tedna. Mehanično prebira roka pro-zajične papirje, koji vsi slovejo jednako.
„Naroča se vam, da izvršite rubežen pri X. Y .... in o tem poročate."
Suhoparni uradni ta slog, kako često uniči tiho harmonijo domačega rodbinskega miru! Iz drobnih teh pismen zro name sami znani obrazi. Meglene konture vrstic spajajo se jedna v drugo in iz njih se usmeva debela postava peka K. na C .... trgu, h kojemu me jutri povode pot. Vrli ta mož prenaša vse nadloge plačevanja davkov zelo lahko in me nadleguje s svojimi nazori o socijalizmu.
Ah, tu je P., branjevec na F.....cesti, doslej še ni plačal svojega davka. Takoj jutri pomorem njegovemu spominu. Potem pride ua vrsto še mle-karica z M ... . trga.
To je moj jutranji program.
Uradni rubitelj! Navadno neprijeten gost, vte-
leseni „Mene, tekel ..." na plačilni vesti, živelj uničujoči, rekel bi žepni .... Ta uradnik ima pristop v najsijajnejše sobe in dvorane, a v stanovanja bede, kamor žarki radosti in blagra ne posijejo in odkoder je izginil usmev zadovoljnosti, a mestu nje se vgnezdila obup in kletba. Povsodi ga spremlja dolžnost. Kako pogosto ima on priliko pogledati v temne katakombe ljudske bede in strasti, koja uničuje in podira boljše čute in tira nesrečnike obup-nosti v naročaj.
Takih prizorov polno tuge in neutešenosti je premnogo. Tii imate jeden tak prizor . . .
Napisal sem zaglavje: »Negativna imovina." Opomnim, da je to v naši uradni terminologiji naziv eksekutivnega razkaza, izvršenega brezvspešno. Rodbina ali stranka v pravem pomenu besede čisto nič nima, kar bi se dalo popisati ali zarubiti, in uradni izvršitelj izvrši njemu naročen ukaz s poročilom o popolni neimovitosti dolžnikovi. Negativni inventar je podoba, tožua legitimacija dolžnika, koji kakor starodobni modrijan nosi vso svojo imovino s seboj, je uradno spričevalo o polomu možno nekedaj cvetoče eksistence.
Ko koračim necega dne po opravku po ljubljanskih ulicah, radovedno se oziraje po hišah in hišnih številkah, kjer mi je bilo danes izvrševati
zadnji prizor neveselega dejanja, koje je pričel moj predhodnik — rubežen! Dolgo nisem iskal. Odkri-žavši se hišnice, koja me je hotela z neprošeno podrobnostjo seznaniti natančno z razmerami iskane stranke, nastopim torej negotovi pot, po temnih, bolestno škripajočih stopnicah do 3. nadstropja. Ko poiščem pri pristrešnem oknu dotični razkaz in po-iščem ime na okajenem lističu na umazanih durih, pritisnem na kljuko ter vstopim.
Kisleni vzduli me je skoro omamil ter mi za-branjeval dihanje. Obrišem zarosena očala in se ozrem po sobi. Nahajal sem se v mali, polutemni sobici, koja je bila vsa zakajena in se ni vedelo, je li pobeljena ali slikana; malo oknice obrneno je na dvor.
Očem mojim pojavi se v srce segajoč prizor: Na levo od vhoda stala je postelja. Na njenih tankih, umazanih blazinah počivala je žolta, koščena ženska glava in po njenem spotenem čelu ovijali so se osiveli lasjč. Gotovo nevarno zbolela oseba. Vso sobo napolnjeval je gost, neprozoreu dim, torej nisem mogel pogledati na desno. V kotu pri polu-podrti peči stiskala se je kopa raztrganih malih otrok okolu moža resnega obraza, ki je razsekaval malo smrečico iu metal še mokre iveri v pečico, iz koje se je vselej privalil oblak dima.
verski šoli? Ali se mar res hočeta pridružiti onim brezvestnim zavoduikom, ki vadijo agitacijo proti
verski šoli iz omejenih, osebnih sebičnih ozirov, onim negodnim epigonom slavnih prednikov, ki za vekovečne ideje nimajo ne razuma in ne srca? Ali mar želite, da še žid stopi Slovencu na tiluik? Ali upate — malo kakor nas je — brez pomoči slovenske duhovščine in v boji ž ujo, ki se po svojem prepričanji in po svojem poklicu mora boriti za versko-nravne ideje in za njim primerno življenje, narod slovenski ohraniti in ojačiti? . . .
Ne mislimo s tem žaliti nikogar, to nam je vedno tuje, to zabranjuje nam posebno resni dan — veliki petek. Vsaj ravno danes cerkev kot dobra mati joka in kliče za izgubljenimi sinovi in milo vzdihuje celo „pro perfidis Judaeis", da bi jih izvabila v svoje naročje. Potožiti le smo hoteli danes žalostne razmere med Slovenci, ki nam nikakor ne obetajo zlate prihodnosti, in opozoriti rodoljube, o katerih istiniti domovinski ljubezni nič ne dvomimo, da pot, po kateri skušajo nekateri osrečiti narodie naš, ni prava pot, da kakor vsak narod, bodo tudi narod slovenski ohranile in krepile edino le ver&ko-nravne ideje, ki ne bodo zapisane le na papirji, mar ki bodo zarisane v zasebnem in javnem življenji, katerim se klanjaj vsak: prostak, a tudi veljak !	—n.
Politični pregled.
T Ljubljani. 30. marca. ETotraiile dežele.
Apostolski nuncij na Dunaji, nadškof Gu-limberti, in prelat Merry de Val povrnila sta se dne 27. t. m. zvečer iz Berolina ua Dunaj.
Takoj po velikonočnih praznikih, dne 4. aprila, odpeljal se bo v Eim mnogobrojen slavonsko-hrvatski romarski vlak, na čelu mu biskup Strossmay'er.
Delegaciji zborovali bodete letos v Budimpešti. Kedaj se bote sešli, določilo se bo v skupnem ministerskem svetu; ki se bo vršil koncem aprila pod cesarjevim predsedstvom.
