Slev. 85.
Posamezna številka stane 1 Din.
v LioMlani, v oeleilo m 15. aprila 1923. •
*__J Naročnina
za državo SHSi
do preklical ■) po poiti meieSao Din 14 k; dostavljen j na dom
neaefno....... u
za inozemstvo:
mesečno .......sla 23
s Sobotna izdaja: s*
v Jugoslaviji.....Din 20
v Inozemstva
46
негшгкпш
Leio LI.
se Ceno inseratom : HS
Bnostolpn» petit o« vrata mal» îglasi po Dia-t'— ln Din.l-50. veliki oglati nad 45 mm vi. Mae po Dlo. 2 —, poslana :4 po Din. 3'—.
Pri večjem naročila papnet.
Izhaja vsak dan irvsemM nonedeljko In dueva po praznika ob 5. nri zjutraj.
МГ Uredništvo je v Kopitarjevi illoi itev. O/m. Rokopisi se ne vračajo; neirsnklrana pisma se na sprejemajo. Uradn. teleL šiv. 50, sprava, itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Ja v Kapttarjavl al. 6. — Bačun poštno bran. ljubljanske it. 650 sa naročalao in it 349 aa oglase, ssgreb39 011, sarajev. 75B3, praške In dnna). 2!.707.
Pred odločitvijo.
Vodja Narodne radikalne stranke g. Nikola Pašič je v svojem volivnem proglasu naglasil, da je radikalna stranka za centralistično uredbo države in torej za vidov-dansko ustavo, da pa naj pri volitvah vo livci cele države izrečejo svojo voljo in odločijo o vprašanju notranje ureditve države. Volivci so odgovorili g. Pašiču jasno in nedvoumno. Slovenski in hrvatski na-iod sta poverila zastopstvo politike Slovenski ljudski stranki in HRSS, katerih dr-žavnopravni program zastopa federalistično ureditev države. S tem sta hrvatski in slovenski narod izrazila svojo voljo. Srbski narod je poveril radikalni stranki nalogo, da ga zastopa pri končnem odloče-vanju o ureditvi države. S tem pa ni rečeno, da so vsi pristaši radikalne stranke hkrati tudi neizprosni zagovorniki centralizma, ampak da poverjajo radikalno stranko kot zastopnico srbskega naroda, da izvrši s Hrvati in Slovenci sporazum.
Tako Slovenci kakor Hrvati so se izjavili pripravljene za pogajanja z zastopniki srbskega naroda, še več, njihovi zastopniki so celo nedvoumno izjavili, da smatrajo ta sporazum za mogoč in potreben. Od Narodno radikalne stranke je odvisno, ali se bo ta sporazum ivzršil, ali pa oaj še nadalje vladajo v državi neredne razmere in nezadovoljnost vseh treh narodov, ki ni samo posledica svetovne vojne, ampak predvsem posledica režima, ki ga omogoča centralistična uprava.
Prvi koraki za sporazum so storjeni. V Zagrebu bo se sestali zastopniki Narodno vad"'kalne stranke in zastopniki SLS, HRSS /n JMO. Obe stranki, tako združeni revi-zionisti kakor zastopniki radikalne stranke, sta se izjavili za sporazum in izrekli srčno željo, da se ta sporazum tudi doseže. Po prvi izmenjavi misli, kako bi se mogel doseči sporazum, in po jasno očrtanih programih revizionislične opozicijo sta 1udi odposlanca radikalne stranke izjavila, da je sporazum mogoč, še več, da se bo sporazum tudi dosegel.
Revizionistična opozicija je zahtevala od radikalne stranke, ki ima vladno moč v rokah, da pokaže svojo resno voljo za sporazum in popravi zablode in grehe dosedanjega centralističnega režima v duhu ustavnosti in zakonitosti kakor upravne po-greške v duhu samouprave. Zastopnika radikalov sta se izjavila za to pripravljena in sta sprejela tozadevne konkretne predloge. Ti razgovori so trajali dva dni in so bili njihovega rezultata veseli vsi zastopniki pri pogajanjih udeleženih strank. Tako vodstvo SLS kakor HRSS sta predsporazum soglasno odobrili. Pa tudi vsa ostala javnost v Sloveniji in v hrvatskih pokrajinah je ta predsporazum sprejela z zadoščenjem in veseljem. Niti najzagrizenejše centralistične frakcije in strančice se pod sklošnim utisorn teh pogajanj in njihovega rezultata niso upale obsoditi prvih korakov, ki vodijo do definitivnega sporazuma.
Radikalna odposlanca nista imela polne moči pri pogajanjih, ker je ratifikacija predsporazuma od srbske strani pridržana radikalni stranki, pač pa sta izjavila, da bo radikalna stranka predsporazumu brez vsakega dvoma pritrdila. Stranka revi-žionistične opozicijo so dogovore svojih zastopnikov že potrdile, le radikalna stranka do trenutka, ko to pišemo, še ni podala jasne in točne izjave, ali potrjuje prve korake sporazuma iu se tako v načelu izreče sa definitiven sporazum. Prva poročila so iicer nejasna, vendar pa kažejo, da radikalna stranka o dalekosežni akciji, zapo-i:eti v Zagrebu, resno razpravlja in je verjetno, da izreče svojo resno voljo za sporazum. Vendar pa razgovori radikalnih prvakov z najizrazitejšimi demokratskimi centralisti kažejo, da ima del radikalne stranke še pomisleke. Bodisi kakorkoli, slovenski in hrvatski narod kakor tudi bo-senski muslimani so od svoje strani izpolnili svojo dolžnost, da pokažejo svojo re?-ao voljo za sporazum. Ako radikalna stranka te volje ne pokaže, bo nosila tudi odgovornost za vse posledice in za ves težki notranji in zunanji položaj države. Odločitev ]e sedaj pri radikalni stranki, ali sporazum ali pa še brezobzirnejša in ljutejša borba kakor dosedaj,
Komentar k zagrebškim pogajanjem.
Zagreb, 14. (Izv.) Delegata radikalne stranko dr. Gjuričić in dr. Janić sta včeraj po končanih konferencah odpotovala v Belgrad. Kakor je izvedel vaš dopisnik, sta nesla seboj konkretne predpogoje HRSS, SLS in JMO, ki bi naj tvorili podlago za pogajanja o končnem sporazumu. Vaš dopisnik se je razgovarjal z udeležniki teh konferenc in na vprašanje, kakšni so ti konkretni predlogi, izvedel sledeče:
Kar se tiče objave podrobnosti o poteku pogajanj je objava teh odgodena na izrecno željo radikalnih delegatov. Mogoče pa je povedati sledeče: Vprašanja, od katerih je odvisen končni sporazum, niso prišla to pot na razpravo, našla pa se je podlaga za nadaljna pogajanja, na katerih bi se o teh vprašanjih lahko razpravljalo. Dosedanje razprave so bile le priprave za reševanje spornih točk. V tem smislu je bilo sklenjeno sledeče:
1.	Sporazum je za reševanje spornih vprašanj potreben in mogoč.
2.	Vse točke, ki se naj izv r še kot podlaga za pogajanja za končno veljavni sporazum, so ugotovljene.
3.	Za izvršitev teh ugotovljenih točk se smatra najugodnejša homogena radikalna vlada, ki bi v tem slučaju lahko raču-
nala na odgovarjajoče držanje revizioni-stičnih strank.
Ti predpogoji, katere naj izvrši nova homogena radikalna vlada, naj veljajo samo kot provizorij, za časa tega pro-vizprija pa se morajo popraviti p o greške, ki jih jo zagrešila prejšnja radikalno-demokrat-s k a vlada v upravnem, kulturnem in gospodarskem ožim.
UGIBANJA V BELGRADU.
Belgrad. 14. aprila. (Izv.) V Belgrad so dušle sledeče vesti o pogajanjih med reyiznonisticnim blokom in med radikali: i Tekom pogajanj je bilo sklenjeno od obfeii strani, da bo revizijska opozicija omogočila radikalom sestaviti homogeno radikalno vlado in da ho v ta namen poslal tudi Radič okrog 20 svojih poslancev v BelgTad, kolikor jih radikalni poslanski kmb potreuje za večino pri volitvah v ve-rifikacijski odbor in v predsedniško parlamenta. Po tem dogovoru bi imel postati predsednik skupščine radikal, ki doslej ni pcselmo stopal v ospredje, prvi podpredsednik bi bil član federalističnega bloka, drugi podpredsednik pa bi bil demokrat. Sedanja vlada bi demisionirala v ponedeljek, takoj nato pa bi se sestavila nova radikalna vlada. Z novo radikalno vlado pa bi se nadaljevala sedaj započeta pogajanja.
Stališče radikalne stranke,
DVOJNA STRI JA V VLADI. - RADIKALNI.POSLANSKI KLUB ZA SPORAZUM.
