•mk to&rk.. h i
h v Matih«» i poiHJnijera »» do»». t*. teh K 4,— i« po! let« „ i—
m 5«trt lete „ L—
Karoči.itia ss fSilj» 8j»ravo!5tvu • n^iiart.J m. Ciril», koroik* ulice hžtv. 5. List t«
do od ;iovo(H.
L>sieftaifci katoL K» fenžtv* tt-¡4*
SLOVENSKI
list ljudstvu t pouk in žabam
m m
m * dMfcarai b$ 9 »;>»Ja Novak-« m * .-sem trp» po lttk-
lok opis! M D« rr*. nt-¡tiniani listi •o n« -¡<reje:usjo.
Za ci;uari!a se pUiiij« •d iiHvsiir« vrstic«, 6t M ustisiio 08 k ml, fo 13 h, dvakrat 25 k, trikrat 'i& k.
8tev. 25
7 M a r i fc o r n, dne 23 junija 1.904.
Tečaj XXXVIII.
Abiturijentom!
Preteklo je neka; let, kar se je ustanovilo v Gradcu sloven. katoliško akademično druStvo »Zarja«. Ni se nam dosedaj zdelo potrebno, označiti javno, kaj da je »Zarja« in kaj hoče; saj je ustanovitev »Zarje« plod II. slovenskega katol. shoda in je tudi v obče znano, da so ideje: slovenska, katoliška in demokratična, pravec našemu društvenemu življenju.
Odkar so pa skuSali izrabiti naSe zaupanje gotovi ljudje, polovičarji po značaju, nadejaje se, da bode dajalo društvo potuho njihovi hinavSčini — mimogrede omenjeno, so prav kmalu spoznali, da »Zarje« ni zamenjati s podpornim društvom — nas je napotilo to za gotove sloje slovenskega di-jaštva značilno dejstvo, označiti, da se izognemo takim nesporazurnljenjem v bodoče, naše stališče posebno tudi onim, ki nameravajo priti letos na visoke šole.
Da je bil v prejšnih časih pridevek »katoliški« slovenskemu društvu nepotreben pri-tikljaj, je umevno. A drugače je sedaj, v času, ko procvita verska neodločnost in verski indifereatizem, ko se deloma širi tudi odločen odpor proti vsemu, kar nosi ime katoliško. Ako smo torej pripravljeni uravnati vse delovanje za narod in domovino po pravcu vere, na podlagi katoliške vere, čemu bi tega ne izrazili v programu ? Resnice se nam vendar ni treba sramovati. Dobro sicer vemo, da odganjamo ravno s tem velik del dijaStva od sebe, ki bi nam bil drugače naklonjen, vendar naj ostane pribito, da v našem dru-
štvu, ki js in bode vedno gojilo versko mišljenje in življenje, da v društvu, ki je in bode vedno krepilo omahljive v verskem prepričanju, boječe hrabrilo, za kukavice ne bode prostora.
To versko prepričanje nas usposablja delovati za blagor slovenskega naroda in sicer delovati nič manj kot liberalno dijaštvo, katerega glavno načelo je, zatreti vpliv kato liške duhovščine in »njen sistem«, osvoboditi narod verskih spon. Na verski podlagi delujemo najmanj lahko toliko kot dijaštvo, zbrano pod praporom narodnega radikaloma, ki skuSa utihotapiti med akademično mladež mlačnost in indiferentizem, odvzeti s pomočjo vabljivih fraz mladini trdni značaj, ki je nadalje oni pojav, ona struja, katera se hoče vnovič blamirati pred slovenskim svetom: In zakaj? V časih živimo, ko zahteva ljubezen do domovine velikih žrtev posebno v obmejnih pokrajinah, v ča«ih živimo, ko se ubija in prodaja narodna zavest za majhno ceno, za majhno osebno korist. Kaj torej obvaruje »naprednjaka« pred narodnim izdajstvom, kaj daje oporo narodnemu radikalcu v položaju, kjer si nasprotujeta osebna korist in narodna zavest, kaj mu brani, da se ne izneveri svojim rojakom, da ne postane obžalovanja vredna žrtva razmer? Na podlagi katerega zakona mu bodeč dokazal, da dela krivico, ako zataji svojo narodnost, ako ne na podlagi vere, ki daje človeku v vsakem položaju potrebno direktivo? Ako se torej kratko izrazimo: kdor ni veren, ni nraven, kdor ni nraveo, ni značajen, kdor ni zuačajen, ni nesebičen, in sebičneži še nikoli niso delovali
požrtvovalno v korist Slovencev. Rodcljubje narodnega radikalizma, ki »obožuje kulturno narodnost« in zametu je vero kot postransko stvar, je nepopolno, kajti materijelna podlaga brez duševne, moralne ljudstvu še nikoli ni koristila.
Očita se nam, posebno po Štajerskem, da je ustanovljena »Zsrjs« z namenom, razdreti slogo v političnem življenju Štajerske. To očitanje zavračamo kot neosnovano, zlobno, perfidno in obenem tudi smešno, Naloga »Zarje« je, kakor smo že zgoraj omenili in kakor jasno razodeva naSe polno ime: vzgojite svoje člane v zna čajne narodnjake in dobre katolike Kot pravi narodnjaki pripadamo pa tudi skrajno demokratični struji, ker smo prepričani, da mora biti pravi narodnjak tudi popoln demokrat.
V prvi vrsti pa povdarjamo, da društvo ni politično in torej ne more imeti političnih namenov. Sploh pa poglejmo, ako more odkritosrčen mož, ki ima naše nazore, zrušiti Štajersko »slogo«.
Poznamo mcže, ki so bili ustanovniki ali člani »Danice« na Dunaju, kateri delujejo vslrajno kot pravi narodnjaki na Štajerskem, in kdo more biti tako nesramen, očitati jim, da so razdiratelji sloge? Dalje imamo na Štajerskem politične liste, ki pišejo od po-četka svojega do danes na podlagi kardinainih idej naSega programa, na podlagi slovenske, katoliške in demokratične ideje. In kdo more biti tako nesramen, da jim bo očital, da ruSijo slogo? Ali ne sloni vsa sloga ravno na teh idejah? Lahko bi se torej povspeli do trditve, da je »Zarja« osnovana ravno
Listek«
Vojni zakoni in zakoni srca.
(Povest. — Iz Hrvaškega prevel Ivan Vuk.)
(Konec.)
Bled kakor stena, tresoč se kakor od mrzlice, z obvezanim čelom, stopi pozvani pred svojega poveljnika.
»Gospod stotnik, jaz vam častitam! Njegovi presvitlosti, gospodu feldmaršalu vas hočem priporočiti za najvišje odlikovanje!« Polkovnik pomoli stotniku roko. Ta prizor je pozdravil gromki »hura«.
»Ker so zasluge spoznane, je sedaj na vrsti, da se kaznuje zanemarjena dolžnost, neposlušnost. Gospodje častniki, imenujte mi onega, ki je v polku najbolj zanemaril svojo dolžnost, ki je bil neposlušen!«
Oiupnjeni, kakor da ne razumč tega vprašanja, so gledali častniki in moštvo drug drugega in poveljnika. Nikogar niso poznali, ki bi se pregrešil čez ta dva težka vojaška prestopka. Nikogar!
»Vi molčite?« spregovori polkovnik; »Vi mi ne znate nikogar imenovati ? No, jaz vam hočem pomagati. Kdo je včeraj pred bojem zapustil svoje čete ter se vrnil na svoje mesto še-Ie. ko se je že boj začel? Kdo je,
vprašam vas, bil neposlušen, kdo je zanemaril svojo dolžnost?«
In zopet je stopil naprej stotnik Gostovinski in rekel:
»Jaz sem bil tisti, gospod polkovnik!«
»Da vi ste bili tisti, gospod Gostovinski! Ali morete opravičiti svoj zločin?«
»Nel«
»Ker veste, da v takih slučajih ni opravičevanja. Znate ¿i, kako kazen daje vojni zakon za tak zločin?«
»Smrt!«
»Tako je. Moja dolžnost je, da o tem takoj službeno obvestim. Moja dolžnost je tudi predložiti, da se postavite pred vojno sodišče. Kako se bo glasila obsodba tega sodišča, veste sami. Vredite med tem svoje stvari«
Na te besede so stali vsi, častniki in moštvo, kakor okameneli. Nezaslišano, grozovito! Po celih vrstah se je slišalo mrmranje nezadovoljstva. Častniki pa so glasno prosili usmiljenja za svojega tovariša. Ne ozirajoč se na vse to, da polkovnik še nekatere ukaze in odjezdi.
Častniki ostanejo v kratkem pomenku. Sklenili so, da pošljejo polkovniku odposlanstvo, da ga pregovori, naj ne skliče vojnega sodr. Izbrali so dva častnika, da mu pone-seta to prošnjo. Takoj se podasta ta dva k
poveljniku in mu izrečeta v imenu vseh to prošnjo. Pred oči sta mu postavila duševno borbo in ono neumljivo silo srca, v kateri je nesrečnik prelomil svojo službo. Mirno je posluSal polkovnik.
»Nisem ga sodil jaz, sodil ga je vojni zakon. Zakon govori tako jasno, tako točno, da se ne more nič ublažiti. Vi ste se zastonj trudili, gospoda moja.«
Na te besede je pozabil major v strasti na vojaške postave in vzkligne:
»Gospod polkovnik! Pomislite, da bo tudi vam enkrat bila zadnja ura, ko se bo-dete podali pred večnega sodnika. Gorje, trikrat gorje vam, ako se po nedolžnem prelije kri, in to kri vašega jedinega sina! Gospod polkovnik, tedaj se bodete zastonj zgovarjali na vojne zakone; ničesar vam ne bodo koristili. Zaklinjamo vas pri odrešenju vaše duše, premislite si, ne ubijte tako naglo svoje dete, — dovolite, da se sodišče zbere še le čez 24 ur!«
Polkovnik ne odvrne ničesar. Samo njegova glava, katero je podprl z levo roko, se je Se bolj sklonila.
»Gospod polkovnik!« pristavi za hip podpolkovnik, »razbojniku se dopuščajo dnevi, tedni, da obračuni s svojim življenjem, a vi svojo lastno kri ne smatrate vrednim tega ?«
»Dobro«, reče naposled starec z umolk-
na temeljnih idejah složnega delovanja, kar o drugih dijaških društvih ne moremo trditi.
Da pa nas posameznike pri razmotri-vanju političnih razmer na Slovenskem ne more voditi kak nezdrav vzdihujoč narodni sentimentalizem, ampak le trdna načela, nam tudi nihče ne bode mogel zabraniti. Obžalovanja vreden je pa oni, ki bi hotel verjeti takim puhlim frazam.
Obračamo se torej na vse značajne slovenske abiturijente, kateri si hočejo uravnati svoje življenje in delovanje za narod na podlagi naSih trdnih načel in mislijo priti na graške visoke šole, naj se priklopijo našim vrstam, kjer bodo naSli odkritosrčne prijatelje.
