t'. Einzelverkaofspreis ВМ ОЛ# ИагдшпкпБо^е VaHag MBđ ваШМММпу: BaeenfiKt, ПИитццЦШц, м, PoetSaeh М* / Wiwwgnpral> {Ш устемо aabUtar) mooetUcta {Ш 1— bet Намв (al«MMhlloBH«*i ШЛ MO ШтЛвШвЛМж Аимамнпвш dMT gmlhmg Mr tei oaddolgenden Kfooet wwdeo омг aabrtfOtdh шмЗ aw Me X. dee laMteodeD Mcxiato iMignnmniTwn tk_KWnbiKg, ЈЛ. Mmtmt __ft. Jahrgng „Svoboda'' je prinesla katastrofo tat^ote 84rašiia bed« ▼ pe ••▼ražnik« aasedenih državah Vsepovsod brezposelnost In demonstractie zaradi lakote Berlin, t9. )вамфи Am )» vecti h dri«v, ki so jih zasedli sovražniki, o kalaslroialnem p^teju prehran«, т katerem se nahajajo „osvobojeni" narodi. Ta poročila M taka, ki so Ua skosi zelo strogo cenzuro sovražnih sil. To, kar postaja po ajib oAtno, dokazvje s kruto jasnostjo, kako zmedene morajo biti razmere v resnici. To, hi^ ao Mail naaprotnfW deloma zavestno deloma zaradi svoje nesposobnosti odpovedali, neaorno pouSiife o „načeUh reda*, kakor so si jth zamislili zavezniki. Iz njih ee pe de Mdi tebtao sklepati na silo, pod katero se vrši splošni naval na Reich. -e*' Po perodiNh titrinekega časopisa .,S(am-po' o be<£ otrok ne SiciliH. so se torn, ha-hoc ▼ časih ге^оккзЦ« v Kustji, sestavil« to^e otrok, M so se v osmih mesecih m-sodbe kljub nadzorstvu zaveznikov razvHe v skupine težkih zločincev. Cel6 razdejanja, ki jih je povzročila na otoku vo^a, ne vzbujajo pozornoeti in so majhna v primeri z nepredstavljivo bedo Otrok, ki se je da-rte« razširila preko vse Sicilije. Beračenje za kruh v po sovražnikih zasedeni Italiji sicer nt nič novega, vendar postaja v večjih me etih Sicilije *e neke vrste ineWjevanje. Otroci, ki se klatijo okrog, so večinoma „vojne sirote", katerft starš* so biH ali nmorjeai po terorističnih letalcih ^ pa po vojaških oblastih odvedeni na prisilno delo v Afriki. Zato nI dude, da so tt gladujo* OlfUtii nameriti svo^ zločinsko delovanje proti pripadnikom anglo ameriške vojske. Dokler je šlo m rop m tatvino, ^ bfta ■Mvacija še znosna. Na žalost pa so se o nčetku zime množiti umori zavezniških vojakov. V številnih primerih se bili morilci čUni teh tolp IteHjanskih nedoletnikov. Da bi se proti temu z uspehom nastopilo, so baje zavezniška vojaška sodišča številne otroke obeodtU na smrt № #o sodbe tudi k vvšene. DemomstreoMe drekov v Mm« T Rim« so se vršile, kakor poroča Rev-ter, demonstracije dijakov, pri katerih so otf9tiiali proti temu, da. mpra Rnnomi. ta—e^ViCTiio жашап* бак*М da bi ]o Anglo-Amerilcanci priznali kot zaveznico. Nadalje so zahtevali takojšnjo objavo pogojev premirja. Hkrati se je vršila protide-monstraclja od strani drugih dijakov, ki so b№ „okrašeni" z boljševlškimi znaki in rde-Mmt trakt. Med obema skupinama demon-steeHtov )e prišlo do spopadov. laredno nizek Kvljenjskl standard Zastopnik britanske poročevalske službe ▼ Rimu piše, da je bivanje Anglo Amerikan oev v Rimu spremenilo življenje, običaje in sttin Večnega mesta in mu prineslo nadaljnje trdote. Več stradanja, več brezposelnosti in Izredno nizek življenjski standard so bile posledice. Vrhu tega je preteklo leto prineslo s seboj ogromni b i -rokratlzem vedno bolj razširjajočih se vojaških oblasti. Za prehrano, stanovanje in zabavo tisočev amerikanskih ter britanskih častnikov in mož so moraH pripraviti o-gromno količino prostora. Ta prostor so od v#eM rimskem« prebivalstvu Za plačilo an Baedecker za angleške vojake Mv« sovfetsM poročnik Pavel Ba-zdaj prostovoljec pri Wallen -piše X Zapade: Pred nami l*t| mala knjižica v modri vezavi. Na prvi strani ima naslov: Kčln, izdala jo je angleška vojaška založba v Lon donu. Knjižica vsebuje točen opi» Кб1па, njegovih spomenikov in cerkva, k temu tudi zemljevid Cisto jasno je to vodnik za ude ležence „mikavne male vojne". Da bi angleški za zabavo potujoči vojaki našli pravo pot, je zadaj prldejanih še več vprašanj v v angleškem in nemškem jeziku; „Kako da leč je do sredine mesta?" „Kje je pot v Bonn?" — „Kje je angleško vojaško poveljstvo!" Itd. Imetnik knjižice — ali naj rečemo turist? -#e nam predstavi: mister Allan Bird. Z že dolgo neumltlmi prsti vleče za svojo pičlo brado. Iz njegovega videza se da sklepati da ga to potovanje ne zabava bogvekaj ,,Zakaj so bile razdeljene te knjižice? Al ste pričakovali, da boste tako naglo do ••911 Kčln?" Alien Bird je odkritosrčen: „Naši častni ki so nam rekli, da bomo pozimi že tu" „Ali niste opazili nobenih netočnih pr datkov v vali knjižici?" Anglež skomlzgm „Vojaška založba daje samo točne, ponov ne preizkušen, podatke!" "T®''* Ml Pogrešamo v вј*ј najvažnejše neprave mesta — vaftne sa vasi" AHan Bird ravnodušno skomizgne. „Neinre« teboHMe mfetmlkov...' glo-ameriških čet je potreben ogromen denarni znesek, zato polzi valuta v „osvobojeni" Italiji naglo ▼ inflacijo „Belgija strada kakor še nikoK" Hudo razliko, ki nastaja nad zavezniškimi obljubami nasproti Belgiji in sedanjim položajem je poudaril belgijski ministrski predsednik Pierlot v intervjufu z britanskim dopisnikom Masonom. „Belgija strada kakor Se nikoli v svoji zgodovini, vtem ko je mrtva skoraj vsa industrija države in zaradi nedostajanja surovin niW zdaleka ne more kriti močno naraslih potreb belgijskega prebivalstva. V-tem ko so zavezniške armade", tako nadaljuje Pierlot, „zasegle skoraj vsa prevozna sredstva, čakajo Belgijci zaman, da jim bode pripeljali živil in premoga. Ce se položaj kmalu ne izpremeni ali če se bo ▼ bodočih tednih cel6 poslabšal, bodo posledice za Belgijo katastrofalne. Živila, ki jih dobiva Belgija danes, so le kaplja na razbeljen kamen." Grozen položaj v Franciji Razmere v Parizu se bližajo z bliskovito naglico katastrofi in boje se groznih epidemij, por6ča „Aftonbladet" po nekem poročilu Bullove časopisne službe. V ponedeljek so umrli v Parizu številni otroci in starčki od onemoglosti in mraza. Nove ostre omejitve goriva kakor tudi naravnost kričeče pomanjkanje živil so povzročile naraščajoče število smrtnih primerov. Ogorčenost prebivalstva zaradi teh razmer se je izražala v številnih demonstracijah, katerih so se udeležile zlasti gospodinje. Pred pariškimi prodajalnami kruha stoje dolge strnjene vrste jokajočih se žen. Številni peki so morali zaradi nedostajanja kuriva zapreti svoje prodajalne, celo na sloviti črni borzi se kažejo znaki slabosti. Mnogi ljudje, ki ne morejo več prenašati mraza, mečejo svoje pohižtvo v ogenj in kurjave. Finansiranie loine v letu 1043. Staatsekretar Bernhardt e aktualnih problemih finansiran]^ V okvir« vrste predavan), ki ga )e priredilo glavno službeno, mesto vodstva državne propagande NSDAP, )e obravnaval Haupt-befehlsleiter, StaatssekretSr v državnem mi-nletrstvu financ Fritz Reinhkrdt vprašanja, ki jih danes vedno znova stavi prebivalstvo: „Od kod jemlje Reich za vojskovanje PoUebni denar?" „Ali so iinance Reicha v r^aU m eii ' bodo nbstiile v redu„A iTf e inflacija v nacionaIsocia)istlČ' ni državi ▼ resnici izključena?" itd. cialistični Nemčiji popolnoma izključena. Nedotakljivost hranilnih vlog in dobroimer tij pri bankah je in ostane vsekakor zajamčena. Zato se lahko z mirno vestjo svetuje vsakomur, naj del svojih dohodkov, ki jih ta-. čas ne potrebuje, vloži ^ hranilnici 'i 1 i b a n k i, ^er mu prinriša obresti in je v danem" primeru na