V kratkem bo vlada stalno imenovala oger-skini ministrom notranjih zadev podpredsednika zbornice magnatov, grofa Albina Csaky-ja, enega najvnetejših pomadjarovalcev. Doslej je začasno vodil notranje zadeve baron Bela Orczy, odkar je prevzel finančni portfelj pl. Tisza.
Vnamje države.
Papež Leon XIII. je predvčerajšnjim sprejel kneza Hatzfelda, ki mu je izročil pismo z naznanilom o vladnem nastopu nemškega cesarja Friderika. — V Italiji se pod vlado ministerskega predsednika Crispija vedno bolj množe napadi na sveti Stol. Komaj se je nekoliko polegel rimski hrum povodom slavnosti „v čast" Giordanu Brunu, žeje vzdignil „irredentovski" zmaj eno svojih nebrojnih ostudnih glav na severu, v Benetkah. Sestavil se je tukaj odbor, da zgradi na javnem prostoru soho „apostat,a fra Paola Sarpija". Sarpi je bil mnih-odpadnik, ki se je leta 1597 spuntal zoper papeža Pavla V. in hotel uvesti reformacijo v Benetkah. Med drugim je tudi spisatelj necega lažnjivega poročila o tridentinskem koncilu, koje so sovražniki cerkveni mnogo uporabljali kot pristno zgodovino iste dobe ter s tem orožjem napadali cerkev. Temu možu tedaj hočejo postaviti Italijani v Benetkah spo-
Predstavim se torej na kratko možu, ter mu povem, po kaj sem prišel.
Na moževih ustnih pojavi se bridek smeh, in radovedno me obstopijo deca. Smrtno bolna žena je težko hropela.
„Gospod", dč mož, „to je vsa moja imovina", ter pokaže krog sebe. „Menil sem, da je ta zadeva že davno končana, ker sem že oglasil pred meseci, da se odpovem obrtu. čudno torej, da gospodje zahtevajo davek od mene. Vedno sem bil reden in točen davkoplačevalec, ko je še cvel obrt. Zdaj je konec. Zadolžil sem se, prišla je bolezen, pomanj-kauje in za njim revščina. Poglejte! Zena mi že umira, in lačni otroci nimajo ničesa deti v usta. To-le božično drevesice, koje sem bil o Božiči priredil otrokom, jo naše poslednje kurivo."
Možu pojasnim, da izvršujem samo svojo dolžnost.
»Storite, gospod, kakor mislite!" odgovori mi mož potrtim glasom.
Na to jamem popisavati pohištvo, dasi mislim, da zlomljena miza in dva stola s šestimi nogami niti imena pohištvo ne zaslužijo.
Bil sem kmalu gotov. Obleke ni bilo, nego kar je imela rodbina na sebi. Ko natančneje pogledam okolu sebe, ugledam v kotu za posteljo stari žeht-
menik kot »zastopniku probujenosti, duševnemu junaku, ki se je slavno in zmagovito bojeval &oper temoto — ter tako pomnožil narodno mogočnost Italije." Ta načrt radikaicev nima nikakor svojega izvira v idejalnih namenih, marveč hočejo tem potom z nova prirediti cerkvi in papežu sovražno izjavo. Benečaoski nadžupan, grof Serrego AlUghieri, se je kot veren katoličan ustavljal tem nakanam, toda konečno je sprevidel, da mu ne pomaga ničesa ugovarjanje in protestovanje, ker se skriva za benečan-skimi rogovileži — Crispi sam. Kot zuačajen poštenjak se je raje odpovedal svoji službi, nego da bi se uameravani izgredi vršili v Benetkah pod njegovim županstvom.
Predvčerajšnjim opoludne je bila otvorjena prva seja srbske skupščine. Izvoljen je bil per accla-mationem verifikacijski odsek devetih članov.
Ordonančni častnik bolgarskega kneza Ferdinanda, poročnik Keljanov, je odstavljen, ker je v zvezi s zadevo majorja Popova. — Povodom imen-daua italijanskega kralja dne 20. t. m. so vsi zastopniki v Sofiji — razven nemškega iu francoskega — razobesili zastave. Ministra Stambulov in Stransky in mnogi višji častniki so obiskali italijanskega agenta grofa Sonnaza; prva dva sta ga prosila, naj sporoči kralju lliimbertu čestitko bolgarske vlade.
Ruski uradni list objavlja naredbo, kojo je potrdil državni svet vsled predloga vojnega ministerstva, da se podredite novi stranski črti železnice Ivangorod-Dombrova proti avstrijski in nemški meji nadzorstvu varšavskega železniško - orožniškega oddelka.
Nemški cesar opravlja vsak dan redno tekoče vladne posle. „Nordcl. Ailg. Ztg." zatrjuje, da je vladarjevo zdravje popolnoma povoljno in da ga po noči le redkokedaj nadleguje kašelj. Bruhanje se je zmanjšalo ter imajo izmečki naravno barvo. Ker mu je kretanje na prostem prepovedano, rabi sedaj kot nadomestilo vsled zdravniškega sveta tako zvano „ masažo".