Odbor slov. k a t o 1. akademičnega
društva »Zarje« v Gradcu.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
vsem svojim podružnicam:
Vsepovsodi se priznava, da je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubijani prepctrcbna; vsepovsodi se priznava, da je njeno delovanje v največjo korist našemu milemu slovenskemu narodu; vsepovsodi se priznava, da je ista vsestranske podpore potrebna, če naj doseže svoj vzvišeni smoter. Vkljub temu pa nima naša družba v svojem narodu tiste splošnje podpore, ki bi jo morala dobivati. Za Čehi z njihovo »Osrednjo Matico« stojimo daleč, daleč Slovenci s svojo »Družbo sv. Cirila in Metoda«! Denarni primanjkljaj se družbi veča leto za letom. Leto za letom so ogromneje potrebščine, a podpore, ki naj pokrijejo družbšne potrebščine, pa ne rasejo sorazmerno ž njimi. Prevažna vprašanja čakajo vže davno na reSitev, a gmotno družbino stanje ne pripušča, da bi se rešila ugodno.
Prispevki, ki prihajajo naši družbi, so postali tako pičli, da ista ne more več izhajati brez izrednih denarnih operacij. Ako oni faktor, ki ima edin korist od naSe družbe, nas slovenski narcd, ne podpre naše družbe tako, da bi izhajati mogla, prisiljeno bode vodstvo opustiti rediziranje marsikake koristne naprave.
Naval s tujejezičnih strani na naš narod je vedno hujši in ijutejši. A sredstva naše družbe so v primeri s sredstvi naših nasprotnikov prav malenkostna in radi tega v takih slučajih ne moremo tako delovati, kakor bi želeli in morali.
Prva opora naši družbi pa so podružnice, ki so posejane po vsem slovenskem ozemlju. V njih naj bi se zbirali vsi Slovenci, bodisi gospod ah kmet ter naj bi na ta način podpirali svojo matico: družbo sv. Cirila in Metoda.
Mnogo je podružnic, ki res redno delujejo, ki pobirajo doneske udov ter jih vestno pošiljajo glavni družbi. Vsem tem bodi tu prilično izrečena najiskreneja zahvala na njih neumornem domortdncm naporovanju. Te podružnice naj bi bile vzgled rodoljubja vsem onim podružnicam, ki takorekoč spe. In teh je žal mnogo. Tem podružnicam, oziroma njih vodstvom veljaj v prvi vrsti pričujoči poziv. Zdramijo naj se pomneč, da je vsak nas toliko kar premore — za mili narod storiti dolžan.
Podpisano vodstvo se torej pozivlje do vseh svojih podružnic s prošnjo, naj iste, kjer je le mogoče in čim preje prirede kakih veselic naši družbi v korist ali pa vsaj čim preje nabero prispevke svojih udov za leto 1904 ter je vpošljejo vodstvu, da ne pride družba v najneprijetneje položaje
Sedaj trkamo — odprite! Če presliSite glas, ne sodite nas, ko bo prepozno — ne recite, da smo mutasti bili takrat ko nam je bila dolžnost govoriti.
Vodstvo družbe sv Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 8. junija 1904.
Rusko-japonska vojna.
Zopet so zagnali Rusom sovražni listi velikanski krič, ko se je moral umakniti general Stakelberg s precejšnjimi izgubami. Stakelberg pa tudi ni šel iavojevat z malo peščico proti toliki premoči Japoncev zmag, ampak je imel njegov pohod vse di'uge namene, kar je razvidno iz nsslednih vrst. General Kur patkin še nima dovolj vojakov, da bi se postavil Japoncem po roi u. V prvi vrsti je moral skrbeti, da si zavaruje hrbet in železnico, katera mu privaža živež in vojake. Ker pa Japonci in od njih naščuvani Čunguzi in Kitajci vedno izkušajo razdreti železniški tir, primoran je močno z&stražiti železnico od Bajkafekega jezera pa do Vladi-vostoka in od Charbina pa do svoje armade. To je pa daljava čez 2000 kilometrov. Kako velikansko število vojakov je torej ob železnici, da jo straži! Čeravno so Rusi poslali že mnogo vojaštva, vendar je Kuropatkin precejšen del tega porabil za stražo žeieznice.
I Vse čete, katere pa prihajajo od začetka
bojev na bojišče, pomnožujejo njegovo armado, zato mu je mnogo na tem ležeče, da pridobi časa. Zato je poslal generala Stakelberga proti jugu, da vznemirja generala Oku, ki oblega Port Artur, za hrbtom. To je Stakelberg tudi dosegel. Oku 3e je moral z večino svojih čet obrniti proti Stakelbergu ter na ta način preložiti obleganje za celih Sest tednov. Msd tem je imela posadka v Port Arturju čas oddahniti se in se Se bolj utrditi. Seveda si tudi ostale japonske čete prve armade niso upale prodirati, dokler so imele St&kelbergovo armado ob levem krilu, ampak gledati so morale, da ga prepodijo. Pri tem je pridobil tudi general Kuropatkin šest tednov. Če premislimo, da mu dojde vsak dan 3000 mož po železnici, pomnožila se je njegova armada v 42 dneh za več kakor 100.000 mož in zraven tega se je tudi odpočila. Stakelberg je zgubil pri tem 2000 mož, Kuropatkin pa pridobil 100.000 mož. Upamo, da bo imel Kuropatkin kmalo zadostno število vojakov, da začne odločilen boj z Japonci.
Položaj v Port Arturju.
Petrograd, 19. junija. Dopisnik ruske brzojavne agenture brzojavlja iz Liojana: Kakor poročajo iz Port Arturja, je ve3t inozemskih agentur in Japoncev, da so so ruske topničance potopile, neosnovana. Naše bro-dovje v Port Arturju ie nepokvarjeno ter popolnoma popravljeno. Vojaštvo in prebivalci so zelo navdušeni. Vojaki željno pričakujejo boja. Vsi so prepričani, da nobena Se tako velika moč ne more zavzeti Port Arturja. Večina prebivalcev je stopila med prostovoljce; 600 portarturskih žensk se je ponudilo trdnjavskemu poveljniku, da bodo skrbele za ranjence. V mestu in trdnjavi vlada popolen in vzoren red. Port Artur je za Sest mesecev preskrbljen z živežem, oziroma Se celo za eno leto, ako bodo hranili z zalogami. Dasiravno se je zadnje dni že pričelo popolno obleganje, vendar se je posrečilo, vtihotapiti mnogo živine. V Port Arturju so tudi prebivalci iz Daljnega, ki poročajo, da je požar v Daljnem napravil malo Škode. Japonci so pomorili Kitajce, ki so plenili po mestu. Japonske prednje straže stoje 24 vrst od Port Arturja onstran postaje Inčensa in 3 vrste od ruskih prednjih straž. Prišlo je že do manjših pra?k.
Rusi >e gibljejo na morju.
Dne 14. t. m. je zapustilo vladi vosto* ko brodovje pod poveljem admirala Skrydlova Vladivostok. Sprva so listi pisali, da se hoče združiti z brodovjem v Port Arturju, toda ! na potu je zadelo na japonske ladje, nekatere
lim glasom, »dopuščam, da se pred»og za sklicanje vojnega sodišča prestavi za 24 ur. 1 Ali to je vse — vse, kar morem in hočem dopustiti. A sedaj me pustite samega, gospoda '«
Srečni, da so vsaj to izposlovali, odločijo se častniki, da ta čas porabijo v to, da zbero izmed sebe štiri člane, ki bi se naj takoj napotili v glavni tabor feldmaršala Radeckija in od njega sprosili pomiloSčenje svojega nesrečnega tovariša.
IV. Oče Radecki.
Ko so poslanci po nagli vožnji in po dolgih urah stopili v hišo, kjer je bil stan vrhovnega vojskovodje, je ura odbila ravno dve po polnoči. S težkim sicem so se odločili, da ga zbude, akoravno je Se komaj pred jedno uro legel k počitku.
Privedeni pred njega, ga najprej prosijo oprostenja, da ga dramijo. Ah on se jim prijazno nasmehne in reče:
»Urerjen sem, da je to, kar vas je do vedlo, zelo važno in se ne da počakati. Kaj je takega?«
»Ako vaSa presvitlost najpozneje za jedno uro ne pošlje tekalca z pomilostitvijo, bo -ttaS dragi tovariš, stotnik grof Gostovinski, ustreljen.«
»Kdo? Stotnik Gostovinski? Pred par
urami sem bil obveščen o nekem Gosto-'vinskem, da je on s svojim izvrstnim navalom odložil bitko. To menda ni ta?«
»Na službo, vaši milosti, to je tisti.«
»A. kdo ga je obsodil na sn^rt?«
»Polkovnik grof Gosto-liiaKi hoče, da se poster« pred vojno sodišCu, da ga ono obsedi v smrt.«
»Polkovnik Gostovinski? — Ali oni 3totnik je menda celo njegov sorodnik?«
»Njegov jedini sin, presvitlost!«
»Kako naj to razumem? — Zakaj? — Rešite mi to uganko!«
Vodja poslanstva mu razjasni vse ter konča svoje pripovedovanje s prošnjo v imenu celega čaaništva istega polka, ki jih je poslalo, naj se v tem neobičnem slučaju ravna z milostjo zoper onega, ki je to zaslužil.
Oče Radecki je zelo pozorno poslušal to pripovedovanje. Vcdja poslanstva je zapazil, da je lice feldmaršalovo postajalo vedno mračnejše in mrko. Naposled reče:
»To je tako težek slučaj in neobičeu, da Se ga nisem doživel. Hočem, da se pravično sodi in ravna in zato se takoj napotim na lice mesta. Tam hočem vse natanko poizvedeti. Če se bo vaš tovariš reSil, me bo zalo veseiiio. A dotlej z Begom, gospoda!
Jskreno se zahvalivši in nekoliko pomirjeni se vrnejo častniki k polku.
V. Zopet oče in sin. Nepričakovan prihod feldmaršala je vzbudil veliko iznenaden;e pri polku.
Po kratkem počitku da pozvati polkovnika GostovinskeKa, da ga natančno obvesti o stvari, Njun razgovor je trajal dolgo in ko je iikončal, je pohval k sebi se nekatere častnike. Zaslišal jih je o prestopku tovariša, o njegovem obnašanju za časa poslednjega boja in druge poedinosti.
Ns povelje feldmarSala pokliče polkovnik skupaj vse častnike polka in da privesti iz ječe obsojenca. Ko so bih vsi zbrani, pretrga vojskovodja svečano tišino, ki je vladal? in začne z blagim glasom:
»Stotnik Gostovinski naj stopi naprej! Zmučen od duševnih in telesnih muk, a Se vedno odločen in ponosen je stal ubogi častnik in mirno prenesel pogled vrhovnega vojskovodje. Oče Radecki spregovori resno: »Stotnik Gostovinski! Vi ste štorih krivde, ki 3e kaznuje, kakor veste, s smrtjo. — Časti»e zasluge vaša obitelji, jednoglasno, ugodno pričanje vaših tovarišev za vas, vaSe značajno življenje in da ste v zadnjem boju odločili bitko, vse to mi je priča, da vas težak prestopek ni zakrivila sramotna bojaz-Ijivott, pcdls navora ali izdaja. Zato rečem: da ne bom delal v duhu vojnega zakona in 1 ne skliceval vojnega sodišča. Postavim vas
uničilo ter se nato vrnilo v vladivosioSko luto nazaj.