razpolago za flnansi-■ ranje blaga in dela. Povečanje sredstev plačilnega obtoka je nekaj ■ povsem naravnega. Ono je nujna posledica prirastka pre Reinhadt je med drugim ugotovil, da se J^bivalstva in gospodarstva, povečanja narodnih dohodkov, ojačene potrebe po Reichs-markah pri blagajnah oborožene sile, izpraznitev itd. Iz dohoda davkov pri davku na prejemke se na primer lahko sklepa, da je bila vsota plač in mezd v 1944. letu za okroglo deset milijard večja ko v istem času lanskega leta. Ta zneselc Je bil potemtakem bolj razgiban in v obtoku na sektorju plač samem. Kot najvažnejše naloge finansiranja po končani vojni je StaatssekretSr Reinhardt označil gradnjo stanovanj, izravnavo rodbinskih bremen m starostno preskrbo. V nekoliko letih po končani vojni bo na razpolago zadostno število zdravih stanovanj po znosnih cenah. Pri tem se bo močno pospeševala zamisel lastnega doma. Tačas že obstoječe olajšave rodbinskih bremen (zlasti pri davku, zaradi številnih otrok in s prispevki za izobraževanje) se bodo po končani vojni razvijale tako, da bodo po možnosti odpravljena vsa rodbin-(Nadaljevanje na 2. strani) je moglo v prvih petih letih vojne z rednimi dohodki kriti okrcg petdeset odstotkov celotne finančne potrebe Reicha. Pomen tega dejstva je tembolj tehten, če uvažuje-mo, da je bilo v svetovni vojni 1914. do 1918. 1. z rednimi dohodki kritih samo trinajst odstotkov finančne potrebe Retcha. StaatssekretSr je nadalje priobčil, da bo v računskem letu 1944. donos davkov zopet dosegel višino lanskega leta. Posebno je poudaril, da je zagotovljen red v financah Reicha tudi v bodoče, da se bodo smeli v nadaljnji dobi trajanja vojne povišanja izdatkov in novi izdatki dopustiti samo v toliko, v kolikor bo to raz stališča vojsko vanja neogibno potrebno Finance^ Reicha bodo tako urejene, da se bodo po končani vojni brez težav lahko finansirali tudi veliki ukrepi obnove in socialnih načrtov in da bo v narodnogospodarskem obsegu tudi možno pravo odplačevanje dolgov. Kakšna inflacija je, kar je Staatsekretfir Reinhardt posebno poudaril, v nacionalso- Tall .c^'-'.nk.iiej: iwU orožja „V" Ta posnetek ki ga je prinesel angWskl čo opis „The Sphere"', prlkjzuje težkm razdejanja, ki so jih povzročila naša orožja „V" v londonskem mestnem delu WMtminstru. V najtežji obrambi џМ naialn množic Zanimaafe svetovne iavnoa* se otmda k rimski ofenzivi boljševikov na Vzhodu, M je zavzela iamero, ki prekaša vb«, kar bilo doslej. Sovražnik je IzkoristH odmor na Vzhodu za to, da je najskrbneje pripravil in v najbolj grozeči izmeri ргфе1ја1 proti Nemčiji svoje množice oklopi^akov ia topništva, skupin strelcev in konjiče. Sov« jeti so vrgli vse skupine, ki so jim bile ва razpolago, v boj, s katerim hočejo neHMi končno veljavno odločitev te vojne. Spričo take mnoštvene uporab* aa najširših frontah je bilo neizbežno, da so bili izsiljeni prodori in globoki vdori v naš sestav rovov, in da sovražnik lahko knjlN zase znatno pridobitev sveta. Čeprav nemškemu vodstvu niso mogli ostati skriti težišča in obseg zbiranja, spričo Istočasnega najmočnejšega naprezanja nemških, front na Zapadu številčno čisto navadno niso bili dani pogoji, da bi takoj pobili take mnoštvene napade. Tako se zdaj vrše v žariščih bitke globljivi boji, ki stanejo sovraž. nike znatne zgube ljudi in oklopnjakov ki morajo polagoma zmanjšati njegovo udarno silo. Clm bolj se sovražni napadal klini bližajo nemškemu ozemlju, tem trši, ze-grizenejši in nepremagljivejši postaj« nemški odpor. To se že najjasneje kaže v vehodnopre-skem napadnem prostoru, edinem ozeml]« vzhodne fronte, kjer stoje sovražne sile na ozkem pasu starega nemškega ozemlja. NaH branilci v Vzhodni Prasiji so priradejaH napadajočim masiranim skupinam boljšev*. ških oklopnjakov in strelcev kljub teredne močni podpori topništva in bojnih letalcev vedno znova krvave izgube, razbili njihove napade, s protisunkom vrgli krajevno vdr-lega sovražnika nazaj in preprečili s svoje silo vsak globlji vdor, kaj šele prodor Sov-jetov. Ce poročilo oborožene sile omenja i* ta» žišča sovjetske nasprotne ofenzive med Varšavo in Krakovom, da so Sovjeti dosegli vzhodni rob Censtohove ali prostor pri To-maSovem, to še ne pomeni morda, da bi boljševiški valjar mogel, vse razdrobeč, potisniti vso svojo fronto v ta prostor, marveč gre tukaj za deloma močne motorizirane napadne kline, ki so se, izkoriščajoč v bivšem poljskem prostoru v primeri s Sovjetsko zvezo dobre ceste, in ko so vrgK naše slabe zaščite nazaj, zagnali v te prostore. Med številnimi napadnimi prednjimi četami in klini sovjetskih oklopnjakov stoje naše lastne čete v silnih bojih s približw-jočimi se deli napadajoče pehote. Močni lastni zapahi ščitijo boke. Spričo tačasnega razvoja bojnega dogajanja med Narevom in slovaško severno mejo, kjer je še vse v teku in razgibano, se iz posameznosti ne more dati liobene slike bodočega razvoja. Toliko pa že stoji da bo, kakor se je boljševiški mnoštveni napad proti naši skupini vojske Mitte ustavil v preteklem poletju ш je utihnilo veselo vriskanje, da bodo kmalu v Berlinu, tudi ta doslej najsilnejši strnjeni sunek boljševikov, najsi se zdi НкИ tako preteč, obtičal ob nepremagljivi volj* vseh Nemcev: da rešijo in ohranijo nemšM narod: potem pa lahko po vse) pravici dvomimo, da bi boljševizem še enkrat mogel napeti svoje sile v enako veliki izmeri. Sovjetski redi za angleške We Stockholm, 19. januarja. Sovjetski veleposlanik Guzev v Londonu je v torek izročil Г50 predsedništvu Najvišjih Sovjetov, pode-l|ene rede večjemu številu članov vlade, generalov in drugih lordov. Lord Beaverbrook, lord Priviseal in Oliver Littelton, minister proizvodnje, so dobili Suvorovljev red za zaslupe v organizaciji novih pošiljk za Sovjetsko zvezo. Suvorovljev refd prvega razreda je dobil maršal Montgomery, Užakov-Ijev red prvega razreda pa pokojni admiral Ramsay. Ceremoniji podelitve redov na-sovjetskem veleposlaništvu so prlsostvevaM oredstavniki admiralstva, vojnega minietr-"itva, ministrstva za zračno plovbo, wradnild ovietskega veleposlaništva in člani soviet-Ve voiaške misije.. . O, Anglija! Boljševlzacija etra Stockholm, 19 januarja Kakor posnemano po nekem poročilu lista „Stockholm* ridningen" iz New Yorka, nameravajo Sov-ietl — In s tem za njimi stoječe svetovno židovstvo ■ potrošiti eno milijardo dolarjev za radijsko mrežo, ki bi obsegala ves svet. K temu še poročajo da namerava Moskva dograditi ali napraviti močne radlo-oddajne postaje v Alžiru, Dakarju, aa Madagaskarju aH v Indijskem Kitajskem. Te radlooddajne poeteje bodo baje pod fraa* coskim vodstvom, vendar bo v teh oddajah nastopilo število sovjetskih „gledali## igralcev" ({I]l ki ina|o tuje jezika^ Ufa % — Štev. * KAKAWAMIKW 10 T 1 Sobot«, M fmmumrim „koniqUiger", na|mo{ne|$l oklopn'ak na $ieln Mojstrovina nemške vojne tehnike - Prekaša vsak sovražni oklopnjak Berlin, 19. januarja. „NemiM .KSnigitiger* je veliko boliii od kakršnega koli drugega cklopnjek«, ki g« morejo poaUti v boj lovrmžniki Nemčije* — tako je prav pred kratkim piael Slaeley Bishop v „Daily Heraldu*. Priznal je, da oklopu „KBnigatlgra" ne more nič niti najmočnejše protioklopnjaško topništvo, in je zaključil svojo razpravo s spečim, z