» Z-
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Današnji dan je potekel med največjim zanimanjem, ker so splošno smatrali, da bo danes kriza definitivno rešena. Toda to pričakovanje se ni izpolnilo, ker sc vlada še ni končnoveljavno odločila. Danes sta prišla v Belgrad delegata radikalne stranke Gjuričić in dr. Janić. Na postaji so ju pričakovali številni časnikarji, toda ta dva nista hotela dati nobenih podrobnih pojasnil in nikakih izjav. Delegata sta odšla naravnost v ministrsko predsedstvo, kjer se je takoj vršila seja ministrskega uveta, ki je trajaia od 8. dop. do 1. pop. O tej seji vlada doslej ni izdala lii-kalcega obvestila. Izvedelo se je le to, da je trajalo poročilo Gjurićevo nad eno uro in poročilo dr. Jauiča ravno tako dolgo. Izgleda pa, da se je pojavila v min. sveti' močna struja, ki je sedaj sicer še v manjšini in ki se je izjavila proti vsakim pogajanjem 7. revizionističnim blokom. Voditelj te stru-je je baje dr. Lazu Markovič. Istočasno bi se bila morala vršiti tudi seja radikalnega poslanskega kluba, toda vlada je obvestila radikalne poslance preko posl. Andriča, da je prisiljena odgoditi sejo radi vladne seje do 4. popoldne.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Popoldne ob 4. se je vršila seja radikalnega poslanskega kluba. Soje se je udeležilo okrog 100 radikalnih poslancev in 4 člani džemijeta. Sejo je otvoril posl. Andrić, ki je takoj dal besedo g. Nikoli Pašiču. V svojem govora se je Pašič najprej zahvalil poslancem za njihovo delo. ki je pripomoglo radikalni stranki do sijajne zmage pri volitvah, nato pa je v daljšem govoru očrtal politični položaj. Po Pašičevem govoru je klub izrekel soglasno
g. .Nikoli Pašiču svojo zaupnico za njegovo dosedanje delovanje in mu dal popolnoma .svobodne roke za njegovo nadaljnje delovanje. Iz krogov radikalnih poslancev je zvedel vaš dopisnik, da obstoji v radikalnem klubu močna skupina, ki se protivi dosedanji politiki radikalne stranke. Ta skupina pa doslej ni imela pogurua, javno nastopiti proti oficielni politiki stranke. Večina radikalnega kluba pa je vendar pokazala razpoloženje za sporazum in izrekla prepričanje, da se more priti do sporazuma, če hoče ena in druga stran nekoliko popustiti od svojih morebiti pretiranih zahtev. Seja je trajala do G. zvečer in sc bo jutri nadaljevala.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Sklep radikalnega poslanskega kluba, s katerim jo bila izrečena g. Nikoli Pašiču zaupnica in mu dana svobodna roka, tolmačijo rako, da je s tem sklepom radikalna stranka privolila še v nadaljnja pogajanja a revizionističnim blokom. Demokratje eo ta sklep sprejeli zelo nesimpa-ticno.
RAZGOVORI Z DEMOKRATI.
Belgrad, 14. aprila. (Izvirno.) Po seji radikalnega kluba so se sestali bivši predsednik narodne skupščine dr. Edo Lukinič, dr. Janié in dr. Laza Markovih. Po kratki razpravi med to trojico je prišel na sestanek tudi Svetozar Pribičevič in ta sestanek še traja. Ta sestanek se v političnih krogih zelo živahno komentira in splošno prevladuje mnenje, da je ta sestanek zelo značilen za razmerje med g. dr. Janinem in med demokrati.
Nadaljevanje dogovorov
z Bolgarijo.
Belgrad, 14. (Izv.) Med našo in bolgarsko vlado je dosežen definitiven sporazum za nadaljevanje dogovorov v Nišu. Za naša delegata sta določena Mileta Novakov, vseučilišču i profesor in Vlada Petrovič, inšpektor pravosodnega ministrstva in tajnik zunanjega ministrstva. Na programu pogajanj je predvsem vprašanje o izročitvi vojnih krivcev. Razpravljali bodo tudi o rekvizicijah in o ukinjenju se-kvestrov nad imetjem bolgarski ii podanikov v naši držav i.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Belgrad, 14. jo sejo demokratsl teri pa ni prišlo
anes je imel svo-nski klub, na ka-lkili deliuitivnih
sklepov z ozirom na sedanji politični položaj. Na seji so bili izvoljeni le kandidatje za verifikacijski odbor, in sicer: Dragotin Pečic, Peter Markovič, Večeslav Vilder in •lovan Magovčević.
Grški zunanji min. v Belgradu.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Semkaj je došol grški zunanji minister Aleksandris, da čuje mnenje naših merodajnih krogov o vprašanju svobodne cone v Solunu.
PORAVNAN INCIDENT V MILANU.
Rim, 14. (Izv.) <;Giomale d' Italia;; poroča iz Milana, da so preteklo noč neznani mladiči zamazali fasado jugoslovanskega konzulata. Oblasti so se pri jugoslovanskem konzulatu opravičile in ne lx> imel ta incident nobenih posledic. Fasada io osnažena.
Komunike o skupni seji načelstva in vodstva SLS.
Ljubljana, 14. aprila.
Danes se je v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani vršila skupna seja načelstva in vodstva SLS, ki je bila skoro pol-noštevilno obiskana. Udeležilo se je je nad sto članov. Dr. Korošec in tir. Brejc sta poročala o dogovoru, ki ga je sklenila SLS s HRSS in JMO dne 28. marca, nadalje o dosedanjih skupnih akcijah v. imenovanima strankama in o začetnih pogajanjih z radikalno stranko. Nato se je razvila obširna razprava o teh poročilih, ki so so je udfeležili člani zgoraj navedenih strankinih korporacij iz vseh krajev Slovenije. Poročila so se soglasno in z odobravanjem vzela na znanje in so se dogovor z HRSS in JMO ter vsi ž njima storjeni sklepi odobrili, lstotako so bili odobreni sklepi revizioni-stičnih strank o priliki predpogajanj v. Narodno radikalno stranko dne 12. in 18. aprila v Zagrebu.
V smislu"dogovora s HRSS in JMO gredo poslanci SLS v Belgrad, vendar se je nadaljna takika in eventualna njena izpre-memba prepustila parlamentarnemu zastopstvu stranke. Navzoči člani načelstva in vodstva stranke so dobili nalog, da o poročilih in sklepih obvestijo vse-strankine somišljenike po deželi. Jutrišnjega zborovanja HRSS v Zagrebu se udeležita poslanca Brodar in Štrcin.
Seja poslancev HRSS.
Zagreb, 14. aprila. (Izv.) — Dunes soi
semkaj dosii vsi izvoljeni posltnici HRSS. Dopoldne je zborovalo pet različnih pododborov. popoldne se je pa v dvorani veïe-industrijca g. Prpića na Akademskem trgu vršila plenarna seja poslancev. Seja je trajala od 4. do pol 7. Predsedstvo je poročalo o pogajanjih z narodno radikalno stranko. Pri vsakem posameznem sklepu se je vršila kratka debata. Končno so bili vsi sklepi soglasno odobreni. Sklenjeno je bilo, da se na jutrišnji skupščini v glavnem poroča o poteku pogajanj z radikali. Nato je bila seja zaključena. Med poslanci HRSS se opaža živa želja za sporazum in prepričanje, da bo do tega prišio.
PRIPRAVE ZA ZBOROVANJE URSS.
Zagreb, 14. (Izv.) Za jutrišnjo skupščino HRSS so ukrenjene velike in obsežne priprave. Že danes je došio mnogo kmetov iz vseh krajev. Ker je nastalo slabo vreme, se skupščina najbrže ne bo mogla vršiti. V tem slučaju se bo vršilo 10 sestankov na različnih krajih, na katerih bodo poslanci poročali o pogajanjjjh z radikali.
Protest poljskega sejma.
Varšava, 14. aprila. (Izv.) Parlament je razpravljal o načrtu zakona, ki se tiče politične amnestije. Ta zakon je bil odklonjen. Z ogromno večino pa je bil sprejet protestni predlog glede usmrtitve prebita Butkiewicza. Ta predlog izraža v imenu poljskega naroda protest proti moskovskemu zločinu in poziva vlado, naj nadaljuje akcijo v prid zaprtih katoličanov v Moskvi.	■ .
FRANCOSKO-BELGIJSKO STALIŠČE GLEDE P0RUHRJA.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Na današnji francosko-bclgijski konferenci je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da sta francoska in belgijska vlada odločeni nadaljevali dosedanjo akcijo v Poruhrju do trenutka, dokler ne bo Nemčija dala točne in sigurne garancije za svoja obvezna plačila.
Pariz. 14. aprila. (Izv.) Fruncosko-bel-gijska konferenca je trajala dva dni. Bel gijski ministrski predsednik Tlieunis je označel sklepe s temi besedami: Imeli smo sejo upravnega svetu ruhrskega ozemlja.
NEMŠKA PROTESTNA NOTA.