Kakor zatrjuje brzojav iz Pariza, umirovila je francoska vlada Boulangerja vsled zahtevanja Nemčije, ki je naznanila Sadi-Carnotu, da bo še le tedaj prepričana o francoski miroljubnosti, ko bo Boulanger odstranjen iz vojne. Javno mnenje je vsled te novice jako razburjeno. Boulanger se je izrazil nasproti nekemu časnikarju: ,,Vlada ima sicer pravico, da ne potrdi generalov, ki se pokličejo v preiskovalno komisijo, nikakor pa ne sme sama sestaviti napominane komisije. Storila je to, ker me je hotela na vsak načiu odstraniti. Dobro, izročiti so me hoteli meščanskemu življenju, da postanem popolnoma prost, in videli bodo, kako bom porabil to prostost." Predvčerajšnjim se je posvetoval bou-langistiški odbor o nadaljnem postopanji. Boulanger je prepustil v departementu Aisneu kandidaturo na korist radikalcu Doumerju, ki se bo pa po dognani volitvi izdal kot odločen pristaš Boulangerjev. Bivši general tudi v departementih Aude-u in Dordogneu ne bo kandidoval, sprejel pa je kandidaturo 7 departementu Nordu, kjer se bo vršila volitev dne 15. aprila. Takoj bo izdal poziv volilcem, v kojem bo odločno napadel sedanjo vlado, ter bo osebno odpotoval na volišče. „Petit Journal" piše: Kazen, kojo je izrekla vlada zoper Boulangerja, je najskrajnejša; ministerstvo izzivija boj, v kojem pa skoraj gotovo ne bo našlo lavorjevih vencev." — Umrl je v Parizu dne 28. t. m. vojvoda Paduaški, ki je na-domestoval v francoski prestolnici princa Viktorja Napoleona.
Italijansko ministerstvo je zadnje dni doživelo take udarce, da bi ne bilo več čudo, ko bi naenkrat odstopilo. To se je pokazalo posebno v dveh slučajih, v kojih je odločno pokazal parlament svojo nezadovoljnost nasproti mogočnemu Crispiju, in sicer pri znanem glasovanji po debati o pomno-
njak z lesenimi umetnimi nadevki, jedina rodbinska ostalina iz nekdanjega blagostanja. Tudi tega zapišem v zapisnik.
Otroci so se bojazljivo stiskali v kotu, mož pa je žalostno stal z pobešeno glavo pri oknu. Potem dam dolžniku podpisati zapisnik in hitim iz stanovanja bede. Pri odhodu ozrem se še jedenkrat in vidim, ko se je bolna žena na postelji stresla. Tavaje po Tratolomnih stopnicah doli, čujem naenkrat obupen krik, in takoj ua to odpro se duri — deca jočejo na glas, mož prisopiha za menoj obupno plakajoč:
„Umrla, mrtva je! Zdaj le me rubite, vzemite mi vse, vse . . ." kriči in umolkne ihteč, vmes pa se je oglašal otročji krik. — Žena mu je ravnokar umrla!
Rubežni vspeh bil je zaporen; dolžnik, žrtev brezsrčnosti, imel je negativni inventar! A. S.
Masava.
(Opis kraja, ljudstva in šeg njegovih.) (Konec.)
Pred več leti so bila tri kraljestva: Tigre, Amhara in Šoa. Leta 1850 je „Negus Theodoros"
žitvi ljudskih šol in pri vladni predlogi, zadevajoči presojo davkov od poslopij, ki je skoraj ugonobila finančnega ministra Maglianija. Crispi se je izrazil, da ne more več delovati s sedanjo zbornico, ker ga preveč jezi, da mora sedaj enemu, sedaj drugemu svojih ministerskih tovarižev priskočiti na pomoč, kakor je to moral zadnji čas storiti tudi njegov prednik Depretis. Iz tega sklepajo pariamentni krogi, da bo vlada v kratkem razpustila zbornico. — Italijanski kralj je rekel nemškemu odposlancu knezu Hohenlohu koncem svojega odgovora: „Prijateljstvo, koje občuti cesar že več let za-me in isto tako tudi jaz zanj, je porok, da bo Italija vedno tesna zaveznica Nemčije. Prepričan sem, da govorim iz srca celega svojega naroda, ako izrazim zadovoljuost zaradi prijateljstva med obema državama in željo, da bi še ožje postale vezi med njima. Prosim Vas, ponovite Svojemu cesarju izraz mojega sočutja, ter da želim njegovemu vladanju najboljše vspehe.
Spanjska kraljica-vladarica Marija Kristina odpotovala bo dne 15. maja v Barcelono, kjer se bo udeležila blagoslovljenja mednarodne razstave. Otvoril pa bo razstavo že dne 8. aprila minister za javna dela.
Smrt zanzibarskega sultana vzbudila bo živahno zanimanje naselbinskih velesil, v prvi vrsti Anglije, Francije in Nemčije. Said Bargsš namreč ni zapustil nobenega dediča in pomrli so tudi vsi njegovi bratje in sestre razven ene, ki živi v Bero-linu kot soproga haraburškega trgovca Iiueteja in ki je vsled svojega prestopa h krščanski veri izključena od prestola. Po dednem redu tamošnjega dvora postati bi moral prestolni naslednik njegov stričnik, sultan Abdul Medšid v Maskatu v južni Arabiji. Ze pred dvema letoma je bila govorica, da ga je Said Bargaš posinil in imenoval namestnikom neke provincije. Ker pa je sultan maskatski varovanec Anglije in tudi dobiva plačo od slednje, vprašanje je, bodete li tudi Nemčija in Francija dovolili, da prevzame Abdul Medšid dedščino svojega strijca.
Holandsko liberalno ministerstvo Hemskeer-kovo je odstopilo, ker so pri zadnjih volitvah pridobile protiliberalne stranke večino desetih glasov. Liberalci imajo sedaj v zbornici 45 glasov, njihovi protivniki 55, med temi katoliki 26, protestantje 27, eden poslanec se imenuje priprosto konservativec in eden je socijalist. Naravno je, da bode morala vlada z ozirom na znatno število katoliških poslancev tudi ž njimi računati pri sestavi novega kabineta.
V rumunski zbornici je naznanil minister Pherekyde v svojem odgovoru na interpelacijo zaradi znanih izgredov. Vlada je za trdno sklenila nemudoma in sporazumno s parlamentom vse potrebno ukreniti, da zavaruje spoštovanje do deželnih institucij, javnega reda in miru, nedotakljivosti zbornice in spoštovanja prestola. Bismarck je neki brzojavno nasvetoval kralju, naj z najstrožjo odločnostjo postopa zoper opozicijo.
Izvirni dopisi.
Iz Zagreba, 23. marca. Gosp. vrednik! Prosim Vas, da se ne hudujete, ker sem tako dolgo molčal. Posla je mnogo, pa zato se nisem mogel pripraviti k pisanju.