reslgnacljo navdahnjenim stavkom: „Treba je vprašati samo posadke naših oklopnjakov, ki so imeli spopad s „Konigstigrom* in jo pri tem živi odnesli, pa se bomo hitro prepričali, kako strašen je ta ljudožerec, ki so ga spustili Nemci." Ta sovražnikova presoja naših novih oklopnjakov dokaže dovolj, da je bilo možem nemških oklopnjakov zopet dano v roke orožje, ki Jim dalje krepi brezpogojni občutek nadmoči nasproti sovražnikovim oklopnjakom. Zaradi tega občutka nadmoči je fronta ponovno prevzela ponosno ime „Kdnigstlger", ki Je bilo napravljeno raz spoznanja, da novi oklopnjak vsakega nasprotnika, ki ga napade, čisto navadno zdrobi. . Orožna tehnika v vojni ne sme zaostajati za izkustvi na fronti. Ni nobenega prestan-ka. Vedno ostanejo konstrukterji v svojih pisarnah, na svojih preskuievaliičih in v svojih laboratorijih pri delu, da ustvarjajo nova orožja, ki so se obnesla. Razumljivo je, da mora tako mlado orožje, kakršno Je oklopnjak, prebiti mnogo sprememb. Izkustvo fronte bo konstrukterju vedno znova namignilo, kje in kako lahko kaj popravi. Ko so Sovjeti prišli na dan s svojimi „T 34", tisto oklopljeno pošastjo, ki so Jo smatrali za nepremagljivo, jim je stavila nemška tehnika nasproti „tigra" in „panterja", ki sta si zelo hitro pridobila zaupanje nemških oklopnjaikih mož in ki sta 'sovražniku dokazala,, da se v pisarnah nemških konstruk-terjev in oboroževalnih tvornic opravlja prvovrstno vrednostno delo. Neposredno s prvimi „tigri" sta združila državni m'nister za oboroževanje in vojno proizvodnjo in Heereswaffenamt (orožni urad vojske) napravo nadaljnejega tipa „tigrov", ki bi naj vseboval in uresničil vsa izkustva in novodobna spoznanja. Uspeh dela je bil „KOnigs-tiger", ke je pač najpopolnejše izmed vsega, kar se da napraviti glede oborožitve, oklopljenja, opreme in sposobnosti za manevriranje. „KAnigstiger* Je pridržal skušenl proti-eklopnjaikl top „tigra* Pač pa se je s po- daljšanjem cevi in s povečanjem pogonskega naboja zvišala prebojnost oklopnjaške granate. Vrhu tega je dobil izstrelek tako močno razanco, da Richtkanonier (mereči topničar) lahko računi s stoodstotnim učinkom. S povečanim prebojnim uspehom je bila bistveno povečana razdalja v boju, kar pa ne pomeni, da „K6nigstiger" ne bi sigurno pogodil svojega cilja tudi Se na največje razdalje. Vtem ko torej izstrelki „Кб-nigstigra" prebijejo oklep vsakega sovražnega bojnega voza, je pa oklep nemškega bojnega voza tolikanj ojačen, da vzdrži vsako sovražnikovo obstreljevanje. Frontalni oklep je bil nasproti „tigru" zvišan, hkrati je bilo s čim največjo poševno lego oklop-nih ploskev znatno ojačen izstrelke odvračajoči učinek oklopnega krova. Na frontnem oklepu je odpadla opazovalna odprtina in je tako znatno zvišana varnost za posadko oklopnjaka. Vozač zdaj nima več pred seboj prekinjenega pročelnega oklepa. Večji razgled omogoča vodji oklopnjaka poveljniška kupola, ki je konstruirana tako, da daje največjo varnost proti obstreljevanju. Okrogli stolp je nekoliko zmanjšan. Hkrati je podaljšano oklepno ohišje, da se lahko spravi večja količina gonilne snovi in municije, s čimer je povečan akcijski radij „KOnlgs-tigra". Navzl'c temu je bilo oskrbovanje oklopnega kolosa z novimi popravami še bol) poenostavljeno In olajšano, tako da je težko vozilo še pridobilo sposobnosti za operiranje in okretnost. Sovražnik se je že na Vzhodu in na Za-padu moral večkrat seznaniti s „Kčnigsti-grom' in je ugotovil, da ne more nič enakovrednega postaviti proti tej mojstrovini nemške orožne tehnike. Kljub temu nemški konstrukterji ne bodo mirovali, ampak marljivo delali naprej, da bodo nemškim vojakom izročili še vedno boljša in močnejša orožja. Nemške podmornice potopile 54.000 brt. Nezmanjšana siloiilosl bilbe na Vzhodn V sredo uničen 201 oklopnjak - Bojno delovanje v Italiji narašča Plnansfranje vojne v letu 1945. (Nadaljevanje s 1. strani) tka bremena. Z otroci bogata rodbina bo takrat gotpodarsko najmanj tako dobro si-tuirena kakor zakonska dvojica brez otrok. Keich potroši tačat že nekoliko več ko eno milijardo Reichsmark na leto za pomoč zaradi otrok in izobraževanje. Bodoči prvi korak na poti do izravnave rodbinskih bremen bo kmalu po koncu vojne ta, da bodo odpravljene šolnine, učne pristojbine in stroški za učila glede vseh vrst šol ia vteh strok, tudi za obisk strokovnih šol in vseučilišč. Vsak nemški otrok se bo potem lahko polno razvijal ustrezno svoji nadarjenosti v koriit narodnega občestva. Ta razvoj bo popolnoma neodvisen od dohodkov in premoženjtkih razmer ttaršev. Oskrba nemškega naroda bo vsakemu nemškemu rojaku, ki je pošteno izpolnil tvojo dolžnott v narodnem občestvu, zagotovila brezskrben večer življenja aH brez-tkrbno življenje v primeru invalldnoiti. To, kar bomo po končani vojni zgradili z nacionalnotociallstično dejavnostjo, je končal StaatssekretSr Relnhardt, bo močna, politično In gospodarsko zdrava Velika Nemčija kot prva socialna država na svetu. Oberkommando der Wehrmacht j« dne 18. januarja objavilor Na Ogrskem so spodleteli krajevno omejeni napadi boljševikov ob severnem robu gorovja Vertei in v gorovju Pilii. Branilci Budimpešte so se v ogorčenih hišnih in pouličnih bojih ubranili ponovnih hudih nasprotnikovih napadov. Na dosedanjih žariščih v ogrsko-slovaškem obmejnem ozemlju so ostali brezuspešni ponovni sovražni napadi. Med Zgornjo Slovaško in gornjim tokom Visle so se naše čete odstavile proti zapadu. Pri tem so se razvili boji s sovražnikom, ki pritiska proti Novemu Sonču. Bitka v velikem loku Visle še traja z nezmanjšano' silovitostjo. Pripeljane rezerve so prestregle sovražne napadne prednje čete med Krakovom in Czenstohowo. Czen-stohowa' in Tomašov sta po pouličnih bojih padla v rok» sovražnika. Prednje čete sovjetskih oklopnjakov so prodrle do prostora med Litzmannstađtom in Vislo. Tudi med Kielcem in spodnjo Pilico stoje naši odredi v hudem boju z močnimi sovražnimi silami. Neka spodnjesaksonska divizija oklopnjakov je odstrelila tam v enem dnevu 85 sovjetskih oklopnjakov. V velikem loku Visle smo Izpraznili Varšavo. Severno od Visle so boljševlkl pripeljali nove skupine In kljub trdovratni obrambi naših čet razširili svoje vdore proti zapadu In severu. Zlchenau smo p« hudi^,j3o)lh zgubili. Peti dan obrambne l^ltk* v vzhodnopruskem obmejnem ozemljM so naši odredi icvoje-vali ponoven obrambni uspeh proti navalu 35 sovjetskih strelskih divizij in številnih brigad oklopnjakov. V dvojni bitki severno od Varšave In v vzhodnopruskem obmejnem ozemlju smo včeraj uničili 201 sovražni oklopnjak. S tem se je število v obeh teh velikih bojiščih tekom petih dni odstrelje-nlh oklopnlh bojnih voz zvišalo na 903. Na Zapadu so se v frontnem loku, ki moli pri Maaseycku proti zapadu, iz krajevnih napadov razvili živahni boji, ko so Angleži pripeljali močnejše skupine. Vzhodno In severovzhodno od Bastogne se vrše srditi boji za posamezne vasi. Gorski lovci Waf-fen-ff so v Spodnjih Vogezlh v napadu ob- kolili neko ameriško bojno skupino in preprečili vse poskušene izpade in rešilne napade. Sovražnik, ki je tudi včeraj trdovratno napadal na bojišču pri Hatten, je zopet utrpel visoke zgube ljudi In oklopnjakov. V razširjenih mostiščih severno od StraB-burga