Berlin, 14. aprila. (Izv.) Nemška vlada je po svojem zastopniku \ Parizu izročila francoski vladi noto. ki se tiče dogodkov ob priliki pogrebnih svečano sti velikosobotuih žrtev v Essenu. B i v
ši poštni minister Giesberts, bivši pruski ministrski predsednik Stegerwald in državni tajnik Hamm, ki so vsi člani nemškega parlamenta, so hoteli 9. aprila potovati na pogreb v Essen. Francozi so jih pa v Scharnhorstu aretirali in jih držali celo noč v zaporu v Kastropu, ne da bi jim dovolili spati. Nota protestira proti takemu postopanju in povdarja, da odredbe francoskih poveljnikov, ki za-branjujejo članom nemške vlade in deželnih vlad bivanje v Poruhrju, nimajo nobene pravne obveznosti, kajti Giesberts in Stegerwald nista več v državni službi in državni tajnik Hamm ni član nemške vlade.
STROGA NEMŠKA SODBA.
Elbing, 14. aprila. (Izv.) Tukajšnje kazensko sodišče je obsodilo francoskega časnikarja in dopisnika »Intrasige-ant-a« radi nepravilnega potnega lista na 100.000 mark globe._
SEJA DRUŠTVA NARODOV.
Ženeva, 14. aprila. (Izv.) Društvo narodov bo imelo v torek svojo sejo. Predsedoval bo Anglež Wood, Francijo bo zastopal Hanotaux, Italijo Salandra, Češkoslovaško pa pariški poslanik Osudski.
AMERIKA SE UDELEŽI LOZAN-SKE KONFERENCE.
London, 14. aprila. (Izv.) Listi poročajo iz Washingtona, (la je ameriška vlada sklenila, da pošlje na lozansko konferenco svoje zastopstvo.
PRED ŠTEVILNIMI ARETACIJAMI NA SLOVAŠKEM.
Bratislava, 14. (Izv.) Nacionalno-de-mokrabko «Bratislavske Noviny« poročajo, da se na podlagi zakona o zaščiti republike pripravlja aretacija 7000 oseb, ki so osumljene veleizdaje.
VLADNA KRIZA NA ŠVEDSKEM.
Stockholm, 14. (Izv.) Kralj je poveril voditelju konservativcev dr. Ernestu Triig-gerju sestavo nove vlade.
Dve letalski nesreči.
Krakovo, 14. aprila. (Izv.) Tu se je pripetila strašna katastrofa, ki je zahtevala
3 človeške žrtve in 7 ranjenih ter uničila dvonadstropno hišo. V vojaškem zrakoplovu je eksplodiral bencin, zrakoplov je padel na neko hišo, prebil streho in prodrl v stanovanje nekega peka. V stanovanju je eksplodirala še nadaljna posoda z bencinom, nakar se je vnela vsa hiša. Gospodar stanovanja in pilot sta zgorela. Častnik, ki je spremljeval pilota, je še pred padcem zrakoplova skočil na ulico, kjer џ obležal mrtev.
Berlin, 14. (Izv.) Danes dopoldne se je na vojaškem vežbališču Tempelhof vršil pregled zrakoplovov. Proti poldnevu se je hotel aparat «Erik (Lloyd d. d. v Staakenu) pristati na vežbališču, pa je z višine 75 m padel na tla. Pilot in tri osebe, ki so se vozile z zrakoplovom, so bile težko ranjene, od njih sta dva že umrla.
0 reformi uprave.
Med najvažnejša sredstva, da se ozdravi povojno državno gospodarstvo, spada štedenje v državni upravi. Ko se je to geslo vprvič pojavilo, je javno mnenje po veliki večini bilo jako skeptično. Splošno se je naglašalo, da ni ničesar, pri čemer bi se moglo kaj prištediti; in če bi se, bi bilo le malenkostno. Prevladovalo je prepričanje, da državni aparat po vojni ne more več izhajati z menj osobjem in da je pre-kompliciran, da bi se dal brez škode poenostaviti.
Izkušnja pa je dala povsem drugačne rezultate. Vprvič so se lotili poenostavljenja birokratičnega aparata v Angliji, kjer je bil parlament pred nekako poldrugim letom sprejel takozvano resolucijo Geddes, ki je merila na redukcijo vsega v upravni službi, kar ni neobhodno potrebno. Kljub mnogoštevilnim ugovorom in pomislekom se je vlada tega dela energično lotila in dosegla tak povoljen uspeh, da se je računsko leto marec 1922 — marec 1923 zaključilo s plusom 100 milijonov funtov, ki gredo po 50Jo na račun upravne reforme v smislu skrajnega štedenja. Odpravila so se razna nepotrebna uradniška mesta, neusmiljeno se je pomedlo z mnogimi internacionalnimi civilnimi in vojaškimi komisijami v inozemstvu, uradi morajo zdaj izhajati z eno strojepisko namesto z desetimi, večina »preiskovalnih«, »interministerijal-nih«, »strokovnjaških« in drugih takih komisij ter oelborov je izginilo, vpokojeni so nepotrebni generali in admirali, razni pomorski in pristaniški uradi in glej čudo — vse gre ne samo tako gladko kot preje, ampak še veliko boljše. In kljub temu, da je začela Anglija odplačevati svoj ogromni dolg Ameriki, misli resno na to, da zniža dohodninski davek.
Po isti poti skrajnega štedenja jo je ubral ministrski predsednik Italije Mussolini. Posrečilo se mu je z upravno reformo, odpravo premnogih uradov in instanc in deloma tudi z pritegnitvijo zasebne inici-
Prvi zemljani na mescu.
Čudežni doživljaji dveh Angležev. 51 Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—.
(Dalje).
Sklenil sem, da ga za sedaj pustim pri njegovem mnenju. Pokimal seru in dejal s hripavim glasom:
»Pomoči potrebujem! Neko stvar moram spraviti na suho, ki je ne morem lahko pustiti tukaj zunaj.«
Opazil sem še tri druge mlade ljudi priljudnega obnašanja, ki so stopali proti obali z rjuhami na rami in s slamnikom na glavi. Najbrž kopališki gostje iz Littlestona.
»Pomoči —?« je odgovoril mladi človek. »Z veseljem!« Obrnil se je napol k prihajajočim. »Kake pomoči pa potrebujete?«
Mignil je družbi, ki se je bližala. Pohiteli so. V par trenutkih so bili krog mene in so me obsipali z vprašanji, na katere se mi ni ljubilo odgovarjati.
»Povem vam vso svojo zgodbo pozneje!« sem dejal. »Sedaj sem do smrti utrujen. In ves raztrgan sem!«
»Pojdite v hotel!« je svetoval eden Izmed mladih mož. Poskrbeli bomo za tole stvar.«
Obotavljal sem ee.
>Ne morem! V obli iamie sta dva debela kosa zlata.«
jative pri nekaterih dozdaj državnih podjetij prištediti državnemu zakladu že okoli 1 milijardo, upa pa, da končno zniža postavko izdatkov v državnemu budgetu za cele 3—4 milijarde.
Tretji državnik, ki se je energično lotil sredstva štedenja v državnem gospodarstvu, je avstrijski državni kancler Sei-pel. Posojila, ki jih je dobila in še dobi Avstrija iz inozemstva, hoče uporabiti za splošnokoristne namene in tudi za investicije, ne pa za nadaljnje vzdržavanje čisto parasitskih naprav, ki so dedščina vojnega časa. Avstrija je šla celo tako daleč, da je odpravila razna ministrstva in njihove re-sore porazdelila med ostala. Seveda ni šlo brez mnogoštevilnih vpokojitev, ki se pa bodo državnemu gospodarstvu izplačale.
In tako po vseh državah. Ruski svo-jeti so že lani po inicijativi Ljenina krenili po tej poti; letos mislijo izvesti načelo, da naj se povsod nastavijo le strokovnjaki brez ozira na politično pripadnost namesto strankarskih agitatorjev, ki so za upravni aparat ogromno breme brez stvarnega haska, oziroma so mu le v veliko škodo, zlasti ker se na ta način ne da izvesti nobena pametna redukcija, ko pa hoče vsak »zvest« strankar biti plačan od države. Kongres ruske komunistične stranke, ki se je otvoril danes v Moskvi, preuredi celo državo, ki je dozdaj štela okrog 100 guber-nij nad 3700 ujezdi in nad 15.000 volosti, tako, da bo Rusija razdeljena odslej v 20 oblasti s 150 ujezdi in 3100 volosti z odgovarjajočo redukcijo celega osobja in upravnega aparata, ki se bo pocenil najmenj za 50 odstot. V Bolgariji Stambolijski energično izvaja čiščenje državne uprave. Nemčija vsled svojih, kritičnih gospodarskih razmer ipak že davno izvaja načelo skrajnega štedenja.