Vreme je pri nas čudno, dež in le dež. Mogočna Sava ostavila je svojo omejeno strugo pa se raztekla po ravnini — menda iz prevzetnosti. Kaj lepo je bilo gledati z Griča to hrvaško jezero; a zdaj že zmanjkuje vode in ljudje, ki so bili nameščeni v nekih hišah po Zagrebu, vračajo se v svoje
zjedinil vsa tri in krepko vladal, pa je padel v boji proti Angležem. Nekaj časa so bili vladarji pokrajinski samostojni, pa sedanji „Negus Johannes" je zunanje sovražnike (Egipčaue) zmagal; kralja „Me-nelik-a" in „Šoa" ukrotil in vlada strogo Abesince. Evropejcem ni bil sovražen, zdaj pa se bojuje z Lahi.
Vsa Abesinija meri 410.000 □km. in ima tri milijone prebivalcev. Po rodu Semiti, po veri kristijani, imajo svojega patriarha „Abuna" v „Gon-dar-u". Poleg pravih Abesincev je nekoliko Židov (Falaša) in Arabcev. Tudi posamezne sudanske družine žive v deželi.
Na jugu do morja so rodovi „GaIla", pastirji z raznim blagom. Kupčujejo z Abesinci za kavo, miro , kadilo, cibet in slonovo kost, celo v „Chartum" pridejo na somenj. Bojeviti so in silijo v Abesinijo in razni boji so nasledki teh mejnih prepirov.
Abesinci so v prvi vrsti poljedelci. Pridelujejo: pšenico, ječmen, riž, „Surra", tabak, pavolo i.t.d.
Tudi živino ob enem rede: goved, konje, osle, mezge, ovce, v nižavah tudi velblode. Obrti niso razviti.
Kupčija ni velika, dasi ima Abesinija lepo lego blizo morja.
domove. — Kako ste pa praznovali „Josipovo?" Pri nas smo komaj vedeli, da je pri vas tako velik „blag dan". Zjutraj sera vstal proti svojej navadi precej zgodaj ter grem k prijatelju Z. Pa kaj vidim? Hrvaške zastave so vihrale s streh nekih poštenih Zagrebčanov! Oho, sem dejal; to je pa mnogo; od kod še toliko poguma? E, pa kaj bi mislil o teh žalostnih razmerah! „Živio Strossmayer!" sem dejal ter pospešil korake, da povem to brž prijatelju. O Strossmayer! Kje mu je jednak? Ne bi se Zagreb ponosil s svojo univerziteto, ne z galerijo slik. A kaj delajo Hrvatje? — so mu li hvaležni? So in niso. Pravi Hrvat seveda štuje in čisla njega, ali odpadnici kriče nanj po tistih razupitih »Narodnih Novinah". Le tem nije všeč, da on praznuje petdesetletnico svojega delovanja za Hrvaštvo in za Jugoslavijo sploh in to kot vzoren svečenik. Očitajo mu, da je ou slavohlepen; da ljudi od dela vabi v svoj dom, da mu tam — izkazujejo čast. In še drugo. Po mnenju teh Strossmayer ne deluje umno; on dd „več al' menj", zaman troši svoje novce. O, kje smo še. Kedaj bo pač zavezan jezik tem zlob-nikom? Skoro gotovo nikdar . . .
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, 28. marca.
(Dalje.)
V	imenu finančnega odseka poroča mestni odbornik g. Fran Ravni h ar, o mestnega loterijskega posojila računskem zaključku za 1. 1887 in o proračunu za 1. 1888. Našemu poročevalcu ni bilo mogoče slediti dolgim kolonam navedenih številk. Poročevalec sam se je izjavil in mestni zbor mu je pritrdil, da se računski sklep tega posojila ali priobči samostalno ali pa po časnikih.
Dr. vitez Bleiweis je opomnil, da je asfalto-vanje v klavnici lansko leto veljalo nekoliko več, to delo pa bodo trajalo mnogo časa. Povišavati klav-nino nikakor ne gre, kajti za govejo živino je itak dosti visoka.
Poročevalec mestni odbornik Ravnih ar poroča, da so v klavnico investovano mestno loterijsko posojilo obrestuje s 4• 1 °/0, izguba 1500 gld. na kurznih diferencah pa se je pokrila iz ustanovljenega zaklada.
V	imenu stavbinskega odseka poroča mestni odbornik deželni inžiner Hrasky o gradnji kanala od nove vojašnice do Ljubljanice skozi Poljske ulice in Kravjo dolino. Poročevalec nasvetuje, naj se izvršitev tega dela izroči kraujski stavbeni družbi po enotnih cenah za svoto 10.000 gld., ker itak vže gradi vojašnico; ako bi pa tega dela ne hotela prevzeti za to ceno, naj se delo pa dražbi razpiše. Da bi se, kakor posestnik g. Fran Povše želi, izpeljal kanal do njegove hiše, ta prošnja se ne more usli-šati, kajti padec vode je v tem delu ceste zadosten in lahko se bode pozneje ustreglo želji prebivalcev teh hiš. Mestni odbornik Valentinčič vpraša, kaj je s znamenjem tik sv. Petra ceste in Kravje doline? Trikrat je vže mestni zbor sklepal o tej zadevi, a izvršilo se ni doslej še nič, in vendar je treba v smislu sklepov mestnega zbora novo znamenje postaviti.
Prehodna kupčija s slonovo kostjo in zlatnino ima še največ pomena.
Kar Evropa pošilja v Abesinijo, gre skozi Masavo.
Abesinci prodajajo: kože, biserniuo, željvino, maslo, kosti od povodnjih konj, tamarinde, „kassia"-les in skorje raznih dreves, konje, mule, strd, vosek, gumi, slonovo kost, struževo perje, zlato, po okrogli ceni do 7 milijonov goldinarjev.
Kupijo za osem milijonov goldinarjev izdelkov, tabaka, popra, stekla, orodja, itd.
Ceste so slabe. Z Evropejci kupčujejo v Ma-savi, v deželo pridejo popotni kupci.