smo vzhodno od Hagenaua z naskokom zavzeli celo vrsto vasi ter ujeli enega polkovnika In več sto Amerikancev. Sovražnik, ki je slino napadel Herrlisheim in tudi vdrl v ta kraj, je pri tem zgubil maso svojih napadajočih oklopnjakov. Vsega skupaj smo včeraj odstrelili v Alzaclji 57 sovražnih oklopnjakov. V Srednji Italiji je naraslo bojno delovanje. Krajevni napadi Angležev med Etru-ščansklml gorami In jezerom Commacchio so ostali brezupešnl. V očiščevalnih bojih v prostoru Topllce-Zužemberk pod vodstvom višjega und PollzelfUhrerja Alpen-land so bandlti znova utrpeli hude zgube. Naštetih je bilo nad 2300 mrtvih sovražnikov, pripeljanih je bilo 1500 ujetnikov. In obsežen plen. Napadi severnoameriških zastrahovalnlh bombnikov na Severno in Severnozapadno Nemčijo so zadeli pred vsem stanovanjske predele v Paderbornu. Ponoči so Britanci Izvršili vznemlrjevalne polete na Zapadno In Srednjo Nemčijo. Sile zračne obrambe vojne mornarice so nad Nizozemsko in Nemškim zalivom sestrelile enajst sevratnlh bombnikov. _________ Veliki London obstreljujemo še nadalje % našim daljnostrelnim orožjem. Ob obrežju okrog Anglije in iz anglo-ameriškega oskrbovalnega prometa, ki plove redno proti Franciji, so naše podmornice kljub težavnim prilikam za napad potopile devet ladij s skupno 54.000 brt, med njimi neko veliko petrolejsko ladjo. Vrhu tega so potopile dve zaščitni vozili in tor-pedirale tri druge. Na Ogrskem so letos vzgojili toliko koko-nov, da jih državne tovarne za svilo niso mogle predelati, pa čeprav so obratovale v polnem obsegu. Zato so nekatere tovarne razširili. ( ZRCALO ČASA ) Kakor poroča Keuter, je kralj Peter ▼ torek obiskal zunanjega ministra Edena т Foreign Office, ko je bil poprej Eden razpravljal z jugoslovanskim ministrskim predsednikom Subašičem. Nadalje se je kralf Peter razgovarjal z londonskim zastopni« kom Tita. Nad švicarskim krajem Chiasaom se je pojavilo približno deset ameriških letal in s strojnicami obstreljevalo v nizkem poleta na švicarskem ozemlju nahajajoči se vlak. Vodja lokomotive je bil ubit, kurjač in via-kovodja pa težko ranjena. 19.000 žrtev je zahtevala otroška paraliza leta 1944 v Zedinjenlh državah, tako je »poročil predsednik mednarodnega odbora za odvračanje otroške paralize. Kakor poroča „Daily Telegraph', »o s lo-delovanjem Banke v Angliji natisnili nov* bankovce in jih že spravili v Francijo. O pogojih izdaje doslej še ne vedo ničesar. Društvo za pobratimstvo med Sovjeti im Finci, ki si vneto prizadeva za boljševlza-cljo Finske, je imelo v Helsinskih zborovanje svojih delegatov, na katerem »o zahtevali temeljito radikaliziranj* (reci bolj« ševlzadljo) notranjepolitičnega življenja mm Finskem. V »oboto so v Stoekholmn slovesno pokopali zadnjega estonskega ministrskega predsednika, profesorja Jueri Uluha, ki j« dne 9. januarja umrl v Stockholmu. Te pogrebne svečanosti so postale dojmljiva manifestacija proti boljševiškl strahovladi na Estonskem. Izmed Zidov, ki so se novembra meseca 1943. naselili v Palestini, se je, kakor javlja „Juwesh$Agency", oglasilo vsega skupaj 40 za službo pri tako zvani židovski brigadi. Previdnost je pač pri Židih boljša plat hrabrosti. Britanski minister za delo j* najpovedal, da bo potoval v Grčijo in si hkrati preskr-bel Churchillov pristanek, da odpošlje v Grčijo misijo delavske strairice (Labour Party). V londonskih delavskih krogih očitno nimajo zaupanja v nepristranost Chur-chillovih informacij iz Grčije in se hočejo zato sami prepričati. Zahvale, ki si jih je bil Churchill naročil v Grčiji, se navdal« Labour Party z nezaupanjem. M letnega bivšega kanclerja angleškega veleposlanika v Cungkingu sira Erica Teich-manna so na njegovem deželnem dvorcu v Norfolku umorili severnoameriški vojaki, ko jih je zasledoval, ker so tam vlomili. Francoski komunist prerokuje Madrid, 19. Januarja. Iz New Yorka poročajo, da je poglavar francoskih komu* nlstov Maurice Thorex izjavil nasproti nekemu zastopniku UP, da se morajo prej alt sqo«lltl talco w Pramol^ kakor tudi* V Zedinjenlh državah „socialni prevrati", ki bodo sličili na one, ki so se pripetili pred sedaj že skoraj 30 leti v Sovjetski zvezi. Thorez, ki se v tem primeru, da ne bi bleknil kaj nepremišljenega, nekam zvija pri izražanju, gotovo ne meni nič drugega, kakor da bodo v d oglednem času boljševlkl vladali tudi v Franciji In Zedi-njenih državah. Obe te državi sta vsekakor že zdaj na najboljši poti do tega. Vmrlae 411.1 Unii-k ond Dnickerei KUml-n OmbH Klarrtifart -- VeriseaMter: Or ИтП Hef»14 vojne rolon v vatikanske; ----"• otrok in to v rodbini kanclerja japonskega veleposlaništva. V okolici Hallstaita, kjer se že celo vrsto let vrše zanimiva starinska izkopavanja, so našli v novejšem času zopet več okraskov iz zlata. Med okraski je več zlatih obročkov, najdragocenejšo najdbo pa predstavlja zapestnica iz zlate pločevine, ki tehta 12 gramov. Nadalje so našli prstan o katerem sodijo, da je star najmanj 2500 do 2700 let. v eivwitzn sta pred kratkim obhajala 80 letnico rojstva dvojčka Pavel in Emanuel Kurek. Oba brata Imata precej «lično živ-Ijenjasko pot ter sta bila tudi oba y sodni službi kot tajnika na sodišču. V stari Grčiji je nekaj časa bila moda, da so moški nosili dolge kodraste lase, ki so jih zapenjali z lasnicami. Bogatejši moški so nosili lasnice iz zlata, okrašene z dragulji. Prvi boj v zraku. Prvi zražni dvoboj je mnogo starejši, kakor bi si utegnili misliti. Do prvega dvolsoja v zraku namreč nI prišlo v špansko-amerikanski vojni v začetku našega stoletja, kakor smo do sedaj mislili, ampak se je odigral že sto let preje. Leta 1808. sta se borila dva plemenita gospoda, gospod Le Pique in qosood Grandpre za naklonje- na slika izjav uskokov |e izraz popolne tragedije. Hoteli so mir in obdržali so vojno, hujšo kakor kedaj koli. * Ko so bili Nemci v Romuniji, se jih je komaj občutilo Življenje je šlo preveč v svojem navajenem tiru za narod ki se je takrat bojeval za svojo eksistenco kot evro-pejski narod. Zasedba po boljševikih pa je veriga stisk, ropanja in še hujšega, brutalnost v vsaki obliki. Nihče jih ne more trpeti. Instinktivno protisemitsko kmečko ljudstvo vidi Žide na vseh cestnih vogalih mogočnejše kakor kdaj koli. Dijaške demonstracije s parolo „Zldje na fronto" so se končale z mnoštvenim zapiranjem. Mladenič Mihael dobi prvo zahvalo Stalinove hiše s komunističnimi demonstracijami' zoper pravico svoje eksistence Odkrilo se kaže sovraštvo in surovost zmagalca, kjer se srečajo romunski In sovjetski vojaki, Tudi častnike so pretepli Toda romunski vojaki naj se le bojujejo. Vabili so jih s Sedmograšklm namenoma so jih poslali v boj zoper ogrske oddelke. Romunske zgube na Ogrskem In Sedmegraškem so dvakrat tolike kakor prejšnje zgube na vzhodni fronti. To da misliti. Dva dogodka sta zajamčena. Ne potrebujeta komentarja. Ko bi moral« neka stotnija romunskega pešpolka nastopiti k napadu, da nekdo v jarku duška svojemu nerazpolo-ženju ter se brani, storiti tudi samo en korak Dobil le pismo z vsebino, da sta bile žena In hčer po SovjeMh posiljeni In umor leni, hiša In dvor do golega oplenjena. — Drugi dogodek: Romunski častnik v taboru za izvežbanje zakliče novincu jasno In plašno za slovoт „Pobegnitel