Iz Tokia se glasi uradno poročilo: V jutro, dne 15. t. m. je prišlo ruske vladivo-stovško brodovje, obstoječe iz velikih križaric »Gromoboj«, »Rjurik« in »Resija« v korejsko morsko cesto ter jo napadlo prevozni par-nik »Hitahimaru«, ki se je potopil. Od posadke se je rešilo le nekaj mož. O »Sadomaru«, ki je bil zadet od torped, so tu mnenja, da se je rešila večina posadke. O usodi» Ni-čumaro« ni nič znanega. Pozneje so videli rusko brodovje pri otoku Aki. Brodovje admirala Kamimaru je odplulo, da zasleduje sovražnika.
Oni, ki so se rešili raz potopljeno ladjo »Hitahimaru«, pripovedujejo, da so 15. t. m., ob 7. uri zjutraj zapazili rusko brodovje. Ob 10. uri je hotela ladja pobegniti, a Rusi so pričeli tako strahovito streljati, da je bilo v par minutah okolu 200 Japoncev ubitih. Krov ladje je bil pokrit z mrtvimi trupli. Angleški kapitan Campbell je skočil preko krova, prvi inženir je bil ubit, poveljnik japonskih čet, ki so se prevažale na tem parniku, in dva druga poveljnika so izvršili samomor.
Ladja »Sadomaru« je zapazila Ruse 35 milj zahodno od otoka Širo. Rusi so streljali in pozvali moštvo, naj gre v rešilne čolne. Moštvo je šlo v rešilne čolne. Mnogo Japoncev je ušlo. Rusi so ladjo zažgali.
Nadaljna brzojavka iz Tokia se glasi: Skoro gotovo je zopet megla rešila rusko brodovje. Brodovje japonskih torpedovk išče ruske ladje, a veter, dež in megla zavirata uspešno iskanje.
Iz Sčula poročajo v London: Tri japonske topničarice so srečale pri Fusanu štiri ruske bojne ladje. Rusi so na topničarice streljali.
O japonskih izgubah na potopljenih prevoznih ladjah se Se poroča: Kapitana ladje »Sadomaru« so Rusi vjeli. Okolu sto 03eb posadke »Sadomaru« je ušlo. Jeden prevozni parnik Japonci še pogrešajo. Čuje se, da je hilo na »Hatahimaru« in »Sadomaru« 1400 mož. Ako je to res, znašajo japonske izgube nad 1000 mož.
Tokio, 19. junija. Jadernici »Javata« in »Ansej« so Rusi v četrtek potopili med otokoma Oku in Kojima. 37 oseb, ki so se vozile na njih, so došle popoldne v Jesaši. VladivostoSko brodovje je na svoji poti doslej potopilo pet japonskih ladij.
Petrograd, 20. junija. (Uradno.) Danes je doSla sem Skrydlova brzojavka, v kateri Skrydlov javlja, da se je vrnil v Vladivostok, ne da bi bil izgubil kakega moža in ne da bi se mu poškodovala kaka ladja.
Petrograd, 19. junija. Ruski brzojavni agenturi brzojavljajo iz Mukdena: Kakor se poroča iz zanesljivih virov, je na s potopljenima japonskima prevoznima parnikoma »Hitahimaru« in »Sadomaru« utonil en cel japonski pešpolk s poveljnikom in zastavo.
London, 19. junija. Iz Čiiu poročajo: Akopram ni nobenih uradnih poročil o izgubah na japonskih transportnih ladjah, so
zopet na čelo vaše stotnije. — A vi, gospod polkovnik, sijajni vzor zvestega častnika, ki se od pravičnosti ne da z ničem odvrniti! Prosim vas, da sina, ki se je v času slabosti pregrešil in katerega ste hoteli žrtvovati vojaški doižnosti, sprejmete zopet iz mojih rok na svoje očetovsko srce ...«
Ko je plemeniti vojskovodja končal, je prijel roko pomiloščenega častnika in ga pri-vel k njegovemu očetu. Tako težko skušana oče in sin sta si padla v naročje in ko se je njuno ihtenje zaslišalo — tedaj so be za-iskrile solze v očeh gledalcev tega nepozabnega prizora. Za hip so stali vsi nemi, a nato se je iz njihovih prsi izvil silni, oduSevljeni »hura«, ki se tako rad izvija iz vojaških prsi ob času velikega in veselega oduSevljenja.
Tako so zakoni, ki sc vsajeni v človeškem srcu, zakoni ljubavi, prevladali grozo vojnih postav.
* tu mnenja, da je utonile najmanj 5000 mož. Na »Sadomaru« je bilo navadno 3000 mož. Parnika »Katsutonomaru« in »Sikokumaru«, ki sta bila odposlana na pomoč, sta so po-1 topila. Tudi topničarica »Jamato«, ki je prišla na pomoč, ee je ponesrečila.
Tokio, 19 junija. Prevozno ladjo »Izu-maru« so Rusi potopili v sredo v bližini Ošima. Popotnike in moštvo je rešil »Gro-moboj.«
Baji na polotoku Llaotun.
V preteklem tednu se je bila zopet krvava bitka — dosedaj tretja večja bitka na suhem. Boji so trajali skoro pet dni. — Oddelke generala Stakelberga, ki je bil poslan — baje s 40.000 možmi — da nadleguje na polotoku Liaotun generala Oka za hrbtom, so Japonci po vroči bitki porazili pri Vafan-kovu, ko so ga potisnili že prej od Pulan-tiena. K sreči Japonci Rusom niso mogli prestriči umikanja, izključeno pa še ni, da bo kaj takega poizkušal od Siujena prodirajoči Kuroki, nakar bi Stakelberg prišel med dva ognja.
Kuropatkin pa bi bil znatno oslabljen, ako bi izgubil skoro vse Stakelbergove oddelke. Kuroki bi imel s tako oslabljeno Ku-ropatkinovo armado lažje delo.
Kuropatkin brzojavlja carju, da je bilo Japoncev pri Valankovu nad tri divizije in-fanterije in 12 eskadronov kavalerije.
Iz tega sledi, da se je Stakelbergu deloma posrečilo izvabiti Japonce od združenja izpred Port Arturja. Boril se je junaško s sovražnikovo premočjo.
1 svoje čete. Ako ne pride do bitke pred deževno dobo in do večjega premikanja vojske
—	pravi kritik dalje — pride ruska vojska po tej dobi do take premoči, da bo sposobna za prodiranje.
Kuropatkin se torej ni pomaknil proti jugu, kar je znamenje, da nima z<>l«na miza nanj nobenega upliva. (Nekateri listi so namreč pisali, da mu je car ukazal prodirati proti Port Arturju). Poslal je proti jugu le nekaj oddelkov, ki naj vznemirjajo sovražnika. S splošnim prodiranjem proti Kuropatkinu ne bi zamogel sedaj Kuroki s svojimi šibkimi močmi nič pridobiti, pač pa mnogo izgubiti
—	tako zaključuje kritik.
Japonski admiral Togo.
Stakelberg ima baje velikanske izgube, a tudi Japonci so izgubili pri naskokih jako veliko mož.
Druga poročila pravijo: Že 14. t. m. so se Rusi umaknili šest vrst južno od Vafan-kova, dne 15. t. m. pa so Japonce zopet napadli. Boj je trajal cel dan. Japoncem se je posrečilo obkoliti desno rusko krilo.
Bitka je prenehala, ko so se Rusi umaknili proti Vafankovu oz. Valantienu. Japonci so se po hudem boju polastili kraja Telisu, severno-zahodno od Fučova, sredi poti med Kaipinom in Pulantiznom. Rusi imajo velike izgube, 500 mrtvih in 300 vjetnikov, a tudi Japonci so izgubili nad 1000 mož. Rusi so tu izgubili tudi 14 večjih topov in 6 manjših topov, in kakor trdijo poročila iz Tokia, po vročem hoju tudi en ruski polkovni prapor. Rusi so topove napravili nerabne. Med vjet-niki je tudi poveljnik 4. strelskega polka. Pri brambi ruskega prapora je padlo 30 ruskih č&stuikov. Ruse, kateri so imeli pri Telisu 2 in pol divizije, so Japonci skoro popolnoma obkolili. Po hudem boju so se Rusi pomaknili dalje proti severu.
Begunci iz Niučvana pripovedujejo, da se Japonci v velikem številu izkrcavajo nekaj milj pred Kaičevom in da je bila vroča bitka vzhodno od Kaičova.
Doba deževja.
Deževna doba se bliža in, kakor zatrjujejo poznavalci onih krajev, bo premikanje čet v tej dobi popolnoma onemogočeno. Rusija je lahko hvaležna Kuropatkinu — pravi berolinski vojaški kritik Reventlov — da je po dobrem premišljevanju zadržal
Politični ogled.
Talar in odvetniki. Pravosodno ministrstvo je izdalo naredbo, s katero določa, da bodo pri sodnih obravnavah tudi odvetniki in odvetniški kandidati kot zagovorniki nosili plašč, ki je podoben sodniškemu in se razlikuje od njega le v tem, da je obrobljen s črnim baržunom.
Konec železničarske stavke na Ogrskem. V soboto je sodišče v Budapešti oprostilo vse voditelje štrajka, ker so bili obtoženi, da so svoje tovariše hujskali proti postavi. Sprejeti so bili tudi vsi zopet v službo. S tem je torej stavka končana. Imela je ta vspeh, da se o povišanju plač uslužbencev ogrske državne železnice v ogrskem državnem zboru pridno razpravlja, dočim so preje celo zadevo mislili vreči za par let v kot.
Italijanska ščuva proti Avstriji.
Riciotti Garibaldi, sin znanega punterja iz avstrijsko - italijanske vojne, je izdal oklic, v katerem kar mrgoli napadov na Avstrijo in na balkansko politiko. Garibaldi poživlja italijansko mladino, katera ni dolžna služiti v armadi, da naj ustanovi skupine, v katerih naj se uri v korakanju in streljanju, da bo zmožna za vojsko. Na ta način bi se lahko postavila izurjena četa prostovoljcev, ki bi Štela 30.000 do 50.000 mož in bi se lahko mobilizirala tekom štirih ali petih dni. Namen prostovoljcev bi bil napadati sovražnika še Preje, kakor bode pripravljena za boj laška redna armada.
Dopisi.