Glavno mesto je „Gondar" (7000 ljudi.) Veča mesta so še: Adna (3000 preb.), Aksum, Angola (4000 preb.), Ankober (6000 preb.). Magdala je trdnjavica, pa so jo bili Angleži premagali.
Več cest pelje iz Abesinije do morja, vendar ste oni dve čez „Ilalage" in „Dika" najbolj navadni. Iver pa na tej progi stanuje rod „Chohos" in ni miren, obračajo se kupci zadnji čas na progo čez „ Asmara" in „Carnechim", ki vodi po dolini „Motad".
Do podnožja pogorja rIlamaseu" nosijo vel-■blodi, dalje po hribih pa mule.
Cesarski svetnik M urnik misli, da bi se danes o tej zadevi no sklepalo, kajti načrt je vže napravljen in stvar se ne bode nikakor zakasnila. Mestni odbornik Ravni h ar pravi, da se je načrt vže predložil odseku za olepšavo mesta. Prične se še razgovor o podobah na starem znamenji, katere je slikal sloveči umetnik Janez Wolf in katere hoče popraviti slikar Šubic. Zbor sklene, da se prepusti vse odseku za olepšavo mesta. Delo kanala odda se potem stavbinski družbi. Nasvet o napravi novega tlaka v raznih mestnih delih se odloži, ker treba še natančnejših poročil.	(Konec prih.)
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
III.	Gospod zbornični podpredsednik Mihael Pakič poroča, da se je zbornica v seji 16. decembra 1887 izjavila na podstavi obširnega, od c. kr. deželne vlade v poročanje izročenega akta, naj ostane pri maksimalnem tarifu za govedino in teletino, kateri je določila c. k. vlada za mestno občino kamniško z ukazom od 21. oktobra 1886, št. 10.554. Ali občinski odbor kamniški je sklenil dne 21. decembra 1887 obrniti se do c. kr. deželne vlade, da se v zmislu § 51. zakona od 15. marca 1883, državnega zakonika št. 39, ter z ozirom na druge dejanjske razmere predrugači maksimalni tarif mesu, in sicer takole: 1. Meso od pitanih volov bi imelo maksimalen tarif 36 kr. za kilogram; 2. meso od druge goveje živine pa 32 kr. za kilogram. Tarif teletini naj bi ostal, kakor doslej, 44 kr. za kilogram. Z omenjeno premembo znižal bi se tarif pri pitanih volih za 2 kr., odnosno 6 kr., ker je zdaj za sprednji del tarif 38 kr. in za zadnji 42 kr. Pri drugi goveji živini pa bi se znižal za 4 kr., oziroma 8 kr., ker je zdaj za sprednji del tarif 36 kr. in za zadnji 40 kr. Občinski odbor utemeljuje to s tem, da sedanji tarif ne ustreza več tamošujim razmeram, ker je živino dobiti za tako nizko ceno, kakor malokdaj prej. Občinski odbor sklicuje se tudi na cene drugih krajev, kjer je meso ceno in razmere zelo enake kamniškim. V Mokronogu je n. pr. cena mesu brez priklade 32 kr. in s priklado 28 kr., v Krškem 32 kr., v Novem Mestu 32 do 40 kr., v Sevnici 36 kr., a v Kostanjevici 32 kr. Odsek pritrjuje mnenju občinskega odbora v Kamuiku, da so cene živini res zelo nizke in da radi tega tudi cena mesu pada. Ker se je postavila le po ena cena mesu od pitanih volov in od druge goveje živine, ni moči trditi, da bi se poprečna cena bila znižala tako zelo, kakor se zgoraj omenja. Ker je odsek uverjen, da je občinski odbor na tanko uvažil vse razmere, in ker tudi v drugih, Kamniku zelo enakih krajih cena mesu ni višja, temveč v nekaterih celo nižja, zato nasvetuje: Slavna zbornica naj priporoča sklep občinskega odbora v Kamniku pri visoki c. kr. deželni vladi.
Predlog se sprejme.
IV.	Gospod zbornični svetnik Karol L u c k-m a n n poroča o prošnji, s katero se je do zbornice obrnilo več obrtnikov v sodnem okraju Kranjska Gora. Ta prošnja slove:
„Od leta do leta bolj pešajoča trgovina v vseh strokali in vsako leto večje državne, deželne in ob-
VII. Občila in pota.
Že iz napisauih vrstic smo izprevideli, da Abesinci in Masavci novošegnih občil ne poznajo. Železnice, parobrodi so nenavadne reči. Karavana, družba kupcev in potnikov, na oslih, mulah in velblodih, po strmih potih se vijoč, je vse občilo tamošnje.
Abesinski mezek je močan in priden, pa na slabih potih hitro omaga. Nese do dva stota. Velblod nese pri slabi hrani še 6 stotov.
Masavci nimajo parobrodov, pač pa male jadrnice, katere hitro plavajo, pa le blizo bregov. Dvanajst dni potrebujejo do „Jidah", štiri v „Loheia" ali Jlodeida", šest do Suakima.
Pomorščaki so najeti le za en pot, delijo dobiček z gospodarjem Iadijinim.
Taka jadrnica velja 4—500 tolarjev.
VIII. Denar, mera in vaga.
Tolar Marije Terezije ima v Masavi in v tistih krajih veljavo srebrega denarja, cena njegova je 5-60—565 frankov. Zamenjava se v pijastre, katerih se dobi 24—27 za en tolar.
Drobiž je v navadi od časa Mehined Alija, prej so rabili školjke.
činske davščine; velika konkurencija povsod, prisilila je že enkrat najudaneje podpisane obrtnike, da so izrazili svoje opravičene pritožbe in prošnjo za brambo in pomoč ne samo v nepristranskem listu, izhajajočem v Ljubljani, ampak tudi pojedinim osobam, o vsaki priliki finančnim organom, določujočim davke ter drugim oblastvom. Toda žal, vse naše pritožbe niso imele niti v javnosti niti pri oblastvih zaželenega odziva.