Med vsemi državami stoji v tem oziru najslabše centralistična Francija. Razven ruske uprave ni nobena tako draga in neekonomična kakor francoska. Razven pre-fektur obstojajo podprefekture, ki se raztezajo v nekaterih slučajih komaj na par tisoč prebivalcev in marsikateri podprefekt
Ima menj »podložnikov« nego župan boljše vasi na Slovenskem. Centralni uradi so nabito polni, dela se pa tem manj intenzivno, čim več je nastavljencev. Vse, kar je bilo vsled vojne iz normalnega tira vrženo, se gnete zdaj po državnih uradih. Največ pa požirajo nanovo nastali uradi, kojih potreba je danes, štiri leta po miru, minula. Do-čim praktični Angleži poverjajo zdaj enemu svojemu diplomatskemu, trgovinskemu ali vojaškemu agentu delokrog, ki se razteza na dve ali več manjših držav, fo fran-cosk» poslaništva, misije, komisije, komi-sarijati itd. v vsaki najmanjši državici prenapolnjeni in najmanj tretjina vseh teh institucij bi se dala s^loh črtati.
Potreba upravne reforme pa se tudi v Franciji čezdalje bolj čuti in je že precej časa sem postavljena na dnevni red. Ne obravnava se samo intenzivno po časopisju, ampak se čezdaljebolj konkretizuje tudi v zakonodajnih zastopih, ki se bodo morali v kratkem z njo resno pečati, čimvečji je deficit francoskega državnega proračuna. Reforma uprave v smislu poenostavljenja j '.n štedenja je postavljena na dnevni red ; tudi v Španiji.
j Da je tudi v naši državi potrebna, o tem ni treba izgubljati veliko besed, Upravna reforma je pri nas ena najvažnejših nalog, bistveno zvezana z vprašanjem preureditve ustavne oblike države. Od te namreč ljudstvo po pravici v prvi vrsti pričakuje dviga našega gospodarstva, izboljšanja življenskih razmer, ravnovesja, če ne proficita v,našem budžetu, cenejšega, pa boljšega in poštenejšega gospodarjenja z državnim denarjem, poštenih plač, pa tudi več dela in odpravo vsega parasitstva. Zadnji čas je, da vodilni državniki to vprašanje spravijo na dnevni red in ga hitro odločno rešijo.
10. in 11. kongres ruske komunistične stranke sta uvedla tako politični kakor gospodarski preokret v Rusiji: 1. prehod iz predrevolucionarne liberalno-centralistične edinstvene države v federacijo ruskih republik, to je velikoruske, ukrajinske, trans-kavkaške in beloruske; 2. omejeno udeležbo zasebnega kapitala v produkciji.
12. kongres, ki se je otvoril danes, se bavi z reformo uprave. Rusija, ki je dozdaj štela okoli 100 gubernij z nad 700 ujezdi in 15.000 volosti, se razdeli v nekaj nad 20 oblasti s 150 ujezdi in 3100 volosti, Evropska Rusija se razdeli v oblasti: centralno moskovsko, ki obsega bivše guber-nije Moskvo, Vladimir in Tulo; severoza-padno s Petrogradom na čelu, ki obsega bivše gubernije murmansko, novgorodsko, pskovsko, vitebsko, smolensko, tversko in ribinško; severovzhodno oblast s središčem Arhangelskom ali Vologdo, obsegajočo bivše gubernije arhangelsko, vologdsko, tšče-repovsko, oloneško in zirjansko; južno ve-likorusko oblast z glavnim mestom Kur-skim, ki obsega bivše gubernije Gomel, Brjansk, Kalugo, Orel, Kursk, Voronež in Tambov. Vse zgornjevolške gubernije z republikami Čuvašev, Čeremisov, Votjakov in Tatarov tvorijo zgornjevolško oblast z glavnini mestom Niznji Novgorod; nižnje-volško oblast, ki vključuje nemško volško kolonijo in kalmiške pokrajine ter druge gubernije s Saratovim kot središčem; ural-sko oblast, ki obsega bivše gubernije perm-ako, ufsko, jekaterinburško, čeljatirsko in baškirsko republiko z glavnim mestom Je-katerinburgom. — Obmejne oblasti so: Ci-skavkazija* z Vladikavkazom, Transkavka-zija s Tiflisom, Turkestan s Taškentom,
sko, ufsko, jekaterinburško, čeljabinsko in 6 sibirskih oblasti. —- Ukrajina obsega za-padno oblast s Kijevom, južno oblast s Har-kovim in stepno oblast z Odeso.
Kakor se vidi, se ta razdelitev ozira tako na narodnostni princip kakor na zgodovinske in geografične ter kulturne in lokalne potrebe kmetskega prebivalstva, kateremu ta razdelitev popolnoma odgovarja. Uprava se s tem zelo poenostavi in poceni ter obenem debirokratizira; vse oblasti so federalno-avtonomistično urejene.
Drugi važni razpravni predmet 12. kongresa tvori vprašanje prilagodenja gospodarske državne politike potrebam kmetskega stanu, na katerega se hoče bolj-ševiška stranka odslej nasloniti. Skušala se bo uvesti davčna reforma z zameno na-turalnega davka z denarnim in ee bo šlo kmetom na roko, da se dvigne produkcija žita in njega izvoz v prid zasebnemu kmet» skemu kapitala. Sedanji faktični šef ruske države, Kalinin, bo tudi povdarjal potrebo ozirati se še bol na razne narodnosti in skrbno ogibati se vsernskega šovinizma in centralizma.
Iz zunanje politike. *
*	Nečuvena nasilja romanske vlade. ^
»Times« objavlja iz Romunije uprav goro« stasne stvari. Tiranska vlada Bratianova je uvedla ostro cenzuro, tako da je angleški list dobil svoje poročilo preko oseb, ki so iz Romunije dopotovale v Anglijo. Romunska vlada niti poročil o svojih zakonskih načrtih ne pušča črez mejo. Poleg nove ustave je namreč »večina« uzakonila še druge zakone, od katerih eden odreja raz-laščenje vseh onih oseb, ki so se v vojni borile proti Rumuniji, s čimer niso prizadeti samo Nemci, Mažari in Ukrajinci, ampak tudi transilvanski Romuni. Ta zakon seveda ne izvira iz patriotskih razlogov, ampak ima samo namen spraviti transilvanska posestva v roke vlaške porodice ia kraljevine. Ustava dalje daje predpravice pravoslavni veri in uničuje katoliške redo-ve. Namen tega je, da bi se samostanska posestva prodala na dražbi in pripadla Bratijanovi zločinski bandi. Ni res, da v deželi vlada mir, piše »Times«, res pa je, da vlada največje ogorčenje in pasivna re-zistenca vseh poštenih elementov.
*	Proces proti patriarhu Tihonu je zo« pet odgoden. Zaradi usode Tihona se vrši boj med zmernimi elementi sovjetov in levičarji. Mogoče pa je, da se sovjeti boje patriarha soditi, ker je baje angleški diplo-matični agent v Moskvi izjavil, da odpotuje, ako se Tihonu zgodi kaj zalega.
*	Stališče angleškega kabineta je omajano. Da Bonar Law ne drži več trdi». Vajeti v rokah, se je pokazalo v mžjl zbornici, ko je vsled odsotnosti mnogih poslancev konservativne večine bil sprejet nek predlog opozicije. (Gre za stare vojake v civilnih službah.) Ko je vlada dala v prihodnji seji stvar vnovič na glasovanje, je prišlo do velike rabuke in dejanskih spopadov, kar ja v angleškem parlamentu nekaj zelo redkega. Stvar je tem resnejša, ker stoje za la-buristi tudi Lloyd Georgovi liberalci. Misli se, da pride do rekonstrukcije vlade.
*	Nemško-francoski spor se žal ne premakne z mrtve točke. Dočim je pred dnevi bilo nekaj upanja, da se vsaj začnejo realna pogajanja, je zdaj očividno nastopilo celo poostren je konflikta. Anglija se noče vmešavati, Poicaré napoveduje energično nadaljevanje ruhrske akcije, Nemčija pa je tudi trdovratna in noče predložiti nobenih pametnih predlogov.
*	Ostro kritiko Poicarejeve politike objavla znani Herriot v marsejskem »Radikalu«. V kulturnem oziru očita sedanji vla-
Dvomeče so se spogledali, pa so se
me spet lotili z vprašanji.
Šel sem k obli, zlezel vanjo in zlati drogi in zlate verige selenitov so ležale pred njimi —.
l)a nisem bil tako silno utrujen, smejal bi se jim bd na vse grlo. Stali so naokrog kakor —, no, kakor ovce krog ro-gatega polža —.
Debelušasti mladič je pristopil in dvignil enega izmed drogov, pa ga godr-njaje spet izpustil. In vsi so poskusili za njim z enakim uspehom.
»Svinec ja — ali pa zlato!« je dejal eden.
»O, — to je zlato!« je zasodil drugi.
>Zlato, pravo suho zlato!« je pritrdil tretji.
In vsi so strmeli name in malo na ladjo, ki je ležala zunaj na sidru.