Iz marenberškega okraja. (Občinske volitve v Arlici —Janževi vrh.) Razpisane so nove volitve. Volilci pozor, naj bode vsak na svojem mestu in naj nobeden ne misli: »Brez mene bodo že opravili.« Občina je razdeljena na tri župnije ter je na petih krajih všoiana. Povsod bi morala v krajnem šolskem svetu imeti svojega zastopnika, katero mesto je velevažno. Nekatere šole dobivajo podporo od »šulferajna«, zato se tudi po istem duhu uči, kakor n. pr. nova Sola pod Velko je baje dobila od te ponem-čevalne družbe 5000 K. Gotovo je to menda posojilo, katero bode morala tudi občina Janževi vrh pomagati plačevati, ker je nekaj tje vSolane. — Pri volitvi volite značajne, krščanske može, ne »Štajerčeve« pristaše. Nekdaj, ko je še vrli Držečnik bil občinski predstojnik, se je slovenski uradovalo, ter bil tudi popolnoma slovenski pečatnik. Zdaj ima občina tudi vrlega občin, predstojnika, a se ne uraduje vse tako slovenski, pa tudi pečatnik je dvojezičen, menda po vzgledu ribniške občine. Bilo bi Se vendar dobro, ko bi Se ta vrli gospodar hotel prevzeti občinsko breme, ker čuti dobro slovenski ter je ugleden mož. Nevarno pa je, ako bi bila udeležba pramala, bi neka druga stranka dobila premoč in občina dobi predstojnika nemško mislečega in pečatnik bode popolnoma nemški, kakor tudi uradovanje. Potem bi tudi
p.i ' jelnih in državnih volitvah bila občina za slovensko stran izgubljena. — Torej vo-lilci, pozcr!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Vseslovenski mladeniški shod na Brezjah. Naše mladeniške Marijine družbe naj bi bile vse zastopane na Brezji. Mladeniči, skrbite za to! Vzemite s seboj družbene zastave, pa tudi svetinje Marijine, da jih ponosno nosite na svojih prsih kot sinovi Marijini. Mladeniske znake dobimo med potom. — Koliko stane vlak, razvidite iz druge notice. Nekaj še treba za življenje za dobra dva dni. Dobro bo, sko vzamete živeža s seboj. Torej ni potreba Bog ve kako velike svote za to romanje. — Zanimanje za to mladeniško romanje je povsod veliko, zato pa je upati najobilnejše udeležbe. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. se nam poroča, da od tsm pojde 30— 40 mladeničev in mož na Brezje. Tudi po drugih župnijah je živahno gibanje. Prav tako! Slovenske gorice so s svojim mlade-niskim gibanjem vzbudile mladeniče po vsem Slovenskem, spodobi se torej, da bodo na Brezjah častno zastopane. Mladeniči, pripravite in naučite se kratke, jedrnate govcrčke, s katerimi boste nastopili in jih porabili. Mladeniske zveze, skrbite, da boste vse zastopane! Časa je malo! Povsod se do 24. jun. gotovo oglasite pri svojih dušnih pastirjih. katere iskreno prosimo, naj z vsemi močmi podpirajo in pospešujejo to romanje. Saj se gre za naSe mladeniče, ki bodo prej kot slej voditelji naSi po občinah, saj velja ceia prireditev v čast Brezmadežni Devici, naši Kraljici ob 50 letnici, saj velja mladeniški shod probuji in izobrazbi naše moške mladine, velja napredku celega našega naroda: Bogu, Mariji in domovini! — Kakor slišimo, pojde z našimi mladeniči tudi eden izmed naših vrlih deželnih poslancev. Tudi mnogo mož se je že oglasilo. Možje, le pojdite z mladeniči, ne bo Vam žal! Bog z nami in sreča junaška!
Katol. slov. polit društvo „Sloga" v Ormožu priredi v nedeljo, dne 3. julija 1.1. ob 3. uri popoldne pri Veliki Nedelji v gostilni g. Alojzija Miki občni zbor. Poročala bodeta naša poslanca g. dr. Miroslav P1 o j o svojem delovanju v državnem zboru in o političnem položaju ter g. Ivan K o č e v a r o deželnem zboru in o novem volilnem redu. Slovenci, deželnozborske volitve v splošnem volilnem razredu po novem volilnem redu se bližajo. Pridite v mnog brojnem številu na to zborovanje ter pokažite « tem, da se za svoje politične in gospodarske težnje zanimate !
Poseben vlak na Brezje. K vseslovenskemu shodu mladeničev in mož na Brezjah vozi posebni vlak po sledečem voznem redu in znižanih voznih cenah: dne 4. julija t. 1. zjutraj iz
postaje	vozne cene
Maribora	3u 50 m;	K 10 40
Hoč	4 » 02 »	1000
Rač	4 » 11 »	» 940
PrBjpj-skega	4 » 23 »	»9 00
Bistrice	4 » 33 »	»8 75
Poličan	4 u 47 m				K	850
Ponikve	5	»	08	»	»	7 75
Grobelnega	5	»	15	»	»	715
Št. Jurija	5	»	21	»	»	7 00
Štor	5	>	29	»	»	6 50
Celja	5	»	37	»		650
LaSkega	5	»	50	»	»	6 00
Rimskih toplic	5	»	59	>	»	5 80
Zidanega mosta	6	»	14	»	»	5 40
Hrastnika	6	»	24	»	»	5 00
Trbovelj	6	»	31	%	»	4-80
V Ljubljano pride	7	»	28	»		
Na Otoče »	9	»	—	»		
Nazaj vozi vlak iz Bleda dne 5. julija t 1. ob 2. uri popol., pride v Ljubljano ob 4 uri. Iz Ljubljane se vračamo domu dne 6. jul. ob 1 u 40 min. po noči, pridemo zjutraj v 2 u 42 m Grcbelno 4 u 07 m
Trbovlje Hrastnik Zid. most Rim. topi. Laško Celje Štore Št. Jurij
2	» 49 »
3	» — » 3 » 19 »
Ponikva 4 Poličane 4 SI. Bistrica 4
14 35 48
3 3
3
4
30 44 53 01
» Prage rsko 4 » 58 »
Rače Hoče Maribor
5 5 5
08 16 25
Ugodnejšega voznega reda ni bilo mogoče doseči; vozne cene so se zvišale, ker je južna železnica dovolila znižano voznino le iz petih postaj in ker se mGra plačati za vsak vozni listek posebej davek in kolek.
Tisti, ki si preskrbijo vozni list za ta posebni vlak, se ne morejo voziti z drugimi vlaki na tja ne nazaj.
Opomnim, da vozi ta posebni vlak le, ako se do 26 junija oglasi zadostno število udeležencev; če bi se pozneje tudi oglasilo zadostno število, bi se vlak ne mogel več prirediti. Vozni listki se začno razpošiljati dne 30. junija. Kdor se je oglasil pri domačih dušnih pastirjih, bo tudi tam dobil vozni listek; kdor ga nar< či pri meni, naj pošlje naprej voznino in 10 v za pošto. Med potjo, v vlaku, se vozni listki več ne dobivajo. — Kako se bomo vozili, če se ne oglasi zadostno število se bode naznanilo v prihodnji številki »NaSega Doma«. — Martin Medved, župnik.
Da bo gorel kres na čast sv. Ci» rila in Metoda dne 4 jul. zvečer na vseh slovenskih gričih in gorah, skrbite vrli slovenski možje in mladeniči! Pokažimo našim trinogom, da nas niso še zatrli! Pokažimo neznačajnim poturicam, da so le pijane veše, ki jih požigajo plamteči kresovi naše velike ljubezni za slovanska blagovestnika, za vero in domovino!
Osebne vesti. V začasni pokoj je stopil znani davčni kontrolor Ernest Potre. Vendar enkrat!
Promocija. Na graškem vseučilišču je bi! promoviran v petek dne 17. t. m. gosp. Štefan Raj h, odvetniški kandidat v Mariboru, za doktorja prava.
S pošte. Novo pošto je dobil kraj Gro-belno. — Dosedanje ime za pošto »Mislinje v Št. Lenartu« (Missling in St. Leonhardt) so prekrstili v ime »Mislinje« (Missling). — Pošta v Koprivnici je podeljena poštnemu cdpravitelju Emil vit. Schwarzer-ju — Pri pošti Sv. Bolfenk v Slov. gor. se bo nastavil poštni pot, ki bo obhodil vsak teden trikrat kraje: Bišečki vrh, Črmla, ČrmlenSak, Sovjak, Gorna, Gomila, Biš, Trnovci, Kozlovce in Trnovški vrh. V BiSečkem vrhu, Črmli, Bišu in Trnovcih se ustanovi poštni nabiralnik. — Poštni oficijal Ludevit Bodešinsky je prestavljen iz Celja v Maribor in poštni asistent Fr. Švanke iz Ptuja v Lipnico.
Iz finančne službe. Prestavljeni so pazniki: Kebrič iz Radgone v Slovenj-gradec, Alojzij Koren iz Brežic v Šoštanj, T. Obran iz Konjic v Žalec, M. O p r a u š iz Podčetrtka v Št. Peter, Franc Paulinc iz Celja v Ssvnco.
Mariborske novice. Dne 19. t. m. je umrl g. Matej Stergar, trgovec z manufak-turnim blagom v Gosposki ulici. — Na tukajšnji gimnaziji se vrši ustmena matura od
21. do 25. t. m. Maturo dela vseh 35 učencev iz VIII. razreda. — V nedeljo, dne 19. t. m. ■ je utonil v radvanjskem ribniku 15 letni ' Julijan Golob iz Novevasi pri Mariboru, j Skočil je vroč v vodo ter ga je prijel srčen krč, da ni mogel plavati. Tudi njegov oče, ki je bil železniški čuvaj, se je ponesrečil pred leti blizu Slov. Bistrice, ko je padel raz most ter se ubil. — Minolo soboto, dne 18. t. mes. je bil obsojen vodja mestnega urada mariborskega T»x na en teden zapora, ker je na zviti način dosegel, da je šel pri občinskih volitvah septembra I. 1. volit neki mož, ki ni imel volilne pravice, ker je bil pri vojakih.