Naši gotovo opravičeni klici za pomoč tičejo se največ tega, kako nam od leta do leta bolj škodujejo opravičeni in neopravičeni krošnjarji, in tičejo se tudi tega, da izvršujejo osebe trgovino in obrt, ki nimajo za to potrebnega obrtnega dovolila, niti ne plačujejo državnih, deželnih iu občinskih bremen.
Koliko nas obrtnike te priviligovane in nepri-viligovane krivičnosti oškodujejo pred očmi c. kr. oblastev, dovoljujemo si navesti vsaj one slučaje, kateri nas zadevajo najobčutljiveje, in to storimo iz uzrokov, ker smo brali že večkrat v časnikih, da so se pritoževali obrtniki v raznih deželah avstrijskih radi krošnjarstva in radi neopravičenega obrtnega izvrševanja, priobčili prošnje ter jih izročili oblastvom ter da se je baje o tem predmetu že posvetovalo v visokem državnem zboru in da bi trgovinska in obrtna zbornica zvedela, kako osobito mi na Gorenjskem, in to v okraju kranjskogorskem trpimo škodo.	(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Velikonočne procesije) vršile se bodo jutri popoludne v naslednjem redu: Ob 3. uri v uršu-linski cerkvi; ob Va^- ur' v frančiškanski cerkvi; ob 4. uri v stolni cerkvi; ob 5. uri pri sv. Petru; ob 5. uri v Trnovem; ob 6. uri pri sv. Jakobu; ob 1!27. uri v cerkvi usmiljenih sester; v cerkvi presv. Srca Jezusovega pa v nedeljo zjutraj po slovesni sv. maši ob 4. uri.
(V stolni cerkvi) bodo jutri peli: Pri vstajenji ob 4. uri: „Matutinum", po trikratnem „Alle-luja" himna „Aurora coelum purpurat", zložil F. Witt; po procesiji „Te Deum laudamus". zložil A. Foerster, „Regina coeli", zložil I. Hanisch s psalmom „Laudate". V nedeljo pri veliki maši po koralni teoriji instrum. maša, zl. K. Greith, graduale zl. J. Zangl, offertorium zl. A. Foerster; v ponedeljek instrum. maša, zl. B. Hahn, graduale isti, offertorium zl. E. Stehle, intoitus, sekvenca in communio koral z orgijami.
(Družba sv. Cirila in Jlctoda.) Pokrovitelj pre-blagorodni gosp. Anton vitez Vicco, zglašen po podgrajski podružnici v Istri, vplačal je za piruhe 100 gld. Bog mu nakloni posnemovalcev! — Peticije do državnega zbora za versko-narodno šolo v smislu vodstva so nadalje poslale podružnice: Ženska podružnica v Ilirski Bistrici na Notranjskem, Ru-dolfovo na Dolenjskem, Šempas iia Goriškem, Železniki iu Vrhnika na Kranjskem, Celovec in Kot-marjaves na Koroškem, Lehen in Konjice na Štajerskem.
(Duliovske spremembe) v lavantinski škofiji. Prestavljeni so naslednji čč. gg.: Anton Fischer iz Koprivnice kot kapelan v Šoštanj, Marko Toma-žič iz Pilštajna k sv. Rupertu v Slov. Goricah,
V kupčiji pa dele tolar na 40 „resine" in to na pet „kebir".
Spanjski tolarji (Colouades) imajo le pri zlatarjih veljavo.
Banjani == afrikanski kupci zmenijo angleški funt v 4VS H (H = tolar), rupijo pa v 17/40 H. Zlatarji pa kupujejo benečanske cekine po 21/2 H.
Vaga: „Bahar" ima 360 „rotl"-nov, „kantar" pa ima 100 rotl-nov, „farasla" ima 20 rotl-nov, „oka" ima 23/t rotl-a, ..nim* tehta 3 rotl-ne. „Rotl" je utež in ima 17 „thalerieo".
Mera. Vatel svoj imenujejo „dra" in je 50 cm. dolg, v kupčiji pa imajo 55 cm. dolg „dra". 11 dra gre na en „maddet".
Vino in tekočino prodajajo na „koba", katera drži 2 litra vina. 8 koba gre na en „Mathana". 1 koba masla vaga 23/4 rotl-a.
Žito merijo^na „rubit" ; štirje rubiti so en rke!e", 110 rubitov je en egipčanski »ardeb".
Merijo tudi na koše. Jeden koš = „sembilu ima 120 rubitov, štirje sembili so en „haml" = tona. Masavski ducent ima 20 komadov in mu pravijo „horapje."
Anton D r o z e g od sv. Marka n. Ptuja v St. Ilj v Slov. Goricah, Anton Petek od sv. Martina pri Slov. Gradci v Luče, V. Bauman s Pake k sv. Ani, Fr. H r a s t e 1 j iz Laškega trga v Sevnico in Jarnej Štabne z Vidma v Laški trg.
(Izkaz obligacij mestnega loterijskega posojila) z dne 31. decembra 1887 kaže, da imajo obligacije imenske vrednosti 1,226.000 gld., nakupne vrednosti 1,130.092 gold. 4 kr., faktične vrednosti 993.561 gld., torej kurzne diference za 136.531 gld. 4 kr.; ta številka pa se glede današnjega ugodnejšega kurza zniža blizu za 30.000 gld. Shranjene so obligacije, razen 56.000 gld. kavcije, vse pri podružnici kreditnega zavoda v Trstu. Račun dobička in izgube kaže dobička na specijalni rezervi 4132 gl. 6 kr., 1. 1886. pa je bilo izgube 3500 gl. 42 kr., torej je obrestovauje bilo ugodnejše za 7632 gld. 48 kr., in ko bi klavnica zopet neugodno ne vplivala, blizu za 9000 gld. — Bilanca kaže v Dati in Imeti jednako številko 1,967.140 gold. 79V2 kr., v kateri je zapopaden lombardni dolg pri podružnici kreditne banke v Trstu 415.656 gld., dalje se je dobiček 4132 gld. 6 kr. pridel rezervi, ki se torej zviša na 27.364 gld. 79V2 kr., račun izgube in dobčka pa je ostal nespremenjen z 83.231 gld. 40 kr. Omeniti je še, da račun anuitet 69.818 gl. 77 kr. kaže nasproti posojilu 1,471.875 gl., obrestovanje z blizu 4 gld. 70 kr., kar seveda popolnoma zadostuje pravilnim obrestim. Zaključek mestne posojilne zaklade, oziroma bilanca za 1.1887. je z aktivi 1,883.909 gold. 3978 kr., s pasivi 1,967.140 gld. 791/2 kr. in z nedostatkom lanskemu jednakim 83.231 gld. 40. kr.