Ce bi laz mo gel, bi šel v zami ter bi vam kazal poti" Spominjamo se nekega dogodka v ipo-mlmdl v neki vasi pri BrnSovu. ko so le-•ell mimo 4pv»rnonm«rtSk' bombniki, nota bene, ne da bi kal pdvrgll Tu t* klicalo romunsko prebivalstvo ki v lastni deželi od vo|sk* i« ni čutilo ničMar, da n( шмМ Dalje mitlita, da |e razorožitev takih dežel bistvene važnosti, dokler se ne utrdi širše zasnovan trajen sistem splošne varnosti. Obe državi bosta prav tako podpirale in vzpodbujate vse ostale porabne ukrepe, ki naj miroljubnim narodom olajšajo težka bremena oboroževanja. Ne samo da "groze z napadi: napade že doživljamo! Samo v pravo smer naj puri-tanska gospoda pogleda, pa jih bo videla. Kdo je Iztrebil nekomunistični sloj v baltiških državah? Kdo je „likvidtt-al* več ko 10% prebivalstva v Poljski, ki jo je zasedel? Kdo je pokrovitelj najbrutalnejše čistke, ki jo je kdaj koli doživel srbski narod? Takšna je Atlantska listina v teoriji in praksi. V treh letih smo jo imeli dovolj priložnosti spoznati. Komur to še ni bilo dovolj, mu je zdaj Roosevelt sam pomagal iz-pregledati. Kdor je kljub temu ostal slep, mu ni več pomoči. Pač: z bombo po glavL A takrat je za glavo prepozno. zopet nemiri na Siciliji; vzrok je ta, da so Slcilcl spoznali, da so žrtve anglo-ameriškega izžemanja. Poročilo pravi, da je Bono-mljeva vlada uradno sporočila, da so se pripetile »motnje miru« pri vpoklicu več za oboroženo silo določenih letnikov. »Uporniški elementi« tako se izraža Reuter, »so pri tem izjavili, da se Italija žrtvuje zgolj za koristi drugih držav.« Reuter pravi, da je bil položaj resen in da je trajal več dni. Stanje državljanske vojne v lublinski Poljski O razmerah, ki sličijo na državljansko vojno, v po boljševikih zasedenem delu Poljske poroča lublinski dopisnik listu »New York Times«. On poroča, da so pristaši poljske begunske vlade trdovratno vojsikujejo proti lublinski vladi. Številni umori in zastraho-valnl čini proti pripadnikom lublinske vlade so na dnevnem redu. Nasprotniki vlade izdajajo ilegalne časopise, v katerih prebivalstvu v Imenu londonskih beguncev prepovedujejo ubogati lublinske ukaze o mobilizaciji. Kdor kljub temu pristool k sovjetski vojski, bo kaznovan s smrtjo. nosi lepe primadone pariške opere. Pri tem je prišlo na obeh straneh do ostrih besed. Gospoda sta se nazadnje odločila za dvoboj. Izbrala sta zelo izviren in pozornost vzbujajoč način dvobojevanja. V dveh balonih sta se dvignila ▼ zrak nad pariškim dirkališčem Lonqchamps in sta začela na do'-o-vorjeni sodnikov znak, ki qa je dal doli na zemlji, s samokresi streliati drua na drn^e-qa. Gospod Grandpre je kmalu prestrelil balon svojega nasprotnika, ki je strmoal=vil na zemljo in si zlomil tilnik. Sodnik (in verjetno tudi primadona) je pronl^sll za zma-CTo*nr>da f^rmrdoreia, ki se je .л!гпо spustil na dirkališče. Človek te nehote začudi, ko izve, kako zelo se lahko človeško telo ohladi, pa vseeno ne zmrzne. Človeška kri prenese še 22 do 24" C pod ničlo, ne da bi ji kaj škodovalo. Važnim življenjskim orqanom pa mraz pri 30" C pod ničlo že škoduje, narobe pa okončine in udje prenesejo za nekaj časa brez škode še nižji mraz. Diplom. Opfiker C* KR(^NFUSS Kfogenfurf, Bahnhohfra^e 15 Bit auf weiteret {eden Vormittag qeichlossen. Drevo, ki raste od rose Čudovita rastlina, z botaničnega stališča bolj drevo, ker ima debelo deblo, čeprav s* skriva to v zemlji, je »Welwitschia mirabilis«. L 1860. jo je v subtropski Jugozapadni Afriki odkril avstrijski zdravnik Welwitsch. Kafri jo imenujejo »tumbo«, kar pomeni rastlina« in to ime je zelo umljivo, kajti za širna ozemlja je to edina rastlina, ki more v njih uspevati. To so kamnitne in skalnate puščave Ju-gozapadne Afrike, kjer lahko potuješ nekoliko dni, preden dospeS do človeških bivališč. Tudi, usnjati listi velvičije rasejo neposredno iz skritega debla, in se širijo 2 do 4 m od njega. Ker je deblo samo kakšen meter debelo, sestavljajo listi ene same rastline pogostoma 8 do 10 m široko zelenico r puščavi. Ker rase rastlina zelo počasi, smemo povprečno starost odraslih poedink ceniti na sto in več let. Kafri liste velvičije pridno sekajo, sušijo in jih uporabljajo kol kurivo. V najbolj euhih mesecih leta, v juniju, luliju In avgustu, ko sije sonce 11 do 12 ur neusmiljeno na kamnitno deželo, bi morale velvičije poginiti, če bi jih ne varovale goste nočne megle. Te megle jim prinašajo toliko rose, da se rastline zjutraj naravnost cedijo. Rosa pa je v neredkih popolnoma suhih letih tudi edina vlaga, ki jo dobivajo rastline za svoje življenje. Seveda pa je tudi vzrok, da morejo uspevati le v puščavskih krajih, ki niso predaleč od morja, kajti le tam je dovolj nočne megie. V novejšem času so neko železniško postajo tistih krajev, kjer rasejo takšne, drugače prav redke rastline. Imenovali »Welwitsch«. obenem so rastline, ki so se na tako zanimiv način prilagodile, puščavi strogo zaščitili. iiMMMMiiiiiiiiHiiiiiMHiiiHiiHimHuiiiuiuiiiiiniMiiiuHHiHiiHiniinH več vzdržati, da se mora napravlM koneoi Sedaj pa Imajo „mir' Nezmoteno pa te bojujelo nemški polki na lugu vzhodne fronte, kamor jih postavi povelje, povtod za domovino 1ж ■ tem м Ev« Tragedija, Нижмјје in spoznanje Napltal Kriegsberlchter Theo Goebel V tem odseku vojn#, ko gre za svoje, nemški narod za tragedijo evropskega Jugovzhoda, ki jo je ta sam zakrivil, nima večjega zanimanja, kakršno gre bojišču — In ne "Najvažnejšemu. Ogorčenost nad zamotanim koinpiei^tom, ki sega od omahujoče nezanesljivosti do očitnega Izdajstva, Je razme-stopilo v ozadje po današnjih še bližnjih skrbi. Za poznejše zgodovinarje bo tu neizčrpna snov dejstev. Tiče se pa nas tudi danes v toliko, v kolikor je s tem v zvezi trdi boj nemških divizij v severoza padnem delu tega prostora. Nemški vzhodni vojski je bila s tem, da je bila z izdajstvom Bukarešte prisiljena v kratkem roku opustiti štiri petine Karpatov, naložena ena Izmed najtežlih dodatnih obremenitev vojne. NI bilo mogoče braniti naravne trdnjave skoraj Iste vrste kakor so Alpe. Da sovjetski oklopnjakl nato niso bili v iettih tednih pred zidovi Wiena, razsvetljuje delo opetovano na zgubljenem pro-»toru bojujoče se armade In njenega vod ttva, ki Je le zaradi večjih dogodkov ne Zapadu potisnjeno na drugo mesto Nemška Javnost se nI veliko nadlegovala z Isto, časnimi nevarnimi vitajaml na Slovaškem In * znaki propadanja v Budimpešti, ki to te ^•da tudi vplivali na zavezniško ogrsko ^*1tko. Bliskovita vojska manjših bojnih *^Р1п na Slovaškem je pokazala nemškega na bojišču v tamotni nadmoči kako: „ *1 koli prej v trečnejšlh čatih. Vojaška •'■nott vttašklh klik te Je zmanjšala na toln^t? nevarno „normalno* nadlegovanje n,. , ottane, Je le še oitanek popolno <,tirt.,°'l''evlšklh In kriminalnih elementov v «nV.« gozdnih ozemljih Potebnlh tpo doka*!)