Iz Studenca pri Mariboru. Sobotna »Marburgerca« si je privoščila enkrat Stu-denčane, pa kakor je videti, 30 ji povzročili zelo hude krče v njenem protestantovskem želodca. Pa zakaj je vendar tako huda? Hudomušneži pravijo, da jo to boli, ker slov. katol. izobraževalno društvo ni prosilo »šu!-ferajna« za podporo, a povemo ji, da naj jo prav nič ne brina, kdo je plača! zastavo. Naravnost nesramno pa je, da hujska proti delavcem, ko pravi, da z nemškim denarjem zidajo hišica. Zapomnite si, da delavec svoj denar pošteno in v potu svojega obraza prisluži in da ž njim lahko počne kar hoče in ne bo prišel preje protestantske mežnarje, ki se zbirajo okrog »Marburgerce«, ponižno vprašat, če si sme kupiti smotko ali zidati hišico. Lepa procesija ji ni nikakor ugajala, pa le zato, ker se je šolskim otrokom prepovedalo, nositi plavice, kar že postave strogo prepovedujejo. To lahko razumemo, ker tem ljudem ni dosti mari, če se otroci kaj nauče ali pa nič, samo da bi se znali prav pristno germansko surovo obnašati in hajlati. Zaletava se tudi v znano pekersko godbo, češ, da je — turška. Tu pa je samo dvoje mogoče: Dopisnik je mislil napraviti jako neslan dovtio. ali pa je imel groznega mačka
Tudi učitelji naših otrok. Slovenski liberalni učitelji imajo dva strokovna lista: »Popotnik« bi naj gojil pedagogično znanost ter pospeševal strokovno izobrazbo sploh, »Učiteljski tovariš« pa se bori za gmotne in politične koristi učiteljskega stanu. In vsak učitelj je nekako obvezan, da je naročnik imenovanih listov, naj soglaša žojima ali ne; gorje mu, kdor nima vsaj enega. Oba lista sta strupena sovražnika katoliškemu verstvu, katoliški cerkvi, katoliškemu duhovništvu, pa tudi katoliški verski vzgoji otrok, ki bi se za njo po zdravi pedagogiški pameti imela skupno poganjati duhovni in posvetni učitelj. Ali vsikdar, kadar se javni svet na to počenjanje, ki mu sicer ostane zakrito, opozori, liberalni učitelji hudo zacvilijo ter v odprtih jim časopisih razbijajo, kakor da bi se jim bila zgodila najhuja krivica. In vendar ni bilo nič drugega, kakor da se je krščanskim starisem reklo, kake nakane glede njihovih šolskih otrok sklepajo veri sovražni učitelji. Prepričani pa smo, da je vsakega poštenega človeka sveta dolžnost, stariše, ki so za vzgojo svojih otrok pred Bogom in pred ljudmi odgovorni, opozoriti na nevarnosti, ki pretijo nedolžnim njih malim. In zato tudi danes povzamemo besedo, d?.si nam obene : dobra vest očita, da se v sto slučajih, v katerih bi bilo treba, oglasimo le enkrat. Neki mlad učitelj, Ivan Magerle, je v Krškem svojim tovarišem predaval o novejših pojavih na Šolskem polju ter svoj govor začel s stavkom: »Narava in družina sta iz živali izgojili človeka.« Ta stavek, ki pomeni, da človek ni od Boga ustvarjen po podobi božji, ampak da je po vplivu narave in družine nastal iz živali, je postavil svojemu govoru kot podlago, na katero gradi druga svoja izvajanja. Njemu je torej vsebina tega stavka dognana stvar, o kateri nikakor ni dvomiti. To nam kaže mišljenje in duh tega človeka sploh, kaže napi pa tudi duh društva, ki takega, da se izrazimo milo — nezrelega kva-Senja ne zavrne tako cdločno, da bi temu mladeniču ne prišlo na misel, svojo »mo-
drost« pošiljati v »Popotnika«. No, in znani IjudskoSokski ravnatelj Ner&t v Mnib.ru, ki rokopise, ki jih pošiljajo drugi, za »Popotnika« zbira in v tiskarno poSiija, ni le onega govora sprejel, ampak ga v 8t. 15. junija celo na prvo mesto postavil in to brez vsake opazke; to se pravi, tudi zbiratelj rokopisa se strinja s tem, kar trdi predavatelj, in njemu se zdi celo potrebno in koristno, da se to mnenje, namreč, da je človek gotovo nastal iz živali, s posebnim poudarkom razodene vsemu učiteljstvu. G. Nerat, ali ni mlado učiteljstvo že dosti zbegano?
Poletnega tečaja na Štajerski deželni sadje- in vinorejski Soli v Mariboru so se vdeležili: Ivan Bralko od Sv. Lenarta v Slov. gor., Franc Berna od Sv. Benedikta v Slov. gor., Ignac Rajsman od Sv. Barbare v Slov. goricah, Janez Leih od Sv. Lovrenca v Slov. gor., Franc Pustišek iz Kozjega, Franc Fras od Sv. Jakoba v Slov. goricah, Feliks Mursič, iz Spodnje Mote, Janez Pustišek iz Kozjega, Franc Cajnko od Sv. Boifenka, Fr. Podvišan iz Dobrne pri Celju, Alojzij Osterc od Sv. Lovrenca v Slov. gor., Vincenc Veber iz Dobrne pri Celju, Jurij Krajnc iz Spod. Velovleka, Franc Horvat od Sv. Jurija ob Ščavnici, Karel Roj iz Jarenine, Matija Ja-nuSa od Sv. Marjete, Andrej Verač in Franc Zamuda iz Radmec, Konrad Maier od Št. Ilja v Slov. goricah, Jožel Princ iz Kronach, Jožef Donko iz Jarenine, Albert Stoporko iz Studenc Ivan Jurič iz Hoč, Franc Duh iz Kicar, Franc Hdrga od Sv. Lovrenca v Slov. gor. in Franc Veingerl od Sv. Lovrenca v Slov. goricah.
Pohorski roparji ujeti. Pod tem naslovom smo poročali, da so zaprli celo družino viničarja in bivšega orožnika Štefana Kukeca, ker jih je nekdo obdolžil, da so ropali po Pohorju. C. kr. okrožna sodnija v Mariboru pa je dognala, da je Štefan Kukec, ki tudi ni bil iz orožniske službe radi tatvine izpuščen, nedolžen kakor tudi njegova družina. Zoper onega, ki jih je ovadil, je ža tožba vložena. Dokazalo se je namreč, da je 60 letni Štefan Kukec že deset let v nogah bolan in sploh poštenjak in torei ni mogel biti deležen takih dejanj.
Sv. Jakob v Slov. gor. V soboto, dne 4. junija so spremljala dekleta naSe Marijine družbe 24 letno Ivano Fras, svojo so-vrstnico k večnemu počitku, ki je umrla na praznik presv. ReSnega Telesa. Rajna se je najbolj odlikovala v svoji potrpežljivosti. Bolehala je čez eno leto za jetiko, a nikdar se ni pritoževala, tudi umreti se ni bala. Če jo je priSel kdo v bolezni obiskat se je samo Ijubeznjivo smehljala. Kako čislana je bila rajna, pričal je njeni pogreb. Poleg obilno-Stevilnih, belooblečenih in ovenčanih deklet Marijine družbe se je pogreba udeležilo tudi mnogo drugega ljudstva. Darovali so ji več vencev. Dekleta so ji zapela ganljivo nagrob-nico. Hudo je za mater vdovo, vzorno gospodinjo, da ji umrje ena izmed treh hčera; edini sin, rajne brat, pa mora v jeseni k vojakom.
Od Sv. Križa pri Ljutomeru se nam
poroča: Dne 15 t. m. je tukajsno petrazred-nico in Sobki vrt nsdzoroval novi c. kr. dež. Šolski nadzornik Peter Končnik iz Gradca.
V Kapeli pri Radgoni je zgorela dne 15 t. mes. viničarija posestnika Andreja Domajnko. Goreti je začelo v kolarnici med listjem.
Prosta služba. Pri ces. kr. okrajni sodniji v Ljutomeru je prosto mesto uradnega sluge. Prošnje se pošljejo na predsed-nistvo ces. kr. okrožne sodnije v Mariboru do 17. jul. 1904.
Fal ob kor. žel. Kamenje je metal na vlak 14 letni Garb blizu graščine Fal. Pri tem je stri pri večernem postnem vlaku Sipo. Kosci so prileteli na nekega potnika. Zaradi-tega je bil obsojen Garb v soboto, dne 18. t. mes. na tri mesece ječe z mesečnim postom
Ptujska gora. Tukajšnji trgovec z mešanim blagom Franc Rsiner je napovedal konkurz.
V	Trnovcah pri Pragerskem se je
obesil 15 letni sin žafarja, Miško Danec. Oskrbnik ga je baje dolžil, da je ukradel maslo. Radi tega je bil od očeta kaznovan. To ga je tako žalostilo, da je šel v gozd in
se cbehil.
Slov. Bistrica. Vsled nepazljivosti si je prestrelil roko ključavničarski sin Jožef Gumzej. Dobil je revolver v popravilo ter je začel istega popravljati, čeravno je še bil nabasan. Pri tem se je revolver sprožil in krogla je Sla Gumzeju skozi roko.
Oddaja lova v občini Gornja Ložnica se bo vršila dne 7. julija t. 1. na uradnem
dnevu v Slov. Bistrici. Izklica cena je 38 K.
V	Poljcanah je umrla 20 letna gdčna Marija Svetlin, hčerka ondotnega nadučitelja.
Občinske volitve v Šmarju pri Jelšah. Ker sta se obe stranki sporazumno zedinili pri občinskih volitvah, smo zmagali Slovenci v vseh treh razredih. Neniškutarska stranka se je vzdržala volitev. Izvoljeni so sledeči gg.: v III. razredu: Lešnik Janez, trgovec, posestnik in tržan; Copf Avgust, posestnik in tržan; Vizjak Franc, posestnik. Namestnika gg. Tičar Jurij in Jagodič Martin, posestnika. V II. razredu gg : dr. Dijak Jos., c. kr. sodnijski pristav; dr. Rakež Jos., okr. zdravnik in tržan; Strašek Jožef in Čuješ Rok, posestnika. Namestnika: Jacl Luka in Anderluh Matija, posestnika. V I. razredu gg.: Ferlinc Franc, učitelj, posestnik in tržan; Debelak Ivan, učitelj; Tančič Maks, posestnik in tržan; Vičar Alojzij, posestnik in tržan. Namestnika: Anderluh Jakob in Sket Anton, posestnika.
Zmaga je naša! Ta veseli klic nam je došel po dopisnici minoli teden iz lepega trga Šoštanj v Sav. dolini. Zmagala je pravična slovenska stvar proti krivični nemški. Pri občinski volitvi v Šoštanju je dobila slovenska stranka večino. V tretjem razredu so bili izvoljeni slovenski kandidati s 105 glasovi, medtem ko so dobili nemški samo 89 glasov. V drugem razredu sta imeli obe stranki deset glasov. Vsled tega je moral odločiti žreb. Pri tem so dobili Slovenci tri odbornike, Nemci pa samo enega. V prvem razredu so zmagali Nemci vsled strastne agitacije. Med tistimi, ki je agitiral za Nemce, je bil tudi g. župnik Govedič! Torej za tiste Nemce, ki razširjajo »Štajerca«, ki napada našo duhovščino, ki agitirajo za »proč od Rima«. Žalostno! Med ljudstvom vlada vsled zmage velika navdušenost! Vsa Slovenija čestita vrlim Šoštanjčanom, ki so se tako vrlo držali ter pripomogli k zmagi. Zdaj pa le ne rok križem držati, ampak vrlo delati naprej, da bo čez tri leta tudi prvi razred naš! Ven z Nemci in nemčurji iz našega lepega slovenskega trga! — Izvoljeni so sledeči : v III. razredu gg : Fran Rajšter, Fran Švarc, Jože Novak in Ivan Vošnjak, namestnika pa Jakob Šip in Miha Kumer; v II. razredu gg : Ivan Šoln, Jože Ravljen in dr. Mayer od slovenske stranke in Nemec (?) dr. Lchtenegger, namestnika Vinko Wokau (Slovenec) in Franc PeUchnig (Nemec [?]). V 1. razredu, kjer se Slovenci niso udeležili volitve, so izvoljeni sami Nemci: Filip Gande, Jožef Verbnigg, Viktor H iuke in Adolf Orel, namestnika Miha Kurnik in Fr. MSrnig.