»Ampak —» je vzkliknil debelušasti človek, »kje ste pa to dobili?
Preveč sem bil utrujen, da bi bil zmožen za laž.
»Na mesecu,« sem dejal. —
Spogledali so se.
»Poslušajte,« sem pravil, »ne bom z vami tukaj bescdičill Pomagajte mi, da ne-sem tole zlato v hotel. Mislim, da menjaje se bodeta dva po dva kos enemu drogu, jaz pa nesom verige. — ln več vam povem, ko se bom najedel!«
»In kaj bo s tisto stvarjo tamle?«
»Nai leii tam! Ne bo škode trpela. Ko
pride plima, jo bo vzdignila in tedaj poskrbim zanjo.«
In polni nepopisnega začudenja so si ti trije mladi ljudje pokorno naložili moj zaklad na ramena in z nogami, težkimi kakor svinec sem stopal na čelu sprevoda proti hotelu. Verigo sem nesel sam. Potoma sta se nam pridružili še dve deklici, polni svetega strahu in občudovanja in od-nekod je prišel droben radoveden fantič. Porival je kolo pred seboj, se dobro spominjam, in spremljal nas je kakih sto metrov oddaljen na naši desnici. Pa bili smo mu najbrž premalo zanimivi, pustil nas je, sedel na kolo in se odpeljal po pesku proti obli.
Gledal sem za njim.
»Ne bo se je dotaknil,« mi je pomirjevalno dejal debelušasti mladi mož, in žal le prerad sem mu verjel.
Izpočetka sem bil slabe volje, menda pod vplivom meglenega sivega jutra. Pa kmalu je solnce pregnalo megle, zjasnilo se je in morje se je zalesketalo v jutranjih žarkih.
Dobra volja se mi je vrnila. Zavest me je prešinjala, kako silne važnosti so moji doživljaji za vedo in kulhiro in da še bom velike reči dosegel. Glasno sem se nasmejal, ko se je eden mojih spremljevalcev spoteknil pod težo zlata. Ko bo svet zvedel za moje dogodke, — kako strme-nje, kako začudenje bo šlo po ljudeh —.
Da nisem bil tako hudo utrujen, bi se
bil živo zabaval nad gostilničarjem in njegovim obrazom, kako je poln dvomov in nezaupljivosti omahoval med mojim zlatom in mojim vsega zaupanja vrednim spremstvom — pa mojo zanemarjeno, divjaško zunanjostjo!
Pa končno sem vendarle sedel v udobni zemeljski kopeli, sem imel na razpolago toplo in hladno vodo, milo in celo snažno perilo in obleko, ki mi jo je posodil izvrstni mladi mož, ki me je prvi našel. Premajhna mi je bila sicer, pa vsaj snažna je bila in cela. Posodil mi je tudi britev, pa za nič na svetu se nisem mogel odločiti, da bi se bil dotaknil svoje gostozarasle brade.
In nato sem sedel k pristno angleškemu zajutrku. Počasi se mi je vračal tek, ki mi je že čisto oslabel in onemogel.
Moji vljudni spremljevalci so se me [znova lotili s svojimi radovednimi vprašanji. In povedal sem jim resnico.
» Dobro —, ker me silite, pa vam po« vem —. Dobil sem zlato na mescu.«
»Na mescu — ?«
»Na mescu! Tamle gor na nebu —d*
»Kako mislite to?«
»Presneto —, kakor sem povedal,
seve !«
»Da ste prišli pravkar z mesca —
»Da sem prišel pravkar z mesca —I V tisti oblik
S slastjo sem izpil mehko kuhano jajce. Sklenil sem, da vzamem seboj dobro zalogo jajc, če šc enkrat potujem na mesec.
cli >kompromislanje s klerikalcih, v vojaškem militarizem in po njegovem mnenju ponesrečeno ruhrsko okupacijo ter podaljšanje vojne službe, v zunanjepolitičnem ne-sporazumljenja z Anglijo. Najbolj tehtni so pač razlogi, ki jih Herriot navaja proti Poin-carejevi politiki na finančnem polju. Francija za leto 1923 nima niti rednega proračuna, ampak si pomaga z dvanajstinami. Kritika Herriotova je uvaževanja vredna, ker bo on vodil prihodnje leto volivno kampanjo proti vladi.
*	Načrt Chester, ki ga je sprejela an-gorska skupščina in ki izroča vso železniško in pristaniško upravo v Anatoliji ame-rikanski »American Turkiseh Development Comp.«, je naletel na protest Francije, ki se sklicuje na to, da je v isto svrho leta 1914. votirala posojilo poldruge milijarde îrankov. Tudi Angleži so baje tangirani v svojih petrolejskih interesih v Iraku. Stvar aride gotovo pred lozansko konferenco; da bi pa Amerikanci veliko odnehali, seveda ai misliti.
*	Državljanska vojska na Irskem se Saje bliža koncu, ker vladne čete upajo, da tajamejo De Valero.
*	Avstrija plača češkoslovaški republiki 150 milijonov ČK za prevoz. Kakor poročajo češki časniki, dolguje Avstrija Češkoslovaški že daljšo dobo na prevoznih pristojbinah 150 miljonov češkoslovaških kron. češkoslovaška vlada je 2e dlje časa priganjala Avstrijo, uaj poravna stari dolg, Avstrija se .je pa venomer izgovarjala, da ne moro. Kakor poroča »Č. Š.«. bo pa ta zadeva mod republikama v bližnji bodočnosti poravnana.
ODMEV DOGODKOV V JUGOSLAVIJI V ITALIJANSKI JAVNOSTI. - P0P0LARI IN FAŠIZEM.
Trst, 12. aprila 1923.
V s r e d o so tržaški večerni listi prinesli z velikimi črkami na prvi strani senzacionalne vesti i2 Jugoslavije. : Državni prevrat v Jugoslaviji. ' »Važni dogodki v Jugoslaviji.c Tako in podobno so se glasili kričeči naslovi. Vesii so javljale že dovršene dogodke. Jugoslovanska monarhija — federalistična država. Iz vseh teh vesti pa je zijal italijanski strah. Ta nova notranja ureditev Jugoslavije da pomeni poslabšanje razmer med Italijo in Jugoslavijo. Nam je sicer to žal, ali tako pisanje je prst, ki kaže, kakšna bodi jugoslovanska oolitika, če hoče biti res državotvorna.
čim bolj se bliža kongres j o d o 1 a r o v, tem več pišejo o njem ča-iojhsi in ugibajo, katera struja da bo zmagala. Pisali smo že, da mora stranka zavzeti jasno stališče glede na fašiste iu Mu«-solinijevo vlado. Najbrže pride do razcepitve stranke, ker so konservativni člani za sodelovanje s fašisti. Pravzaprav so nekateri žo izstopili iz stranke in so ustanovili novo stranko pod imenom Unione na-sionalec (Narodna zveza), ki je izdala to J ni že manifest, v katerem poziva v svojo vrste vse one, »ki hočejo močno in ponosno domovino in svobodno in spoštovano vero. Hočemo, da voli narod močna vlada, resnični in odločni izraz večine, podvržena zdravemu in zakonitemu nadzorovanju manjšine.« Manifest je tak, dri ga mora biti fašistovska vlada vesela, saj je bil najbrže sestavljen z njeno vednostjo ali odobritvijo. V tej »Zvezi« se bodo zbrali gotovo vsi oni elementi izmed popolarov, ki so za sodelovanje s fašizmom. Saj končava manifest z besedami: Prepričani smo, da se postavljamo s temi smernicami ob bok nacionalnim strankam, ki so dale naši deželi
močno vlado, ki je oporišče najvišjih italijanskih idealov. Zalo se pridružujemo odkritosrčno tem strankam. — Ker pa je fašistom, ki bi radi dobili popolare pod svoje noge, politični tajnik ljudske stranke don Sturzo, v dosego te svrho, največja zapreka in ovira, zaio so začeli gonjo proli njemu in uradna agencija Vreta piše celo o njem, da bo moral odstopiti kot duševni vodja ljudske stranko.