! ravno slovaški henditi niso nI d«11 .1 »ločlntklh elementih nahujika nl_dejl^^.lov,iit,g, naroda to t tvojim tla- 4o4alMt« doiucaU debr« ma- no dejstvo-, da je dolga nemotena razvejenost v meščanskem slogu življenja skoraj avtomatično združena s smrtno nevarnimi iluzijami Počakati je treba, kako bo mogla slovaška pregruplrana vojska podpirati za obrambo Slovaške trdo bojujočo se nemško vojsko Ogrski zaveznik preživlja in trpi najhujši čas svoje zgodovine izza turške poplave 17. stoletja. Z nemškimi oddelki tesno zvezane ogrske čete se težko In duševno zelo obremenjene bojujejo v prestolnici in v severo-zapadnem delu dežele Ogrski narodni socializem je v zadnji uri prevzel po vrstečem se vojaškem razvoju otežkočeno nalogo. Trudna fevdalna država šarmantno - malomarnega „Laissez falre" je zapustila slabo dediščino Toda tradicionalno korajžo In skušeno sposobnost dokazujejo neštevllne honvedske enote. Junaški čini posameznih bojnih skupin se odlikujejo v razpoloženju množic, ki je samo ob sebi vojaško uporabno, toda potrebuje novih voditeljskih im-Dulzov In oblik da se nova narodna vojska zopet navzame slavne tradicije madžarske ga vojaštva v svetovni vojni. Vesti Iz po sovražniku preplavljenih pokrajin dajo temno sliko. Tu razsajajo Sov jeti prvikrat v deželi evropskega jedra, kjer^ se odpovedo slabi krinki „osvobodite-Ijev": plenjenje, posilstvo, umor in ubijanje od strani vojaštva, kateremu se zavestno dovoli razsajanje. Kot žalostni „zmagalcl" nastopajo prodane romunske divizije, topovska hrana sovjetske vojske na Ogrskem. Kaj poleg te ga le hočejo zdaj na slovaški meji, tega Hm v resnici nihče ne more povedati Pride ■nnoqo pffbfžntkov pr'Slo bi tih še več Č# ne bi Imeli tako slabe vesti proti izdanim zaveznikom od prej In proti Ogrom, katMTik dežel# м pomagal) opl«nM. Sklad- Povsod kaos v „osvobojenih" državah Iz vseh krajev sveta Straa k. — ###v. & KAIAWAHIIM BOTl Sobott. M. Iwwri* ХМД. Vsem svojcem vojnih poškodovancev in zaostalim vojnih žrtev T občinah Holm, Komenda, Woditz in v vseh občinah v Tucheinertalut Kadar Vas kak vojaški urad naravnost obvesti, da je Vaš sin ali mož pogrešan ali padel junaške smrti, obrnite se na gospoda Rode, ki je Betreuer der NSKOV v Stei-nu, Schutt No. 22 (Raifteisenkasse), da boste dobili podpoi^p za starše ali rento za zaostale. On je razen nedelj vsak dan med 10. in 12. uro v Raiffeisenkasse in Vam bo z nasvetom in dejanjem pomagal. Treba Vam je prinesti s seboj samo obvestilo, ki ste ga prejeli od vojaškega službenega mesta ali Vašega Ortsgruppenleiterja, ravnotako rojstni list padlega (poročni list, rojstne listine nepreskrbljenih otrok) in svojo članr;ko izkaznico pri NSKOV. Ce pa še niste član, se pri priliki prijavite za pristop. Kreis Rmdmaiinsdori. (Smrtni primeri). Od novega leta sem so zabeleženi že trije smrtni primeri;; Michael Zalokar, posestnik in dimnikarski mojster, star 52 let, potem eden izmed najstarejših Radmannsdoiferjev: Jo-hann Schlibar, bivši čevljar in hišni posestnik, star 83 let in vdova po zdravniku gospa Fanny Voves, roj. Ferlinz, stara 78 let. Radmannsdori. (Avtobusna pr o g a). Deutsche Reichspost je zopet stavila v promet avtobus na progi Radmannsdori—Vel-des, ki vozi po dosedanjem voznem redu. Radmanaidori. (Nova pekarna). Tukajšnji pekovski mojster Anton Presterl je prezidal do sedaj svojo navadno pekarsko peč s kurivom za les v peč s kurjavo na premog po sistemu Lutz - štedilna kurjava. Posamezni deli in oprava so bili nabavljeni pri tvrdki Lutz Franz, Dilrrheim in tvrdki Austria — ing. Ludvrig Mandl, Wien, montažo in obložitev so pa brezhibno izvršili domači mojstri. Možnost izvršitve teh del v šestem letu vojne je posebno omembe, vredna. Rodbinsko kroniko iz Goren{ske Badmanadori. Rojstva meseca decembra 1944. Ladislaus Schusterschitz, Maria Ka-pus, Maria Zielidi, Linda Eichholzer, Josef Kalan, Johann Rasmann, RudoH-Johann Bo-hinz *md Krista Schmidmeyer. — Umrli so; Sabina Wendling, roj. Theiss, Maria Kapus, Rudolf Pissek in Andreas Humerza. — Poročila »ta se; Gottfried Suppan iz Asslinga in Friederike Widitz iz Zwischenw&sserna. Kreis Stein M«in. (Hraber Gorenjec.) 21 letni kmečki sin Jakob Kuchar iz Saborsta, občina Lusttal, Gefreiter v nekem grenadir-skem polku, je bil odlikovan za hrabrost z EK (železnim križem) 1. in II. razreda. I\ioi zwerlnski zločin oi-arsklli bandilov Lastno po.očil vH Krainburg, 19. januarja. Dne 10. januarja t. 1. so oi-arski banditi zakrivili v Krain-burgu nov zverinski zločin, čegar žrtev so bili številni miroljubni Gorenjci. Ob 6Л5 uri zvečer, ko so, kakor vedno o tem dnevnem času, sedeli v kavarni in restavraciji hotela „Evropa" mnogi gostje pri večerji, je sredi kavarniške dvorane eksplodiral tempiran peklenski stroj. Tla kavarne so se podrla na spodaj ležeče gostilniške prostore in pokopala tam nahajajoče se goste. Posledice eksplozije so bile strašne; trije ljudje so bili ubitih, 12 oseb, med njimi 10 žen in deklet. X 'v a n k e n Z o t t: ■< je bilo težko in 20 laže poškodovanih. Težko poškodovani so zadobili večinoma grozne opekline po obrazu, prelom noge in zmečkanine. Po umoru otrok v Asslingu nas pač ne more več začuditi noben ie tako strašen zločin oi-arskih banditov. Toda neizbrisna sramota naj po teh zločinih zadene tudi vsakogar, ki kljub vsemu temu Se podpira te nestvore svojega naroda, jih smatra za patriote in tako pljuva svojemu lastnemu narodu v obraz. Kdo Џ ščuval na vojno? - .Angleško lelo Napisal pr»f. dr. Friedrich G r i m m sđiat/ft schr bie 5 Grad Warme, • doch nichl mehr. Kartoffeln immer in kuhlen Raumen lagern, niclit in Heizungs- und Luftschutzkellcrn. NSK. Zgodovinar, ki bo nekoč obravnaval vprašanje vojne krivde iz leta 1939., se ne bo smel samo zadovoljiti s preiskavo vzroč nega materiala, ki ga vsebujejo različne barvne knjige v vojni udeleženih držav. Mo ral se bo tudi ozirati na poročila očividcev ki so zavestno doživeli dobo med obema vojnama iz leta 1914. in 1939. V času tiska in radia se priprave vojne ne dogajajo samo v uradnih sobah kabinetov. Lahko se tud; neposredno opazuje obnašanje krogov, ki odločujejo o vojni in miru v različnih državah. Ce se držimo te metode raziskavanja o vojni krivdi, bomo prišli še bolj kakor pri pregledu spisov do ugotovitve; Nemčija ni hotela te vojne, ne nemški narod in najman) pa še Ftihrer. Sile, ki šo odgovorne za to grozno vojno, se morajo iskati drugod, v Londonu in New Yorku in v Moskvi. To mora potrditi vsak, ki je bil pred to vojno večkrat v inozemstvu. Opaziti je pač moral, da so v vseh državah, ki so se takrat nazvale demokratske, v Franciji, v Severni Ameriki, na Poljskem, v Češki itd. delali na to, da postane javno mnenje zrelo za vojno z Nemčijo. Živčna vojna resnično ni nobena nemška iznajdba. Ugotovili ste jo lahko v letih, ki so bila pred vojno, pri vseh narodih, ki so oostali pozneje naši sovražniki. Medtem ko so v Nemčiji po Ftihrerjevem povelju v časopisni, filmu in političnih spisih zadrže vali vse, kar bi kakorkoli moglo škodovati politiki miroljubnega sožitja s sosednim: državami, so trpeli in pospeševali pri naših nasprotnikih, da je nesramno časopisje napadalo in vlačilo po blatu Nemčijo in Fiih-lerja. Razširjali so v teh državah najneum-nejše laži po časopisju, kakor na primer o nemškem izkrcanju v Maroku, ki je izzvala v Parizu naravnost panično razpoloženje proti Nemčiji. Radi tega je končno nastalo duševno stanje. dq so si rekli ljudje: »Rajš' naj bo strašen konec, kakor pa ta strah brez konca! П fauf en / flnlr! Naj bo že enkrat konec!