Psovanja ni konec. Kakor besni so zagnali nemški listi krik med strmeči svet, ker so zopet propadli pri volitvah v Šoštanju. Mislih so, da se jim bo godilo tako kakor v Ptuju, a so se grozno zmotili. Čeprav so kupovali glasove, za kar se bodo morali odgovarjati pred sodiščem, čeprav so napajali Seme in propalice tri dni od ranega jutra do poznega večera, čeprav so jim Sli na roko Iškarijoti, so vendar propadli. Bog in pravica sta stala na strani Slovencev in zmagali smo. Svoj žolč izlivajo zdaj ti protiavstrijski listi tudi proti g okrajnemu glavarju Čapeku in
ga črnijo pred vlado kolikor mogoče. In kaj je storil g. glavar? Čuval je red in pravico, torej izpolnil le svojo dolžnost. Vzrok je čisto drug. Ti germanski petelini bi bili le radi videli, da bi gosp. glavar kot čuvar postave podpiral njih sleparije. G. davkarja Fistra pa napadajo kot najhujšega hujskača zato, ker je svoj glas oddal pri volitvi za Slovence. Skrajno nesramna je že ta gonja, ki jo vpri-zarja nemSkonacionalna in nemčurska so-drga proti onim uradnikom, ki junaško pokažejo, da niso Se pozabili, da jih je rodila slovenska mati. Saj so kot Slovenci tudi dobri uradniki, tisočkrat boljši prav gotovo, kakor pa oni, ki Škilijo v blaženi rajh.
Celjske novice. Mestni zastop hoče zidati novo dekliško šolo, ker pa nimajo denarja, bodo zopet delali dolgove. Kakor se je izrazil v neki gostilni neki Nemec, delajo Nemci nalaSč dolgove, da bodo dobili Slovenci čez nekaj let popolnoma zadolženo mestno zastopstvo v roke. Torej že sami izprevidijo, da bo kmalu odklenkalo njihovemu slabemu gospodarstvu. Zdaj pa le dolgove delati — dokler jih Se morejo. — Štajerski nemški pevci hočejo prirediti v Celju veliko veselico. Jasno je, da bodo ob tej prireditvi zdivjane nemške tolpe razgrajale in izzivale mirne Slovence po mestu. Ako hoče vlada, da ne bo prišlo do izgredov, mora prepovedati ta shod. — V Hudinji sta utonili v soboto, dne 18. t. m. pri kopanju 15 letna Marija Jelenko in 20 letna Marija Medveš. Medveš je prišla iz Konjic obiskat svojo prijateljico Jeienko, s kojo sta se domenili, da gresta v Trst služit. Šle sta se kopat na nevarnem kraju, kjer sta utonili, ne da bi kdo opazil.
Dobrna pri Celju. Velik vihar je bil od sobote na nedeljo v Dobrni in okolici. Vihar je podrl slavoloke, ki so bili postavljeni za slavnost. Zjutraj so vrli slovenski fantje postavili nove slavoloke.
Št. Ilj pri Velenju. Zadnjič ste poročali o strašni toči dne 22. in 23. maja, katera je vničila vse pridelke. Po drugod se veselijo žetve, pri nas bodo morali kosci to delo opraviti. Dne 15. t. mes. se je vršila cenilna komisija, ki je cenila škodo na 45000 K. Najhujše je prizadeta davčna okolica Laze. Bati se je, da tudi prihodnje leto ne bode vinska trta in sadno drevje moglo obroditi, ker je vse ranjeno. Beda je velika, ker je 1. 1902 pokončal pomladanski mraz, 1. 1903 pa je razsajala toča, ki je vničila tri četrtine pridelka. Prebivalstvo pride v največjo revščino, ako ne pride kakšne pomoči. Občinske volitve se bližajo! Volilci, storite svojo dolžnost in volite odbor, do katerega imate^ zaupanje.
Čudna pošiljatev. Na postni urad N nekje na Spodnjem Štajerskem je nekdo pred kratkim poslal iz bližnjega mesta kovček. Na postni spremnici v vrsti, v kateri se zapiše kaka da je pošiljatev in kaj je notri je stalo zapisano: »Kufer Lehrer«. Zdaj nam naj pa dotični pošiljatelj naznani, kaj je to bilo!
Brežice. Stavba »Narodnega doma« vrlo napreduje ter bo začetkom meseca avgusta t. 1. popolnoma dovršena. Dne 14 avg. se vsi prostori »Narodnega doma« slovesno otvore. Čitalnica priredi o tej priliki veliko ljudsko veselico z vojaško godbo ter nastopom različnih pevskih in sokolsk'h društev, ki so sodelovanje obljubila.
Hrastnik. Častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje so dobili: paznik Jcžtf Pečnik, pismonoša Matija Groficer, vratar Blaž Kolar in delavec Matej Golob, vsi uslužbenci v tukajšnji kemični tovarni.
Cerkvene stvari.
Letošnji novomašniki. Iz četrtega letnika bodo imeli premicijo: Č u č e k Franc, 15. avg. v Št. Rupertu v Slov. gor, pridigar č. g. Ant. Kocbek, kapelan pri Sv. Petru pri Mariboru; Hribar Ivan, dne 7. avgusta v Mengšu na Kranjskem, pridigar preč g. Aut. Koblar, dekan v Kranju; Krajnc Jožff,
dne 15. avg. pri Sv. Juriju ob Ščavnioi, pridigar preč. g. Mart. Jurkovič, dekan v Ljutomeru; Spari Anton, dne 7. avgusta v Jarenini, pridigar č. gosp. Ivan Vreže, prol. v Mariboru; S r e b r e Anton, dne 21. avgusta v Cadramu, pridigar č. g. dr. Ant. Medved, profesor v Mariboru; Tratnik Jožef, dne 14. avg. na Rečici, pridigar č. g. Fr. Lekše. •župnik v Lučab. Iz tretjega letnika: Alt Ivan, dne 15. avg pri Veliki Nedelji, pridigar čast. g. Jakob Ganjkar, župnik v Središču; Berk Anton, dne 21. avg. pri Sv. Križu tik Slatine, pridigar preč, gosp. dr. Ivan Mlakar, kanonik v Mariboru; J e h a r t Anton, dne 7. avg. v Šmartnu pri Slovenjgradcu, pridigar preč. g. dr. Ivan Mlakar, kanonik v Mariboru; L o t o n j a Franc, dne 2. avg. pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju, pridigar preč. g. J. Flek, prost v Ptuju; S a gaj Alojzij, dne 31. julija v Ljutomeru, pridigar čast. g. Martin Jurkovič, dekan ljutomerski; Šegula Franc, dne 21. avg. pri Sv. Marjeti niže Ptuja, pridigar Franc S. Šegula, župnik iz Prage.
Pri Novicerkvi je umrl č. g. Jakob K o č e v a r. Rajni se je narodil v Žalcu dne 16. julija 1841. Izmed osmero otrok je bil najmlajši in je preživel vse svoje starej&e brate in sestre. Gimnazijo je obiskoval v Celju. Spričevala pričajo, da je vse razrede dovršil z odliko. Tudi v bogoslovju v Mariboru napredoval je izvrstno. Duhovnik pa je postal dne 29. junija 1865, a v službo dušno-pastirsko je stopil sledečega leta v Artičah pri Brežicah, kapelanoval je tudi v Sevnici, na Slatini, pri Sv. Juriju ob juž. železnici, v Koprivnici in Konjicah. Tu je vsled bolezni •z s lepil iz službe ter ga je pod svojo človekoljubno streho vzelo dobro srce gospoda kanonika dr. Gregorca, kjer je preživel malone petnajst let. G. Kočevar je kot izobraženec bil obnašanja prijaznega, oseba ponižna in miroljubna, učena, zvedena v bogoslovju, v zgodovini in v prirodoslovju, občevanje ž njim bilo je prijetno. Pogreb se je vrSil mi-nolo soboto. Vdeležili so se ga vsi bližnji sobratje in tudi dva iz konjiške dekanije. Pogreb je vodil preč. g. kanonik dr. Gregorec, ki mu je tudi govoril v cerkvi ganljivo na-grobnico. Duši blagega rajnega naj sveti večna luč!
Urnstven» poročila.
Katoliško izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru vabi k vrtni veselici, katera se vrSi v nedeljo, dne 26. t. mes. na vrtu gosp. J. Robiča v Lembahu. Spored: Ob 2. uri popoldne: Sestanek udov in doSlih gostov v društvenih prostorih, potem skupni odhod v Lembah. Tam koncert, petje, metanje konfetija, šaljivo streljanje, šaljivi ribji lov. Zvečer: Bengalična razsvetljava. Vstopnina za neude 40 v, za ude in dijake 20 v. Ob neugodnem vremenu se vrSi veselica dne 3. julija. Slovenci iz Maribora in okolice, prihitite v obilnem Številu na veselico tega za narodno probujo vrlo delujočega druStva.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Polzeli priredi v nedeljo, dne 26. junija ob 3. uri popoldne v občinski pisarni svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. odborovo poročilo. 2. Volitev novega odbora. 3. Predlogi.
Dobrna pri ue|ju. Slavnost o priliki blagoslovljenja društvene zastave obnesla se je ob ogromni udeležbi ljudstva in najlepšem vremenu v vsakem osiru sijajno. DaljSe poročilo priobčimo prihodnjič.