(C. kr. deželna vlada) je na prošnjo c. kr. kmetijske družbe naročila, naj se razdeli kmetovalcem do pol milijona gozdnih sadik iz c. kr. osrednje gozdarske drevesnice le proti povračilu neznatnih troškov za izpodkopanje in zarijanje.
(Sirarsko zadrago) so 11. t. m. ustanovili v Selu pri Bledu. Načelnik zadrugi je g. Šoki i č.
(Vabilo na XXIII. redni veliki zbor „ Matice Slovenske") v sredo 18. aprila 18S8 ob 4. uri popoludne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. — 2. Eačun o društvenem novč-nem gospodarstvu v dobi od 1. januarija do 31. decembra 1887. — 3. Volitev treh računskih presojevalcev. (§ 9. a, dr. pravil.) — 4. Proračun za leto 1889. (Računski sklep in proračun sta gg. društve-nikom v društveni pisarni na ogled in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje.) — 5. Letno poročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 18S7 do 1. aprila 1888. — 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. — Vsled smrti, odpovedi in po § 12 dr. pravil imajo letos izstopiti iz odbora gospodje: f Andrej Einspieler, dr. Anton Jarc, Anton Kaspret, Ivan Majciger, Maks Pleteršnik, Fr. Šuklje, Ivan Vilhar, Vilibald Zupančič, dr. Jernej Zupanec in Mihael Žolgar. V odboru pa še ostanejo gospodje: Matej Cigale, dr. Hinko Dolenec, Ivan Flis, Peter Grasselli, dr. Anton Gregorič, Simon Gregorčič, Franc Hubad, Valentin Kermavner, Janko Kersnik, Anton Kržič, dr. Franc Lampe, Franc Leveč, Josip Marn, dr. Josip Poklukar, dr. Lovro Požar, Andrej Praprotnik, Anton Raič, Luka Robič, Andrej Sene-kovič, Feliks Stegnar, Luka Svetec, Ivan Šubic, Jos. Šuman, dr. Ivan Sust, dr. Ivan Tavčar, Iv. Tomšič, Ivan Vavru, Matej Vodušek, Franc Wiesthaler in Anton Zupančič. Vsaj 16 odbornikov mora po § 12 dr. pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (3. točka) se vštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom tako, da ni suma zaradi kake prevare. — 7. Samostojni predlog odborov: Redni veliki zbor naj sklene, da se ima § 36 opravilnega reda, ki se je doslej glasil: „Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaje za tri leta", spremeniti in glasiti v prihodnje tako: „Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaje praviloma na tri leta (§ 13 mat. pravil). Ako se je pa odbor po večletnem tajnikovem službovanji uveril o njegovi popolni sposobnosti, sme ga tudi brez razpisa potrditi za daljšo dobo. — 8. Posamezni predlogi in nasveti. (Prav. § 4 a.) — V Ljubljani 27. marca 1888. Josip Marn, predsednik. Ivan Vilhar, odbornik in blagajnik.
(Na dunajskem vseučilišči) je zadnje dni bilo promoviranih 20 medicincev; mej temi je 5 kristjanov, 15 pa — Židov. Kam še pridemo, ako bo
židovstvo dosledno razširjalo svojo diktaturo na vse javno življenje.
(Osepnice.) Dne 28. t. m. so zboleli 1 moški, 2 otroka. Ozdravel 1 otrok. Bolnih je ostalo 36 oseb.
(Novi skriptor v licejski knjižnici), g. Konrad Štefan, je včeraj prisegel. Vešč je češkemu, nemškemu, italijanskemu in francoskemu jeziku.
(Gospod Anton Eoerster ml.,) ki je na konser-vatoriji v Lipskem ravnokar dovršil eno leto, bil je odlikovan s častnim darilom, ki znaša pod imenom „Kammerrath Gottlob Frege'scbe Priimie" 141 mark. Večega pomena nego denar je pač čast, katero je dosegel mladi umetnik na tujem že v prvem letu. Zel je tudi v domačih koncertih svetovnoznanega konservatorija mnogo pohvale od strani direktorjev in profesorjev, ki so v njem spoznali največi talent, obetajoč sijajno bodočnost.
(Konjarski odsek c. kr. kmet. družbe) je sklenil v seji dne 18. t. m. c. kr. kmetijskemu inini-sterstvu predlagati, naj bode letošnje premovanje konj meseca septembra in sicer 3. v Radovljici, 4. v Mengišu, 6. na Vrhniki, 7. v Postojini, 10. v Ribnici in 12. v Št. Jerneji.
(Mestna klavnica) kot podzaklad posojilne zaklade je imela v minolem letu dohodkov 18.340 gl. 48 kr. in izdatkov 11.889 gl. 71 kr., torej prebitka 6450 gl. 77 kr. Nasproti budgetu bilo je dohodkov več 381 gld. 18 kr. in troškov tudi več 1084 gold. 46 kr., torej manj prebitka 703 gold. 28l/2 kr.; nasproti zaključku za leto 1886 pa je bilo več dohodkov 587 gold. 32 kr. in več troškov 1281 gold. 26 72 kr., torej manj prebitka 693 gold. 94'/* kr. Iz tega je razvidno, da je bil konečni finančni efekt sicer neugodnejši, kakor je bilo proračunjeno. Ko bi pa ne bile potrebne poprave v ledenici, bili bi dohodki večji.