« Splošen fatalizem je prevzel javno mnenje v nasprotniških državah. Govorili so drug drugemu: »Ce že mora priti do vojne, nai bo to rajši danes kakor jutri«. Zmeda je bila tako velika, posebno na Francoskem, da se la tam vedno lahko slišalo: »Ce se bo jutri spet začelo, tokrat ne bomo vedeli, zakal niti proti komu, niti s kom«. Tudi ni manjkalo svarilcev v drugih drža vah. Znameniti francoiski politik, bivši mini ster, mi je zaskrbljen rekel nekega dne v Parizu: »Gonijo nas v vojnol Fran- cija je danes podobna možu, ki iz strahu, da bi postal moker, skoči v vodo. Uboga Francija!« Nek drug Francoz je rekel 1. 1937.: »Prišlo bo do vojne, in sicer v trenutku, ko bo pritisnila Anglija na gumb. To se bo zgodilo, ko bo Anglija pripravljena na vojno Sedaj še ni tako daleč.« To je bilo splošno mnenje na Francoskem. Imenovali so to: Annee Anglaise! Angleško leto! Leto prihajajoče vojne, leto, v katerem bo Anglija pripravljena. Nekateri so mislili, da bo to leto 1941., drugi, da bo to leto 1940. V Nemčiji pa se je ob istem času zgodilo vse, da bi ostalo javno mennje mirno. Ce si se vozil v letih 1935. do 1939. iz Nemčije v Francijo, si imel vtis, kakor da bi zavozil iz miirnega pristanišča v razburkano morje. Pri tem se je poznalo jasno, da je bilo razburjanje umetno narejeno. da so ga prinesli žičarji od zgoraj dol in od zunaj sem v množice. Narod se je branil proti temu ščuvanju tudi v Fran ciji. Kako pa se je v vsem tem času, ki je bil pred to vojno, vedel Ftihrer, kolikokrat je Angliji in Franciji ponudil roko radi po-mirjenja in miroljubnega sodelovanja? Najprej nasproti Angliji, s katero je sklenil dogovor glede brodovja, ki je dokazal Angliji, da nima Nemčija namena, da bi se kakorkoli dotaki^ila angleške pomorske veljave. Končno je šel tako daleč, da je ponudil Angliji celo zavezništvo in nemško oboroženo moč za obrambo angleškega im perij a. Potem nasproti Franciji, kateri na sproti je v, številnih izjavah pred državnim zborom, na strankinem dnevu v Nurnbergu in ob drugih priložnostih skušal doipovedatl da je pripravljen, za vedno končati stoletni spor med Nemčijo In Francijo, Kako je pospeševal pokret frontnih bojevnikov, sploh vse, kar bi lahko služilo miru in sporazumevanju) Ko je spodletela razorožitvena konferenca, ie predložil Ftihrer iz lastneqa nagiba An -#'il In Franciji predlog o razorožitvi, o katerem danes povsod priznajo da bi bil lahko služil kot edina pametna podlaga za splošno razorožitev. K temu pri dejo njegovi veliki programi, njegov pro "tram 13'h točk z dne 21. maja 1935. leta in njegov mirovni projekt 19 tih točk z dne 31 marca 1936. leta, kakor tudi predlogi, ki jih je napravil radi odstranitve zadnje krize s Poljsko v avgustu 1937. leta in njegova po novna ponudba mira po končanem vojnem oohodu proti Poljski. Ko smo junija 1940.. leta zmagali v Franciji, in bi bil Fvihrer lahko naložil mirovne po gore, kakršne bi hot«l, M pcm#(M marieJe Petaiau v Montoireu roko za izmirieni«. Kako pa mu je bilo vise to povrnjeno? Danes jih je mnogo v nasprotniških državah, posebno v Franci#, ki priznajo, da sta Anejlija in Francija v letih 1933.-1939. delali politiko zamujeiih priložnosti, ko ■ nista odgovorile na noben Fiihrerjev predlog glede mirnega sodelovanja. Nista hotele sii-šati! Hotele sta vojno! Do viška je prikipela gonja, ki naj bi napravila narod v naših nasprotniških državah zrel za vojno, po zasedbi Prage dne 15. marca 1939. leta. 15. marc leta 1939. je bil rota, ko so v Londonu »pritisnili na gumb«. Jasno se je občutilo, da je bil s tem prekoračen Rubicon. Celokupno Angliji po'slušno časopisje sveta je začelo splošni, napad proti Nemčiji. Povsod so bile iste fraze, »Nemčija se je postavila izven vsake pravice." „To se mora enkrat končati'"* itd. Okoli poldneva 15. marca mi je rekel znani francoski politik; »Zdaj je tako daleč, vee predpoldan je delal telefon k Londona V Pariz. Navodila časopisju so dana. Naskok se bo začel z opoldanskimi časopisi.« Od tu naprej je postajala gonja vedno hujša. Priredili so britansko-francosko vojaško parado v Parizu in v filmskih gledališčih so bile gala predstave, v katerih so skušali spet oživiti »Entente cordiale«, »z leta 1914. V tedenskih pregledih so ka%&M samo vojaške slike, v katerih so predočiil moč britanske mornarice, zračnega orožia in oklopnih voz. »Kdor je kot Nemec doživel te dogodke v Parizu spomladi in v poletju 1939. 1., moral priti do spoznanja: »AngleSko lete, leto prihaiajoče vojne se je začelok Gospodarsko izkoriščanje francoske Se* Afrike po Amerikancih postaja vedno bo# brezobzirno. Tako so ameriške oblasti v T» nisu prepovedale izvoz fosfatov v druge države razen v USA. Tudi uporaba fosfatom kot umetno gnojilo za francoske in t«mišilee kmetovalce je prepovedana. Prepoved pomeni silno gospodarsko škodo za Tunis, ker #o bili fosfati glavni izvozni predmet Tunisa. Auf jeden Mann kommt e* oni Nur der beste Mann ist gut genua, »m in de/ Tronsport-Abteilung durch kluges Disponieren zusatzlichen Frachtroum fjr d's Front freizumochen, Denken Sie zum Beispiel on folgende Punkte; 19. Sind die fur das Be- und Enf-laden der Giiterwagen Ver-antwortlichen uber alle Be-stimmungen und Anordnungen der Reichsbahn geniigend onterrichtet? Kann der Emp-fanger auf Grund sofortiger .Versandanzeiqe die Entladuna ТРТШШТТд- ■ vorBtreTTSn? 20. Seize die zum Ausiaden be-stimmfen KraHe bestmoglich einl Bestelle norialls betriebs-fremde L&dokolonnen! (siehe Punkf 1 unserer Reihe!). Wer der Reichsbahn hllft, hllft der Froi^l _ Au»ichn9iden, lammeln, imme* wieder ABZTLlCHElt ^ОЈПГГЛГГ ' Kralnbnrg: Am 81. Janner: Dr. Bndolf On-e 21. Kernnif 1Л MALI OGLASI iscE Sprejmem vrtnankegk vajenca ж vio oxkrbo V hiil. . FUmene po-nndbe podati na nailov Hermann Koller, WeioiiaelidoTf M, вт. Velt a. d. Sawe. 4657-1 v N A .1 R M« SLUŽBO DOBI Vftjenca irae:ovai(j« toltlitiC »prejme Johann 8tefant«chit«ch, Watfenerieuirtier. St. Velt ». đ. Sawe. : 'poUoJeni šelemničar, vdovec otrok, i#čA celotno oskrbo pri sn-moetojnl ieneki, etari 30 do 45 let. Ponndbe na пцтто K. B., Krbf.. T>od »Upokojenec« #t. 4672.4. V neizmerno bridki žalost $pnrofamo v»em sorotini-kt>m in prijateljem, da je nas nad vse ljubljeni min in brat JERNEJ WIZiDNEB Gefreiter iHi evoje cvetoče, upapolno živ Jenje na italijanski fronti, dnt M. decembra 1944.. star koma: -5 let. Dragi Jernej! Nikdar več no „ mo videli tvojega dobre^''. ertno me ymejot^ega obraza. Da o.c- proč od svojih, ki te ljubijn 'Kn^ivaS Krije te mr/Ла tuj-fmlja. Sedaj »I ti reAen v«e Nova mode. e6 iia pre TnoR'. 600 kg izdelanega železja, po-ipj? Ae Aamot-materlal »e proda za l? 000 BM. Informacije daje Strbenz v Aialiugn in pekarija v Маппж-})urgn št. 98. 4671-B ?rodam ćevljarekl levoročni itroj, malo rabljen, snamke »Singer«, aa "00 BM in dobro ohranjeno mo-'iko kolo aa 45 BM. Perne ICristi* . XokvHs 85 — Krbg. 4696 6 K C M :upira piiiUni »troi in radloru* .1* mdi VolkiempfliBffer. - Sai« Llnd, ^pt#oh*ch.M&tten 500, Oberkrain. ЧШ)-7 TCnpim malo rabljeno kuhinjsko in sobno opravo. - Naslov v K. Bote. TTrbf.. pod It. 4663-7. Kupim gramofonske ploWe, po mo*. nosti slovenske. - Naslov se isve pri K B.. Krbg., pod ftt. 4656-7. "'ipim do 1000 kg sJame. - Ponudb« л K B. Krbff., pod it 4634.7. ;upim kravo, dobro mlekarico. . "^луаг Andreas. MMbelfischIerei. Veit a d Sawe. W3-7 Lepo. novo elektrirnu peC menjam ZH (i(/bro ohranjen otroSki Športni voKiffk Pef je lahko za 220 aH za 380 voltov. - Naslov v upravi K. B . Krbff.. pod At. 4693 15. Режо, гфро, krompir In meno мтв-njam s» drva s« kurivo I - Naslov se izve pri K. Bote. Krainburg. pod št. 4681-15. Dobre gojzerje št. 41-42 ali kon-certske citre menjam za radio Volksempfftnger. - Ponudbe na K. B.. Krbg.. pod št. 4670-16. Ved košev gnojft Mmenjutt м dobro seno. Cater Albina. Kokrlti 96. 