V jubilejsko kapelico l Pred petimi leti se je v proslavo papeževega in cesarjevega jubileja postavila pod Ojstrico zraven Kocbekove koče lična kapelica sv. Cirila in Metoda. Ker je poleg kipov omenjenih slovanskih apostolov v kapelici tudi velika soha Marije, pravijo nekateri, da gredo romat k Ojsiriski Materi Božji. Letos se bode v kapelici brala na dan sv. Petra in Pavia sv. maSa in sicer med 7. in 8. uro zjutraj. Kdor bi se rad vdeležil te službe božje — v visočini 1800 m nad morjem — naj pride že prejšnji večer t. j. dne 28. t. m. v Kocbekovo kočo, kjer lahko prenočuje. Drugi dan po sv. masi se rasidejo izletniki čez Ojstrico (3350 m) v Logarsko dolino, ali pa v Luče oziroma skozi Bistriško dolino v Kamnik. Pot iz Luč do kapelice ni nikakor nevarna in se lahko vsakdo, ki je le količkaj dober hodeč poda na potovanje. V Kocbekovi koči se dobi vino in pivo ter razne konzerve, vse drugo naj izletniki vzamejo seboj. Ker med potom Luče—Kocbekova koča ni nobene gostilne, naj si vsak nekaj pijače in kak prigrizek preskrbi, da ne oslabi na potu. Oni izletniki pa, ki ne lazijo radi po strminah, prenočujejo dne 28. t. m. v Lučah ter gredo drugi dan skozi Solčavo v Logarsko dolino. Tam si lahko ogledajo »Slap pod Rinko« in druge znamenitosti. Ti so fchko v Lučah ali pa v Solčavi pri službi božji. Isti dan popoldan je sestanek teh turistov in onih, ki pridejo od kapelice, pri Piskerniku v Logarski dolini. Vsak pa blagovoli prej pismeno javiti svojo udeležbo na tej ali oni turi vsaj do 25. t. m. vodstvu Savinske podružnice »S. P. D.« v Gornjemgradu, da se vse potrebno ukrene. Tudi glede kurila oziroma večerje pri Piskerniku je treba prej javiti Savinski podružnici, da se preskrbi vse potrebno. Dosedaj pa so javljeni že izletniki iz Celja, Kamnika, Ljubljane itd. Vsakdo dobro doSel! MaSeval bode v kapelici prečast. oče Engelbert Pollak iz Kamnika. Mogoče je, da se izleta vdeleži Se kak drug duhovnik, potem se bode še več maS bralo v kapelici.
Iz drugih krajev.
Dedščina v kipu. V Parizuf je umrla te dni neka stara dama, katere sorodniki so upali, da bodo mnogo podedovali. Raditega so se zelo začudili, ko niso našli v njenem stanovanju niti oporoke, niti gotovine. Toda nečak umrle s tem ni bil zadovoljen ter je sam preiskal celo stanovanje. Po nesreči pa je ubil njegov sluga neki kip in v največje začudenje vseh je padlo iz njega mnogo dragocenosti in 20.000 frankov gotovine, katero so si nato dediči razdelili.
Društvena naznanila.
Kmet. bralno društvo v Gornji Radgoni priredi dne 26. t. mes. pri g. Osojniku Ciril -Metodovo slavnost s petjem, govorom (slavnostni govor ima g. Pogačnik iz Maribora), deklamacijami in gledališko igro „Čevljar in bogatin". Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina 20 v. — Odbor.
Čebelarski shod se bo vršil dne 26. t. mes. ob 3. uri popol. pri gosp. Osojniku v Gornji R&dgoDi za
Gor. Radgono in okolico. Kmetje in vsi posestniki, pridite v obilnem številni Umna čebeloreja vam obeta lep dobiček.	_
Savina", kolesarsko društvo za gornjegraj-ski okraj ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 10. julija t. 1. v Št. Janžu pri Korenu ob 3. uri pop. po običajnem vzporedu. Vabijo še kolesarice in kolesarji ter sploh vsi prijatelji kolesarskega športa.
Občni zbor „Slov en. katol. delav. društva v Žalcu" se vrši dne 26. t. mes. ob 3. uri popoldne na vrtu g. Franc Robleka.
Kalol. bralno društvo pri Sv. Juriju ob juž. žel. priredi v nedeljo, dne 26. junija ob 4. uri popol. v prostorih gosp. Alojzija Nendl igro „Najdena hči" s tamburanjem.
Ciril in Hetodova slavnost se priredi v gostilni g. Gajšek* v Poljčanab dne 3. julija 1904 ob 3. uri popoldne.
Gospodarske drolrtlniee.
Kmetje, oskrbite si okoli svojih zemljišč pravih in zanesljivih mejnikov!
(Konec.)
Ko se je meja dala tako pregledati in ste se obe stranki zadovoljili, treba skrbeti, da se na odločenih mestih postavijo dobri, pravi mejniki. Ti pa s« najboljši od trdega kamna, kateri se ne krSi, niti na solncu in dežu ne razpoka, za kar je najboljši granit. Precej obilen, blizu vatel dolg taksen kamen se zakoplje z debelejšim koncem v zemljo, tako da spičasti konec gleda za {kakih 20 cm iz zemlje. Na ta konee se vseka pa križ, kar je gotovo znamenje vsakemu poštenemu človeku, da je ta kamen vreden nedotakljivosti in spoštovanja, kar sploh mora tudi vsak mejnik biti. Da pa ohrani tak kamen svojo veljavo in nedotakljivost celo za več stoletij, je navada, da se pri vsajanju v jamo dene pod kamen nekaj zdrobljenega stekla ali gline, kar lahko Se več sto let glede te navade priča, da je bil ta kamen pravi mejnik.
Kakor je čez vse priporočati, da bi se med zemljišči napravil tem potom red, vendar moram opozarjati, da pri tem tako važnem poslu morajo biti vse stranke enako zadovoljne. Ravnati se mora vse po pravici, brez vsakega nasilstva, prigovarjanja ah celo podkupovanja. Le ako ravnamo po pravici, moremo se nadejati, da bode imelo naSe delo veljavo za poznejše rodove, ako le količkaj krivično, jo bode poznejši rod morda s hudimi tožbami spremenil.
Samo da se tožeb izognete, priporočam vsem, dragi kmetje, Se enkrat, da uravnate vaSe meje po tem navodilu. To pa le pod geslom: Ne moja, ne tvoja, ampak prava meja naj velja!
Listnica uredništva. Gor. Štajersko: Žal, ne moremo priobčiti Vašega dopisa, ker se ne moremo ozirati na razmere na Gornje Štajerskem. — Šoštanj: Ko je došel Vaš dopis, smo že imeli notico stavljeno, zato ga žal nismo priobčili. Oprostite I Hvala in pozdrav! — Slavatince: Je preveč krajevnega pomera. Pozdrav!
Slovenci! Spominjajte se
„Zgodovinskega društva!"
Loterijske številke
Gradec 18. junija: 44, 3, 85, 69, 16. Dunaj 18. junija: 8, 79, 50, 9, 48.
Pridni tesarji
562 3-1
se sprejmejo za Celovec, plača 1 gld. 70 kr. — Če delajo tri mesece, dobe vožnjo nazaj plačano. Pojasnila daje upravništvo.

Anton Paolrni
:pos. v Cittaaovi, Istria,
I prodaja lastnega vina.
po 17 novčičev liter. „ 13
»Pinot (belo) »belo domače ¡teran	„ 14
► Po tej ceni franko na postajo Trst; h svojih sodih se podraži za 5°/o-fH37 Vzorci se pošljejo zastonj. 27
Koliko in koliko kmetovalcev se je že prepričalo, da so umetna gnojila mnogo bojj koristna in razmeroma tudi mnogo bolj cena nego živalski gnoj ! Takisto gotovo je, da se nekatera umetno pripravljena živila za ži-vadi v gospodarstvu zelo dosta bolj redilna in razmeroma tudi mnogo bo^j ceneja (če niso draga!) nego navadno polagane krme. Takšna, čez vse koristna, umetno pripravljena živila so sledeče navedene priklaje: 1. Drobec Iz zanesljivo celo svežih kosti z 20% do 30 °/9 mesnih in mastnih snovi od uradno potrjenih zdravih g07ed. Primešava se k navadni krmi in samice vsakovrstne perutnine potroJSjo Število v Ictia ležernih jajee; piščanci, pujski kakor vsakteri mladiči vzrastejo jako naglo in vsa živad, n. pr. svinje se čudohitro odîbele. — To sredstvo je bilo v tem letu že večkrat na razstavah odlikovano. — Pripravlja se ta drobec v dveh vrstah: L vrste zelo droben, II. vrste manj droben in stane v Mariboru na prodajalnem mestu : I. vrste 1 kg 36 vin., 50 kg 16 K ; II. vrste 1 kg 34 vin., 50 kg 14 K. Uporabni navod ae dodava. — 2. Na Dunaju 1904 odlikovane umetno pripravljene klaje za sobne ptîee, ki so v ljudsko-gospodarskem oziru tudi velikega pomena: a) Vénéra, nadomešča trdo kuhana jajca, je odgojevalna klaja za gnezdne mladiče in krepilna priklaja oorastlim pticam; 60, 30 in 10 vin. bj Aurora, se priklaja za časa misenja in stori pticam perje rudeče; 2 K, 1 K in 30 v. c) Arnithygén, je zdravilo za vse bolne in nepojoče ptice; 50, 30 in 10 v. Uporabni navod je vsakemu blagu priložen. — P. n. gospodarji in gospodinje, ne bojte se malih izdatkov, ko vam zagotovijo visokoobrestnega dobička ! Štedenje takih izdelkov bi bilo neumno 1 — Razglede (prospekte) brezplačno. — Priporoča se Vam
Iva« E. Weixl v Mariboru, Zofijni trg št. 3.
Cez 30 let stare, zdrave in poštene osebe morejo si pridobiti dovoljenje za pro-davanje koščenega drobca, ki je v gospodarstvu potreben kakor vsakdanji kruh, in drugih umetnih klaj po hišah in zagotovljen jim je dober in trajen zaslužek.
$$ Najboljše
priporoča po najnižjih cenah --
trgovina z železnino „MERKUR"
AA/ww P. Ma,(«lié — Celje
454
Bogata zaloga raznih poljedelskih strojev, predmetov za stavbe, QC traverz, železniških šinj, vodovodnih naprav, cevi in sploh vsega v železniško stroko ■	spadajočega blaga.	'
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi aaa sa birmance lep spomin a/\t-
ter sploh za odrasle koristen molitvenik
Duhovni vrtec"
99
v V. natisu.
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sv. birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 1'30, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1'60, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 180.
Sv- birnia.
Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu.
1 kom. K —'10, 10 kom. K —-90, 100 kom. K 8—.
Anton iiimrek
p o cl o t> a r Celje gledališka ulica Celje
se priporoča čč. duhovščini, gg. cerkvenim predstojnikom kakor slavnemu občinstvu za napravo in popravilo
oltarjev, prižnic, križevih potov, spovednic, vsakojakih podob ic svetniških soh,
kakor spioh vseh v mojo stroko spadajočih del. — Trajno, umetniško dovršeno delo in primerne, nizke cene! 388 5—4
.t-sjxï-t^tzz-1>
Najmatya objava 45 v.
Vaška beseda stane Si vin.
Î Vcčkr. objave i ! pe dogovoru.


--—— --- --- - — — —— •----I ■ " r. IT- .. ...--... ..........i. -...
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo ; pri vprašanjih na upravništ« se mora znamka za odgovor pridigati.