Ko smo že napisali te vrstice, so nam že prišle prve vesti o s takim zanimanjem v italijanski javnosti pričakovanem kongresu popolarov v Turinu. Udeležba je velikanska. kakor poročajo listi. Gledališče Scribe, kjer se vrši kongres, je polno do zadnjega kotička. Navzočih je krog 69 državnih poslancev, veliko senatorjev in mnogo odličnjakov, pristašev ljudske stranke. Don Sturzo je imel takoj pri prvi seji svoje poročilo, ki je izzvalo med navzočimi velikansko navdušenje, med fašisti je pa povzročilo jezo in se bodo gotovo napadi na don Sturza in na popolare še povečali. Politični tajnik je izjavil v svojem poročilu, da je svrha kongresu ta, da se ohranita edinstvo in avtonomija stranko sedaj, ko hoče neka struja, ki je prevzela vlado, vsrkali v se moč in veljavo vseh narodnih strank, zato da ustanovi nov gospodujoč razred. Zavrača one, ki trdijo, da sedaj, ko je fašizem zavzel Cerkvi prijazno stališče, nima obstoj ljudske stranke več pomena. Z ozirom na fašizem je rekel don Sturzo, da sicer upošteva delo sedanje vlade na nacionalnem, socialnem, šolskem in moralnem polju, toda dovoljena mora biti svoboda s o d b e in k r i t i k e. Stranka, ki ima svoje ideje, svoj program, mora upoštevati tudi ideje, programe in sodbe drugih ter preceniti njih razloge in potem napraviti svoje zaključke. Glede sodelovanja s fašisti je rekel, da to je samo vprašanje taktike. Ne smejo se zatajiti načela, toda upoštevati je treba tudi v gotovem zgodovinskem momentu praktične zahteve. Zaključil je svoje poročilo, da ie v tem času potrebna sloga, disciplina in požrtvovalnost in z zatrdilom, da hoče ljudska stranka sodelovali v svrho, da se povrnejo moralno edinstvo, ustavna svoboda in pokrajinska avtonomija. V resoluciji, ki jo don Sturzo predlaga, povdarja vnovič načela ljudske stranke; zahteva svobodo v izvrševanju naravnih, osebnih, družinskih, kulturnih, šolskih, verskih pravic; ie proti »centralističnemu popačevanju v imenu brezbožne Države ali oboževane Narodnosti.« O parlamentarnem delovanju popolarov je govoril poslanec de Gaspari. Iz resolucije je vredno omeniti, da nalaga poslancem, da branijo z vsemi močmi proporcionalni volivni sistem in da pazijo, da ohrani stranka nasproti vsem drugim strankam popolno svobodo. — Prvi lašistovski komentarji k govoru don Slurza so zelo nftpovoljni.
Višja cerkvena uprava v sovjetski Rusiji (VCU) z metropolitoin Antoninom na čelu je sklicala 15. aprila t. 1. v Moskvi cerkveni sebor, kateri zboruje v znani cerkvi Spasitelja. Glavna naloga zborovanja bo «preureditev pravoslavne cerkve z ozirom na sedanje politične in socialne izpremembe . Uradna «pravila zborovanja« (položeni.je o sobore) tako določajo njegov cilj: 'Oprostiti cerkev gmolno in duševne odvisnosti od svetovnega kapitala in njegovih zastopnikov. Prepustiti cerkvene zadeve vplivu onih članov cerkve, kateri živijo z delom lastnih rok.« Zborovanje mora revidirati celo cerkveno upravo, župnijske svete in tudi vprašanje šolskega veronauka, «da odstrani iz cerkve-
nega življenja posledice dolgega suženjstva in zveze norkvo s kapitalistično državo . Volivno pravico za sobor imajo samo politično zanesljivi državljani . Od volitev so izključeni duhovniki in laiki, kateri so so 1. udeležili meščansko vojne, 2. bili sodnijsko kaznovani ali 3. se lahko smatrajo za pristaše patriarha Tihona. Župnija izdaja vsakemu upravičenemu volivcu posebno legitimacijo. Volitve imajo tri stopnje in sicer so se vršile župnijske (prihodslcije) volitve 25. marca; dekanijske (blagočinničeskije) 29. marca in die-cezamko (eparhialne) 12. aprila. V svrho nadzorovanja volitev je izvolila VCU poseben odbor, kateri šteje 3 člane (metro-polita An ton in o, proto Popova in nekega Ncvikova) in sme celo razpustiti < neodgo-varjnjc'-x župnijske svete. Duhovniki in laiki so enako upravičeni po.-tati člani zborovanja. Vsaka škofija pošlje škofa, dva župnika in dva laika. Kazen izvoljenih članov se udeležijo zborovanja vsi člani VCU, zastopniki ukrajinskih in sibirskih cerkvenih oblasti in zastopniki novih cerkva: «Živec, vSvobodne , ч Delavske : in dr. K zborovanju so vabljeni tudi zastopniki vzhodnih patriarhov in avtokefalnih inozemskih cerkva, kakor tudi sestero zastopnikov ruske pravoslavne cerkve v inozemstvu. Vsi dobijo pravico glasu ampak brez veta.
-f- Vprašauje na državnega pravdnika.
Glasilo nekih samosrajčnikov, ki mu je ime Orjuna , priobčuje 15. aprila tega leta člančič, v katerem natolcuje SLS, da želi priti pod Italijo, in zaključuje svoje falotsko čenčanje s sledečim stavkom: >Če pa bi se klerikalcem posrečilo to izdajstvo, bo zmagovite Italijane pozdravil v Ljubljani na vsakem kandolabru obešeni klerikalec, materijal za bakljado pa bodo dala poslopja klerikalnih izdajnikov in zlasti »Jugoslovanska tiskarna , ki to pot prvič ne bo lucus a non lucendo. Naj bo sv. Jernej tudi vam enkrat patron!« — Mi sicer na te grožnje ne damo počenega groša, ker bi smrkolini, ki bi hoteli pri nas izvajati kašna pobalinstva, dobili nemudoma tak odgovor, da bi morali dati svoje hlače kar hitro v energično pranje bizoviškim pericam, vprašamo pa državnega pravdnika v Ljubljani, ali on še razume, čemu mu je država poverila tako dolžnost ali pa morebiti misli, da zakon ne velja za izvestne liste? Orjunci naj pa vedo, da raste po naši deželi dovolj brezovega olja, da jih ozdravimo, če nam postane njihovo početje preneumno.
~r «Jutrovoc orožje v žalostni brambi Orjune in njenih zločinov je laž. Da bi omililo ostro obsodbo slovenjebistriškega napada v vsej slovenski javnosti, skuša jafhosti natveziti, da so tisti Slovenje-Bi-stričani, ki mislijo na moralno brambo pred fač'zmom, nemškutarji. Kako je ta ■ jutrova trditev lažniva, dokazuje dejstvo, da očita slovenjebistriškemu dekanu g. Cerjaku ; nemškutarsko nadvlado nad našim narodom in imenuje, g. Koflerja nemškutarja. G. dekan je bil vso svojo življenje idealen slovenski narodnjak in eden izmed naiodličnejsih borcev za slovenske pravice v času, ko Orjunci in <»Ju-I t rovi ' informatorji še platna niso prodajali. G. Kofler je pa koroški begunec •/. najsevernejše nemško-slovenske meje, ki je bil vedno odločnega slovenskega prepričanja, je bil po prevratu radi svojega ! narodnega čuvstvovanja na proskripcijski listi koroških hajdukov, obstreljevan, večkrat v smrtni nevarnosti, je izgubil svoje imetje, skratka je žrtev nemško-nacijonal-! ne brutalnosti na Koroškem. Ker pa ni
imel priložnosti obiskovati slovenske šolo, ga imenuje «Jutro« nemškutarja. Taka je resnica, toda Jutro bo lagalo naprej, ker njegovo zadnje bojno sredstvo jo luž.
-f- Jugoslovanski J/iissolini se ie pojavil v osebi Ivana Mermolje, bivšega poslanca, ki pišo zdaj uvodne tiaqke v Slovenskem Narodu . Bila bi potrata dragocenega časa in prostora, ako bi hoteli reprodu-cirati njegove klobase. Mi zabeležujemo samo to, da gospod Ivan Mermolja proti Hudiču, Korošcu in Spahu. ki jih očividno ne ljubi, kliče na pomoč novo volitve, pri katerih naj bi zmagala državo potrjujoča, ne zanikajoča ideja.« — Stvar poslancev, pa , tako nadaljuje Mermolja, ki izidejo iz teii volitev, bo, da si za voditelja tega novega, državo vzdržujočega, v resnici narodnega pokreta poiščejo jugoslovanskega Mussoli-nija.« Mi pa mislimo, da ne bo treba dolgo iskati, kajti talc Mussolini se nam nuja vsekakor v osebi gospoda Mermolje. On se je v Mussolinijevo vie lo tako zolo zamislil, da je zanjo najbolj sposoben, ako je ne misli odstopiti Atu Narodu .
-f Ata Noiuija. Pod tem naslovom jti objavil včeraj v : Narodu dolg zasmeho-valen članek na avtonomijo p. dr. Bolé, ravnatelj zavarovalnice Slavija . Popolnoma umevno. Gospod ravnatelj zavarovalne banke Slavijo se namreč gotovo še spominja hudih bojev v bivšem deželnem zboru kranjskem za ustanovitev deželne zavarovalnice. Takratnemu rav • natelju g. Hribarju so je sicer s pomočjo Nemcev posrečilo to velekoristno ustanovo preprečiti, danes pa je šinil g. dr. Boleti i isti strah v kosti, češ da obstoji v slučaju uvedbe avtonomije zopet nevarnost za zavarovalno banko : Slavijo : kakor jo obstojala za časa Hribarja in s to nevarnostjo vred seveda tudi nevarnost za socialni položaj g. dr. Bolela. — Stvar pa ni tako huda. Če se prav spominjamo, je .isti g. dr. Bolé napisal pred časom v Narod dolgo pritožbo proti šikanam, katerim je bil podvržen na neki avtomobilski vožnji od strani carinskih oblasti. Takrat jo bil g. dr. Bolé precej nacejen av tonom i stičnega duha. Danes pa prav lahko g. doktor še nadalje ostane avtonomist, ker ni izključeno, da ga bo vsled njegovih izrednih zmožnosti na polju zavarovanja sprejela tudi bodoča oLligatorna Pokrajinska zavarovalnica . Kar na ala Nomijo naj »e obrne, pa poide.