4632.15 Menjam moško obleko 162 do 163 cm dolžine, kakor tadl šenskl zimski plašč sa moško ali žensko ko-lo. Naslov v K. B. Krbg. št. 4696-15 zamenjam novo otroško posteljico za veliko posteljb. Schnldar Jo-hann. Seelandstr. 86 (Falkendorf) Krbg. . 4695-15 Temnomoder. dobro ohranjen slm-skl plašč It finega blaga. 112 om dolitne, lahko se tudi podaljša. In elo dobro ohranjen otroški šport-\i voslček. menjam za dober šl-vftlnl stroj. Naslov se dobi v X. B. Krbg. pod št. 4697-15. Dobro ohranjene damske škornje Št. 38 zamenjam sa dobro ohranjeno žensko kolo Basllko doplačam. Naslov se dobi v X. B. Krbg pod št. 4700-15. I z G Г B L J E N o ui. Utcojibra 1944. je "bila Irgubl.-e-n» ttika alata veritioa pred hote-lom »Snropa«. - Najditelj naj Je proti viffoki nagradi odda v hoteln ^"Rnropa«. Krainbnrg. 4631-22 B N O M E N J M MisKe menjam r.iili" VolkmempfMnger. - Naelov v K. B Krbg,, pod it. 4*8-15. Dr/bro ohranjen gramofon s р1о#Ли mi' xamenjam ш dobrrt ohranjeno /enmko kolo. - Naslov v upravi K Bote, Krbg., pod it. 4693-15, l>..f 11. ju 1946. »om sfubU cd vVetiiiitii do KriUiibnr(a d#-narnioo 1 manjšo vioto dcnuju, iiajdtn* itvarl odda proti nagradi na Im« laatnlka *11 pri npravl X B. v Krbg. pod št. 4701-23. V vlaku, ki prid* 1« XUgenfnrta b pol 3. na AMlIng, »em poiabUa In* 11. t. m. malo aktovko. V nji :iO bU* moj* In od 8 otrok livU-ak* karte, jajčn*, krompirjev* Itd. Najditalj M naproša, da kart* proti primerni nagradi odda na na-■lov, Jan Angela, 1Tnt*r Ooriach 15S b*i V*lđ*#. — Lamtnega pri-delka Uvil nimamo, imo odvianl od kart. bomo lit* teško pogrešali. MSB-ia 'KJobanii Sell C Лишсспме, redno poklnj*. - Oddelek м popravila aparatov in neh optičnih tn-gtmmentov. 5981-23 VERMIS C HTES biubathiUe bei Fliegtrschuden lal heute seibRtverstUnJlIch — aber Vor»icht hel elektrlecheii AnliiKen! Kiir kUnfU({e SchaUenfestetellungeii tnt ea wichtiK zu wliujeii, welclie nuume Jewells zu einein Strom-krela Kehliien. Also: Oberall dns Mctit einRchalteii. daiin iiachelii-nmler Jede Slcheiung lockern uiid Jedesmal autechrelben, wo da« Mclit erltecht. Neben jede Sloh«-rung ninen Zeltel klebeii, der die zmn Slrorakrels gehbrenden nilii-me neimt. Dam 1st eln wIchtlKer Uat ven Doppelwendellii. dem Uat-KOber (Ur Llcht und 1лп\р«п иач dem Hause OSRAM. 7238 Beparierte Herrenwksohe voniohtig WMiolien. Wenn In der Repnratui'-■ (■11« das durch langen (iebiHurn HMil hllurin«« Stopfon unanHPhnltrli ■ wordeiie Stuck wieder geredei H\irde mUssen wlr dun h wnn"'""" UPS WaschMi dazu beltragen . , nwh lange hUlt. Wc.llKemisfhte ■nteiwHscHe darf nlchl K=kn^t, Iiidern nur sohwidi ■ulien werden. 9uiitP wird held newaschen aher nliht ickix'ht . VV<'r WftMcho una K.lel-!|;mg pfleg^an. behandelt. dlcnt dor A'rleiCHwlrtHchuft. DrinKend geHUcht li«e Peldwebel der Uhrenden Trup. 0«. Kntsolter *0"». StellraMher S»ttler, rut. .crmelster. BtiUImeUUr, Piihnen-aolimlede Kuohenmetater, ehemii-Ице Kav'allerte- and ArtUlarleoffl-tlere Vet»rlniire. - Inteie^senteii ilpr jiihrKiliige IMS und Biter, such Krlegsvrrsehrte, wollen Ihre Be-vcrhuntten elnrelchen an Otto Krnst Becker, Berlin.Charlotlen-burg », An der Нмг«и>. I, vliaclatiiliiot« (die stitrlaMidoii Mm-кеп- u VerdauungsiriiJlen) kuuiien nur b(!«cl)i:inkt erzwKt werden. Sflten Rte spnrnam; aiich eln klfl-iies Quantum hat voile VVlrksura-kelt. In Apotheken erhBltllrh. — KrzeuffunK: »8rhubert« - A)iot hcke WIen XTT '82 GlersterKasme 5. 7313 Mioht weniger nehmen, ale die Ge-tirauch.sunweiBung vorschreibt! Sa-natogen t^ornminim Kalzan glbt es heute zwar seltencr. aber doch In unverniinderter GtUe. Die Jeder Packung atifgedruckie MlndeBtrtosle blldet die Grundlnre Illr die Wlrk-samkelt, Wenlgcr nehmen hieOe ир^ ren am falschen Flei'k! - BAURR & Cle. JOHANN A. WttT.FlNG Berlin. 7349 D1« Xohltnklaaer-ОАГМ. — Melii Kreund, Dir mei'm )iiermit yenaurt die Kohlenklauergjnde tuRt - vci Mteckt Buclit mle Dl'h nen - dnim laC Dl' h vor ihr warneii • mlt LIchf und Ar/enei Л Uti Ihrer Macht vo^el _ ,|n,m F%und'",P'^ Ч01 —' diKh wenn erkrankt Dein Narhhar let - Du Kttffthrdot biet — dfiiin i.4t es Zolt, d m Dioh wohl - und tfurile brav mit CHINOROL. 7210 Blue duo*®* Gwchichte • wcnii шнп Rllerlel Medikamente In der llnvie-apotheke hat, deren VerwendungK-7.weck mnn nicht nirlir welB. Daium Immer gleich eineti ent8pi4»rhetidf*n Vermerk auf die ОгГИЦ© r......'^on. wo ein Bolcher fehlt! Vsate-BUrjrer, Unwigbar aber aiisschlasKebend iwl die Ideo der јипк:^*п Nalinneii Im houtitcen SchickHulsknmpf. UnwKK-hftr sind die Sj)urrn an Hc/rmonon, JJnzymen oder Vif nuinen. die den KrfolK eine» Anmrimlttelr cntscliel-Hen krtnnen. LangJUhrige Krfalirim-Ken mtehen Ш1н zur Krkennung die-:4*r hncinvirkmamen KrUfte avir Ver-(UKunR. Dr. Madana & Oo. Arznei-mittel anx Kri.4chpflmi7.en auf deut-^rhem Boden gewonneii. 740« Naohti waoht die Wuchmunn^chaft dew »SUdontdeutHchen Warhdlenitea* Klagenfurt FeldmnrflrhHll-OonraU-IMutz 9. Ruf 10-30. Uber Ihr Иаи.ч, Лем( hkM. Lager umw. und whUlzt St« vf/r FJinhruch, »uer-. Get- und nonntlgen BchK(t«n. Also S<;haden verhUten und dm# bllllge Bewa-chunga-AbonnwneaI b##leWen! 7264 rio»tb«ichwerden. Kalte und NKssf vKi'iii wicheii tillufiK Froetbeulen un4 anclpre KrfrierungserscheimiriKeiv Hiervon werden am meleten Htkndt und KUBe. Nase und Ohren betrofr fen. Hier emptlehlt nich der G«, braui'li dei' seit Jah ren bekannt«n ThloHept-Bn'^'i'lon. Dlesee bewShrt# Hiiuiinilttel iBt In alien Apolheken zu nledriKen PrelMen erhilltllfh. Man iiinimt 1 biM 2 EHliiffel auf 1 Ltt^ helBen Waswers fUr Bttder und Un^ Ht-hlliKe. Thi<#ept-Emulsl*>n »teiRort die DurchblutuiiK dom vom Frc»t ge» »ohadiKten UautRewebee жм1 bCMi« tlgt hlerdurch Erfrlerungeri mM die mit Ihnen verbundenen !Hogtal#i emchelnungen. Bettfedern gegen BezufmtMin H*. ferbar. .Ton. Chri*tt Nachf. QtahW. Clmin 1. Wrild fl3n). 74Д X-lCKTSPIBIiS AJlsrrr.ioine ^Umtretihand O.m. ћ.Ж, _SiidoKt Fur JuKentil. nlcht lUffalanM. J ♦; !"ci '• I i'cr H J&b# rc"? -I'm' -rcn. AUlinp : 2. L.: »Х>м unstarbli-oh« Ker*« : 23. -26. 1.: »Sa* Jttngut* O«rlolit«. X Vela*#, Ш.—21. I.: »Mn« b*«W Bolle« ; 22.—at. 1.: »DU letita Suiid«. Badmiuiniđorf 19.—21. I.; »Жот1Ш tlich* Braatisbrt« x x ; 28.—25. Ml »Die 3 OodooM«. % Kmliiburgr, 19.—22. I.; »loh werte Dtch »af HUnden traffen« x; 3t bl.4 2Л. I.: »Mafrnerlte i 3*. x Lwtk: 19 —22. T.; »DU keaaohe derln« :: 23.—26. I.; »ЖегпеаеШ NemnurkU. 20. v. 21. I.: »Омр—g-ne« ; 24. u. 28. 1.: »DU Жо«*" ■t»]>lerin«. Steln, 19 22. T. T »Ате »* 2S 2fi. I : sOold in Wew *n»oo* 8t Velt/S»we, 30. u. 31. 1.: »Z>tf 8ohwelir«n Im WeJd** j!f5 25. 1.: »Abent#a#r Шо^ tel«. X _ . I.ltt»l, 211. 11. !M. I : »eohwetfjjai Ini Olttokf _ _ MleC, 2(1. u. 31. I.: »»•T Tigw v