Proda se. Gostilna s popolno koncesijo, toba-kamo in malo trgovino, na lepem kraju, blizu mesta, se po ceni proda. Naslov pove upravništvo. 405 3—3	7 najem se da. Dobro idoča gostilne- z mesarijo vred, tik farne cerkve, se da pod jako ugodnimi pogoji takoj v najem. Kje, pove upravništvo. 440 3—-2
Vrvi, štrange, mreže in vsakovrstno vr-varsko blago prodaja po nizki ceni Flo-rijan Eučanda, vrvar v Mozirju, (Savin. dolina). 410 5—3	Trgovina z mešanim blagom, nahajajoča se sredi vasi s podružno cerkvijo in šolo, se da takoj v najem ali pa proda pod ugodnimi pogoji. Več povo upravništvo. 458 3—1
Stampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije izdelke po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 426 51—2	
	Gostilna z ledenico, trgovina z mešanim blagom, mlin s tremi tečaji, njiva s travnikom, pašnik, brez konkurence, tik okrajne ceste, oddaljeno od vsake proda-jalnice 2 uri, od najbližje gostilne 1 uro, v dobrem stanu, se da na več let v najem. Najemnina nizka. Več s6 izve pri lastniku Jožefu Cerjak, veleposestnik v Leskovcu št. 17, p. Rajhenburg. 438 3—2
Lepo posestvo, vse v dobrem stanu, skupaj po ceni proda Alojzij Gornik v Jareninskem dolu pošta Jarenina. 430 3-2	
Hiša v Studencih pri Mariboru, blizu cerkve in šole, se proda. — Naslov pove upravništvo. 443 10—2	
	
Posestvo v Remšiiiku, pošta Marnberg, katerega je 30 oralov, lepa, zidana hiša a 4 sobami in eno kuhinjo, zidano kletjo, lepi živinjski in svinjski hlevi in štirje travniki, lepe, zložene njive in lepi pašniki, na katerih se lahko redi osem glav živine, lep sadonosnik in gozd v najlepši rasti, preša in shramba za orodje, se proda. Več pove lastnik. 445 3-2	
	Proste slufte. Trgovski pomočnik, izurjen v ma-nuiaktumi in špecerijski stroki, želi s 1. julijem službo menjati. Naslov pove upravništvo. 412 5—3
Hiša s 4 stanovanji, dobroidočo bra-njarijo, */< oralov njive in sadonosnik, se proda zaradi bolezni vse za 3000 gld. blizu šole v Poberžah štev. 37 pri Mariboru. 418 3—3	Dimnikarski učenec bi se šel rad učit. Jože Cetina, Artiče, pošta Brežice.
	Služba cerkovnika in orgljarja se razpisuje v Seleh pri Slovenjgradcu. Proš-njiki, ki naj bodo samični in če mogoče rokodelci, naj se oglasijo osebno do 1. avgusta t. 1. pri podpisanem predstojni-štvu. — V Seleh pri Slov. gradcu, dne 21, jun. 1904. Jernej Pernat, župnik. 457 2—1
Novozčdana hiša s 5 sobami, 3 kuhinjami kletjo pod celim hramom, lepim vrtom, se po ceni proda v Studencih 183 pošta Maribor. 448 3—1	
Vinograd blizu Zajckloštra, kateri meri blizu 2 orala, zraven je hiša z 2 sobama in kuhinjo, potem drugo poslopje s tremi kletmi in prešo vse v dobrem stanu, se proda. Več pove M. Jarnovič, trgovec v Dramljah. 449 2—1	
	Kuharica, vajena vsakega dela, zna tudi šivati, išče službe v župnišču. Pismene ponudbe se naslove M. P. S. poste restante Grafenstein. Koroško. 397 4-4
Hiša z dobro najemščino in z lepim, velikim vrtom, se po ceni proda v Studencih blizu cerkve sv. Jožefa, pošta Maribor. Naslov pove upravništvo. 455 3—1	Več pomagučev, pridnih in kurje-uih, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovivasi. P. Hoče-Šlivnica. 423 3—3
Branjarija, na živahnem kr^u, stanovanje zraven, se z blagom vred proda za 450 gld. Že s prodajo kruha se obrestuje stanovanje. Kje, pove upravništvo. '456 1 1	Čevljarskega učenca sprejme takoj Bogomir Eger, Maribor, stolni trg št. 14. 444 3-2
Ez bracjarije se takoj proda vse pohištvo, police, prodajalne mize in druge reči, ki se za branj arij o potrebujejo. Naslov pove upravništvo. 461 1—1	Ilaxno. Dijake sprejme ?dova v Mariboru, Aa-gasse št. 5, vrata 18, II. nadsirop. Lepa separatna soba. 422 3—3
Branjarija (grajzlerija), na ugodnem prostoru, ki obstoji iz prodajalne, spalne sobe, kuhinje, kloti in del vrta, se takoj po nizki ceni proda. Naslov pove upravništvo. 460 1—1	
	Otrok iz boljše hiše se sprejme v oskrbovanj« ali pa proti odškodnini za svojega od zakonskih brez otrok v Mariboru, Neue Kolonie 117. 452 1—1
Oddaja šolske stavbe.
Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju se odda stavba novega
pritličnega eolskega poslopja z dvema šolskima sobama s stranskimi prostori potom zniževalne dražbe in sicer po stroškovnem proračunu v znesku 20 000 K.
Zmanjševalna dražba vršila se bo	v četrtek, dne
30. junija 1904, ob 10. uri dopol. = v šoli pri Sv. Lovrencu na Drav. polju in se pristavlja, da so bodo vsa dela oddala samo enemu podjetniku. — Vsak dražbenik položiti mora pred začetkom dražbe 5% t. j. 1000 K varSč le.
Načrti, stroškovnik, stavbeni in posebni pogoji so v pregled v šoli pri Sv. Lovrencu na Dr. polju.
Krajni šolski svet Sv. Lovrenc na Drav. polju, dne 14. junija 1904
447 i—i	Načelnik: Matija Zunkovič.

*
*
KRAMBERGER
|JOŽEF
* kleparski mojster ——-
pri Sv. Ani na Krembergu
se vljudno priporoča čč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v kleparsko stroko spadajoča dela. Prevzemam kritje zvonikov in raznih streh s pločevino, stavim strelovode po novem sistemu in bakreno žico, dalje popravljam in barvam strehe, tudi na zvonikih, pri tem ne rabim stolpov (ruštov), kar je ceneje, delam iz najboljše pločevine žlebove in razne v to stroko spadajoče reči in sicer D4S* po najnižji ceni.	Imam
mnogo spričeval od čč. gg, duhovnikov na razpolago. — Prosim torej vse Slovence, da me blagovole z obilnimi naročili podpirati.	404 3—3

S parno silo obratovana
*
t *
*
* *
za glinske izdelke
420 8-2
v Ptacju
priporoča svojo veliko zalogo vsega v njeno stroko spadajo-čega blaga, kakor zidne oprU«, izdelane z roko ali pa na strojih, votle zidne opeke, «prhe za oboke, ■»neenlli en i za drenažo, na strojih izdelane Mre t ne opeke, W patentirane zarezne opeke, l»!o£f' za tiskanje — Blago izvrstno, ker |e napravljeno iz najboljše, s stroji obdelane gline. O • Cene nizke!
iz molitvenika
iifl molile? i
VII. natis
(za-se vezane)
se dobiva v tiskarni «v. Cirila v Mariboru. — Cena: v
platno vezano Xi t*50, s pošto vred H i-OO. Ta knjiž'ca se posebno toplo priporoča vsem cenj. gg. pevcem in pevkam.
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak', in je od vseb zdravnikov priporočeno zdr&vstveno, duao in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadoryu las, išijas, odrevenelosti, protinu freumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 120 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se priporoča posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošilj atev frankira.
flenedikt IIertl« posest, grašiise Oolif pri Konjicah. Sp. Št»j. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju _____pri Martinu Šuster	5'26 52-36
Največja in najcenejša ^ ^-s^	domača slovenska
r	/J)	eksportua tvrdka ar,
l^i^A^ (S5 zlatnine in srebrnine. r '^P^T/N^^5^ Priznano dobro blago! EJ
t Ji '¡Kfef^vk, mim ^®Pne ur® 80 pravega švicarskega Izdelka. ■■■■
Zdravo in lepo živino imeti, je bogastvo! ............
Kdor želi imeti zdravo in lepo živino, naj si nemudoma naroči.
H. Suttner ■
Zalagatelj družbe c. kr. državnih uradnikov za . Avstrijo, priporoča svojo bngato zalogo finih in ra-1 tančno idočih pravih švicarskih ur, zlatnine in srebr-1 nine. — M»1 dobiček, veliko spečevanje. — Ceniki , na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ===== | Opomba: Da je moje blago zares fino in 5H ure zanesljivo idoee, je dokaz to, da razpošiljam iste
i na vse kraje sveta. — Kdor hoče dobro idočo uro kupiti, nai se_ zaupno obrne na mojo tvrako,
inste ^ ia_i H
♦S
Mestna lekarna v Zagrebu,
fSiii kor trg" št. 30, zraven cerkve sv. Marka.
Vse to doseže hranilni prašek za živino! ""^(f
Ta hranilni živinski prašek priporočajo mnogi živinozdrav-niki, a rab jo ga mnogi dobri gospodarji za svojo živino. Posebno se pripoioča: Prah za konle.
«j^^^^ffi^^i^Lfe^ ' V | J--' I \i if Ta čisti in po-
spešnje preba-
ISŠ^SFZJSSM	h - f Jm^;^ v0' odstranjuje
¿¿SP^ s <	• J 'Fl' « ' /	koliko, kakor
8te stvari iz no--	sa, tako da bo-
"'Sss -.OT^e^	>*L	lan konj kmalu j
ozdravi, med ti m
ko zdravi konji, katerim se daje ta prah, ostanejo čvrsti in čili za tek, a jaki in vstrajni za najtežjo vožnjo. — Prah za krave in govedo stori isto. da se rado redi, lažje prebavlja, postane hitro debela, in da postane močna. Oso-bito se daje kravam, Ja dobro dojijo in dajejo mastno in gosto mleko, ki daje mnogo smetane. — Prah za svinje je priporočeno sredstvo proti skoro vsem Voleznim svinj, postbno kadar svinje nočejo žreti, pri griži itd. Svinje post»nejo debele in se pridno rede. — Prah za perutnino so primeša h hrani za kokoši, purane, race, gosi itd., da postanejo debelo in da pridno nesejo jajca. 446 20-1 Vsak gori navedenih prašekov stane: 3 škatlje 2 .K, 6 škatelj 4 K, 12 ška-telj 7 K 20 v franko. Manj kot 3 škatlje se ne razpošilja. Dobiva se samo
>x
Ki K
A Z N A N I L O.
K 8
Cenjenemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem kupil
trgovino z železnino g. Jos. Prsteca preje F. X. Halbžirth
v Mariboru, Teg*ettho£Tova cesta št. 1.
Prizadeval si bom tudi zanaprej ohraniti dober glas te trgovine, katerega je imela do zdaj, ter postreči svojim cenjenim odjemalcem s samo izvrstnim blagom £ po najnižji ceni £ ter prosim, da mi vsi ohranijo zaupanje, katero so imeli do mojih prednikov.
Z odličnim spoštovanjem
450 2-1	Tincenc Kflhar.
Izdajatelj in založnik kat, tisk. društvo.
Odgovorni urednik: Ftrdo Letkovar.
Tisk tiskarn« iv. Cirila