Pismo iz Srfeije.
Rtanj, 11. aprila. ;
Pot me je vodila iz Niša v severovzhodni smeri proti Zajeearu ob bolgarski meji. Od Niša do Knjaževca je spe ljana nova železnica, ki je stekia šele meseca avgusta preteklega leta. Bila je ta železna cesta jako težko delo. Gorovje je tu večinoma kamenito. Roka Timok pa dela take ovinke, da ni. bilo mogočo speljati proge po dolini ob vodi, marveč je bilo treba mnogokrat presekati kamenito gorovje. Ni'.- manj kot 32 predorov je na celi črti. Mostovi se vrstijo s predori, tako da je proga zelo zanimiva in romantično lepa. Spominja nekoliko na Semmering.
Prva moja postaja, kjer je bilo I roba delo zastaviti, jc T r e s i b a b a. Tako se imenuje cclo gorovje blizu mestecu Knjaževae. Po gorovju pa se kliče tudi rudnik, v katerem delajo tudi slovenski delavci. In k tem me je vodila pot.
Omenjena proga se konca v ZajeČaru. Od Zaječara vodi v zahodni smeri druga železnica, ki pripelje pri Paračinu na glavno progo, ki teee od Belgrada do Niša. Ob tej progi sta dva rudnika:
Jasno je bilo videti, da mi niso niti besedice verjeli in da so me imeli za najznamenitejšega lažnivca, kar so jih keda j izkusili. Spogledovali so se in obračali oči mme. Mislili so, da bodo našli ključ k ce-i uganki v mojem obnašanju. Zdelo se jim ie, — to sem jim videl na očeh — da si aa poseben način solim jajca, čudno oblikovani kosi zlata jim niso šli iz glave. — l'amie so ležali pred menoj, vsak vreden tisoč in tisoč angleških funtov. Da bi jih bil ukradel, to je bilo prav tako nemogoče, itakor ukrasti hišo ali polje. To so uvideli, in ko sem gledal preko čaše polne duhte-če kave njihove neverne obraze, sem razumel, kako neznane, kako neverjetne bodo novice, ki jih bom prinesel svetu.
s Pa ne mislite zares —?« je začel najmlajši z glasom, s katerim se govori s trdovratnim detetom
»Ali vas smem prositi za košček kruha tamle?« sem dejal in mu popolnoma zaprl sapo.
»Ampak —, poglejte, pravim,c jo začel drugi. »Mi tega ne moremo verjeti, — veste k
»Ilm ~k sem naredil in skomignil z rameni.
»Noče nam povedati resnice!« se je obrnil najmlajši k tovarišem in s ponarejeno hladnokrvnostjo je nadaljeval proli meni:
»Ali dovolite, da bi prižgem Ciganki — ?4i
' Prostodušno sem mu pomignil, da naj j !e, in sem nadaljeval svoj zajutrek. Druga dva sta vstala, stopila k oknu in se tiho pogovarjala.
Neka misel mi je prišla.
»Ali se je plima že začela?::
Vsi so nekaj časa molčali, menda niso vedeli, kateri bi mi odgovoril. Končno so je oglasil debelušasti mladi mož.
»Morje se dvigam
»Dobro! Navsezadnje — daleč nc bo odplula.«
Lotil nem se tretjega jajca in začel kratek nagovor.
»Poglejte, gospodje! Ne mislite, da vara hočem navezti robato laž ali kaj enakega. Razmere so take, da vam vsega ne
i smem povedati. Stvar ostane moja skrivnost. Razumem popolnoma, da se vam moje besede zdijo neverjetne, pa pomagali ne morem. Naj vam zadostuje moja častna beseda, da sem res prišel z meseca. In to je vse, kar vam morem reči. Pri vsem tem pa sem vam zelo hvaležen, prav zelo. Upam, da vas s svojim obnašaujem nisem žalil!::
»O —s niti najmanj ne!. je vljudno zatrjeval najmlajši. »Prav t1 bro razumemo vaš položa j k
Strmel je vame, porinil stol od mize, da se je skoraj p^evrgel. in je vstal.
»Niti najmanj ne!« je ponavljal tudi debelušast' mladič in vsi so vstal, se raz-[ kropili po sebi, kadili cigarete in 4t> de-
lali, kakor bi iih jaz in moja obla vobče popolnoma nič več ne zanimala.
»Pojdem in bom opazoval tisto ladjo, — vsekakor! je dejal eden polglasno. Ko bi le imeli pogum, vsi bi bili najrajši pobegnili iz sobe.
Lotil sem se svojega četrtega jajca.
Vreme,« je začel debelušasti, : je bilo strašno vroče, kajne! Ne spominjam se, tla bi bili imeli kedaj tako poletje —„
Fiiiiiiv — hvizzzzzz —.
Kakor bi bil kdo prižgal velikansko raketo —.
Kaj je to —?<:. sem vprašal.
Morebiti je —, ie vzkliknil eden in planil k oknu.
In V.Î za njim so skočili k oknu —.
Hipoma sem planil tudi jaz po koncu, prevrgel par čaš in hitel k oknu. Strešna mi:oel mi je prišla —.
Ničesar ni videti!.; je dejal debelu-šar in hitel k vralom.
Tisti frkolin —! em za'vpil v hripavi besnosti. : Tisti preklicani frkolin — !
Obrnil sem se, porinil v stran natakarje, ki mi je pravkar nesel kruha in planil elcozi vrata in iz hiše ven na prosto —.
Morje, poprej mimo, in gladko kakor steklo, je valovalo kakor od močnega vetra in tam, kjer je Mala ot.la, je bifo razburkano in se je vzpenjalo kvišku, kakor bi ga dvigal silen vrtinec. Visoko gori v israku se io na sicer iasnem nobu iacub-
! ljala drobna meglica in par ijudi ob obrežju je radovedno strmelo kvišku.
To je bilo vse —.
Natakar in hlapec in moji štirje spremljevalci so prihiteli za menoj. Okna in vrata so se odpirala, ljudje so vpili, gledali, hiteli k morju —.
Nekaj časa sem stal kakor <xl groma zadet. Niti misliti nisem mogel. Godilo st-> mi je kakor človeku, ki se pri nenadnem udarcu strašne nesreče niti ne zave, kaj se je zgodilo.
Šele polagoma se mi je vrnila zavest.
»Dobri Bog —!
Zdelo se mi je, kot bi mi nekdo mrzle vode vlival za tilnik. Noge so se mi ši-bile —.
Zasvetilo se mi je, kaka strašna, usodna nesreča me je zadela —.
Tisti radovedni frkolin — tamle gori proti neizmernemu nebu je letel — —. In jaz sem izgubil — vse. Zlato v hotelu, -— to je bilo edino, kar mi je ostalo.
Kaj bo sedaj — ?
. »Pravim, : je dejal za mojim hrbtom debeluhar, »saj pravim, -— veste!-:
Obrnil sem se.
Naokrog je stalo kakih dvajset ljudi vsake vrste, vsi so me gledali in zijali Name, dvomljivo, sumljivo --.
»Ne morem k sem kriknil. »Povem vam, da ne morem. Nisem zmožen 1 —. budite se — in pojdite k vraeu —k • 'Ualje.).
Stran
SLOVENEC, dne 15. aprila 192ff.
fihr. A
B o g o v i n a in Rtanj, kjer so zaposleni slovenski delavtei in se mi je bilo treba ustaviti. Rudnik Rtanj se imenuje zopet po gori istega imena visoki 1566 metrov — torej kakor naš gorenjski Blegaš ali Ratitovec. Včeraj je tukaj snežilo in se je nekaj snega naletelo. Danes je že zelo izginil, le vrhovi so se beli. Blato je tako, da človek komaj noge vzdiguje.