(Električno razsvetljavo) namerja vpeljati občinski zastop v Brucku na Gorenjem Stajerju. Podjetnik bo mesto samo.
(Zagreb-Sisek.) Skupni promet na progi Zagreb-Sisek se je zopet pričel dne 28. t. m.
(Velik požar.) Kakor smo že naznanili, bil je velik požar na Vinici, Podklancem in v Goleku. Nad polovico hiš pogorelo je do tal. Škode je do 200.000 gld. Vihar je oviral gašenje.
(„Bankir" Gurre.) V Gradcu pripravlja se velikanska pravda proti bivšemu „bankirju" in denarnemu mešetarju Francu Gurretu, ki je mnogo ljudi osleparil na ta ali oni način. Po vseh le količkaj razširjenih nemških listih imel je nastavljene svoje limanice v podobi inserata: „Geld". Nič manj nego 1600, reci: tisoč šest sto slučajev navaja zatožba, ki jo je sostavii državni pravdnik. Porotna obravnava, v katero je tudi nekaj velike gospode zapletene, pričela se bo v prvi polovici maja. Sodišče je po dokončani prvi preiskavi Gurreta proti kavciji deset tisoč gld. izpustila iz preiskovalnega zapora. Predno je bil mož „bankir", bil je natakar, potem nekje nekaj časa zakupnik gostilne.
(Zaprli so) Janeza Tuša iz Andrevcev od sv. Lenarta, ker ga sumničijo, da je ukral čast. g. kanoniku M. Glaserju v Št. Petru pri Mariboru 2300 gld. Tuš se peča s tkanjem ic vinarstvom.
Razne reči.
—	Igralec: „No gospod kritik, kako Vam je bil všeč moj včerajšnji Karol Moor'?" Kritik: ,, Velikansko! Vsakdo mora občudovati Vaš izvrsten spomin! Povem Vam, ravno iste napake, kakor pred 20 leti!"
—	V neki družbi je govorica o najnovejši igri, ki se je predstavljala minole dni v gledišči. Občna sodba je jako neugodna. Neki gospod se vendar usmili mladega pisatelja, rekoč: „Saj igre vendar ni občinstvo izsikalo." — „Samo ob sebi umevno", zavrne ga pisatelj, „saj človek, kojemu se zdeha, ne more ob enem tudi sikati."
—	O znanem ruskem generalu I g u a t j e v u se pripoveduje nastopna dogodbica : Udeležil se je ekspedicije v Kavkazu. Sovražna vojna je hotela obkoliti ruski oddelek. Da bi to preprečili, postavili so na višino baterijo in kmalu so se vsipale krogle na sovražnika. Toda zapazili so, da se granate ne razpočijo, ko dojdejo do svojega cilja. General Ignatijev je brzo odjahal k bateriji ter precej odurno pokaral dotičnega poročnika, ta pa se je izgovarjal, da sta smodnik ali pa raz-streljivo pokvarjena. Zopet je zagromelo topovje in slučajno se je ena izmed granat razletela. „Ostale
' pa niso zanič", je rekel poročnik, vzel v roko gra-
nato ter užgal sraodivno nit, ki je hitro pogorela, a smodnik se ni unel. „Sedaj sami vidite, gospod general". Ignatjev, ki je hladnokrvno poleg stal, je objel mladega moža, rekoč: „Sergij, moj sin, ti imaš več poguma ko jaz".
Telegrami.
Pariz, 30. marca. Volilni oklic Boulanger svojim volilccni v Norddepartementu pravi: Kot minister sem so izjavil, da bi bil norec, ko bi hotel imeti vojsko, toda malo-vrednež, ko bi se ne pripravil nanjo; ta moja mišljenja so ostala nespremenjena. Boulanger konštatuje nedelavnost parlamenta; zadnji dogodki so dokazali, da se je zbornica odtujila deželnim težnjam. Edina pomoč je razpustitev zbornice in presoja ustave.
Sofija, 30. marca. (Havasovo izvestje.) Turčija je nastavila ob vshodnorumelijski meji vojni kordon; zaradi tega jo zahtevala bolgarska vlada pojasnil od Turčije.
Berolin, 29. marca. Cesar se je peljal danes na sprehod.
Rim, 29. marca. Kamornik Izvolski je danes došel z lastnoročnim pismom ruskega carja papežu; izročil bo tudi pismo ministra G i e r s a kardinalu Ram poli i.
Livorno, 29. marca. Zločinčinci so hoteli z bombo le prestrašiti vernike v stolni cerkvi. Tri glavne provzročitelje so že zaprli.
Bukarešt, 29. marca. Preiskava o dogodkih minoli torek je pokazala, da so imeli vsi vladi nasprotni poslanci revolvorje. Streljali so načelniki opozicije, ki so vodili dru-hal. Vsakdo je prepričan, da je bilo narner-jeno proti Bratianu, ki se je pa slučajno zamudil vsled avdijence pri kralji.
Vremensko »poročilo.
g* čas Stanje	S g ----——-—--Veter Vreme J3S
0na70vatiia «akomer» toplomera	^ ^
opazovanja T mm po Cclziju	«a g
7. u. z]ut. 72U 5 1:jj'4	si. jzap. oblačno
29. 2. u. pop. 722-2 15 3	m. jzap. „ 3-90
9. u. zveč. 726-1 8-8	si. jzap. jasno
s. u. zvec. 72b'l	8'8 si. jzap. jasno
Dopoludne oblačno, popoludne veterno in nekoliko dežja, zvečer jasno. Srednja temperatura 12-5° C., za 61° nad nor-malom
:: 3» g-ui.a.v.::
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozameliterijo, to je s eopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
"v Ljubljani, Ključarsko uliee ste v. 3,
(pod mestnim trgom).
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO in višjo. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarnc preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franko na zahtevan je.
izdelovalca oljnatih barv, iirnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
ZK<§ a a R»Q J »na,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št, 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cone.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenein oljnatem firneži najlinejo naribano in boljšo nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce usi zahtevaiijc.
Innnnnnnnnnnnnnnn}