Pa vrnimo se za danes še v Zaječar! Zaječar ima kakih 10.000 prebivalcev. Leži na ravnini; okoli je nizko gričevje. Pogorski hrbet vzhodno od mesta tvori bolgarsko mejo. Prebivalstvo je tukaj bolj bolgarsko kakor srbsko; tako da nam ga je težko razumeti. Od Donave sem pa do Zaječara in še dalje na zapad pa bivajo tukaj ne Srbi in ne Bolgari ampak »Vlahi«, to je Rumuni. Kdo bi si mislil, da imamo toliko Romunov v naši državi, in sicer tostran Donave! Da je med njimi kultura še tako nizka, bi človek ne pričakoval. Ženske nosijo bele kožuhe, nekateri moški nosijo ogromne kučme, tako da so skoro strašni. Po polju se vidijo velike črede ovac. — Srbski seljak ni siromašen, ampak dobro situ-iran. A tudi njegovo življenje je še zelo primitivno. Primitivno v vsakem oziru: glede vnanjosti, obleke, stanovanja in znanja, a tudi od sveta nepokvarjen, preprost, pošten. — Strašili so me, da bo v Srbiji, posebno sedaj po volitvah, nevarno. A o kaki nevarnosti ni ne sluha ne duha. Preprosti ljudje se ne menijo zame, ker najbrž katoliškega duhovnika po vnanjosti ne poznajo. (Pač pa sem slišal parkrat reči: Gledite, kako se ka-tolički sveštenik :sa svoje ljudi brine! A aaši popovi...) Izobraženci, s katerimi pridem v dotiko, pa občujejo z menoj vseskozi vljudno in prijazno.
V Zaječaru je kakih 20 katoliških družin. Mnogo pa je tu vojaštva. Med njimi pastiruje kot vojni sveštenik nas ljubljanski dobri znanec, gospod R i -hard Zaje. Življenje katol. vojnega duhovnika v takem kraju je prava žrtev. Pomislite samo to, da nima najmanj 80 km daleč nobenega duhovnega tovariša! Gospod Zaje pa živi požrtvovalno življenje tudi v tem oziru, da se res žrtvuje za svoje ljudi. Fantje imajo v njem svojega prijatelja in očeta. Poklic vojaškega fluhovnika, če ga prav razume, je jako lep. Kako zelo potrebujejo fantje v takem kraju nekoga, ki ima zanje srce in na katerega se lahko z zaupanjem obračajo! In kdo naj je to, 5e ne duhovnik®! Vseh katoliških vojnih duhovnikov v Srbiji je devet. Gospod Zaje službuje v takozvani timoški diviziji in ima svoje ljudi v štirih mestih: Zaječar, Knjaževac, Negotin in Požare-vac, ki je že blizu Belgrada. Skoro vsako nedeljo je na drugem kraju. Dolga, utrudljiva pot! Doma mašuje ob nedeljah v vojašnici, sicer pa v svoji sobi. Kajti kapele ni nobene. — Poleg tega pa nadomestuje v tem okrožju niškega župnika in oskrbuje duhovno tudi civilno katoliško prebivalstvo. Spoštovanje in ugled uživa pri katoličanih kakor tudi pri pravoslavnih.
Govorila sva mnogo zlasti o vojakih, kako je ž njimi in kako se jim godi. Glede ravnanja ž njimi se je mnogo zboljšalo. Naši poslanci so v tem oziru veliko dosegli. Ni pa še vse, kakor bi moralo biti. — Gospod ku-rat ima v vojašnici vsak teden vero-nauk, česar v Avstriji ni bilo. To je velik napredek. Le da fantje krščanski _ nauk vobče premalo znajo. Dobro znanje ve-ronauka pa je pri fantih daneš zlasti zato potrebno, ker pridejo v stik z dru-goverci. Nato naj se doma.odslej posebno gleda, da bodo fantje versko dobro poučeni, to je izrecna želja in prošnja gospoda vojnega župnika. Sicer pa je gospod Billard s svojimi fanti zadovoljen. Mnogo dobrih je med njimi. Opraviti ima tudi z bivšimi komunisti, trboveljskimi in drugimi delavci, in pravi, da je s temi mnogo ožje občevati kakor s tistimi kmetskimi ookvarjenci, ki imajo za duhovnika sa-■no psovko »far«, s tistimi, ki so zastrupljeni od »Domovine« in »Kmetijskega lista«, — lista, ki sta ustanovljena prav i tem namenom: kvariti in posurovljati naše ljudstvo.
Še eno mi je povedal gospod Eihard, fci se je bojim zapisati, da bi koga ž njo ne žalil. Pa v interesu splošne vzgoje naših fantov dovolite, da io vendar zapišem — z izrecno pripombo, da ne želim s tem nikogar žaliti. Rekel je, da so mu Se večkrat fantje rekli: »O, gospod, ko i)i bil tudi naš domači duhovnik z nami tako prijazen kakor ste Vi! A mi smo popolnoma pozabljeni, zato ker nismo !)rli.« — Vso čast Orlom in še večja čast rodstvu, zlasti sedanjemu vodstvu Orla. ci ima resno in energično voljo, dvigniti noralno življenje fantov in jih ne eamo elesno izvežbati marveč i dušno in učno vzgojiti, — obžalovati je le to, da :e skrbi večina naših fantov ni deležna. Kajti pri vsem velikem trudu za fante je vendar večina naših fantov,
še neorganizirana. Krivi so seveda deloma sami, ker nočejo priti blizu; deloma pa zai-adi oddaljenosti tudi ne morejo. Zato je med fanti še vedno toliko grdih razvad, surovosti in razuzdanosti! Opazujmo le naše fante, ko gredo na nabor ali v vojake — kaka surovost in divjost še vedno, da jih moramo biti žalostni! Zato mora biti naša skrb, kako pridobiti za pošteno življenje tudi te, ali vsaj kolikor mogoče vse. Seveda to ni lahko! Pri vojakih se fantje duhovnika, vsaj v tujem kraju, morda raje oklenejo zâto, ker je on edini njih prijatelj, opora in tolažba. Doma pa mnogi fantje pred duhovnikom — beže. A dober pastir leti za ovco, ki pred njim beži.
Kako pridobiti in rešiti kolikor mogoče vse fante, to je največji problem dušnega pastirstva in ljudske vzgoje. I n s tem problemom naj bi se pečal zlasti letošnji katoliški sbod! Da naši fantje, raztreseni po celi Jugoslaviji, slovenskemu in katoliškemu imenu ne bodo v sramoto, marveč v ponos in veselje! _____ Viator.
Maribor, 14. aprila 1923.
Trije ranjenci v mariborski bolnišnici, kateri so bili težko ranjeni po drobcih or-junske granate 7. aprila v Slovenski Bistrici, so soglasno izjavili, da je granato vrgel orjunec iz ulice v vežo hotela Neuhold. Izpovedi teh neposrednih prič bistriškega krvavega dogodka gredo pa celo tako daleč, da težko ranjeni Soršak odločno trdi, da je vrgel granato mlad, gladko obrit mož, s sivo obleko in usnjato suknjo. Ranjenci so našemu korespondentu izjavili, da ljudje, ki so stali v usodnem trenutku pred gostilno Neuhold, niso bili nič drugega nego radovedneži in taki, ki so se slučajno nahajali na trgu.
Ko je kolona orjuncev divjala mimo Neuholdove gostilne, streljala, izzivala in strahovito tulila in je eden izmed tam stoječih mož rekel: »Mislil sem, da so Orjunci
kaki močni in »fest< ljudje, pa eo sami dečkis«;, je priskočil orjunec in udaril moža z gorjačo. Drugi orjunci pa so se že navalili na velika vezna vrata Neuholdove gostilne. Fantje in možje so v veži trdo držali vrata, a orjunska druhal jih je tiščala z vso silo. Ko so orjunci od zunaj vrata z vso silo vendar toliko odprli, da je nastala odprtina, je mariborski orjunaš vrgel granato med ljudi v veži. Ko je granata razpočiia, so orjunci med krohotanjem in kričanjem: i Smrt, pogin klerikalcem in nemčurjem« divjali dalje po trgu in streljali. Veža Neuholdova je bila mahoma spremenjena v mlako krvi. Trije ranjenci so ležali razmesarjeni na tleh, drugi pa so se zvijali od skelečih ran na rok ali in nogah. Kmalu nato so prišli od vseh strani Bistričani in so ranjencem nudili prvo pomoč. Umili in desinficirall so jim rane ter poslali po zdravnika g. dr. Jagodica. Nesramna laž ï Jutrovega« in »Taborovega« korespondenta je, da bi bili Bistričani pustili žrtve ležati v krvi. Naprosili so pri grofu Attemsu osebni avto, s katerim so težko-ranjene drugi dan zapeljali v Maribor v bolnico. Ranjenci absolutno izključujejo, da bi bil kdo od radovednežev pred gostilno Neuhold izzival orjunce. Napad na hišo in gručo ljudi je bil od strani orjuncev pripravljen in dobro premišljen. Ranjenci niso nikaki politiki, ampak delavci. Satansko hudobna laž »Jutrovega« in »Taboro-vega< poročevalca je, da bi bila granata vržena iz veže proti cesti. Vrgel jo je opisani orjunec s ceste v ve-ž o. Tako ranjenci. Te dni se je javilo že več odličnih prič, ki trdijo isto. Imena in ostalo podrobnosti še sedaj ne moremo objaviti, ker je cela zadeva v preiskavi.
Dne 13. aprila je dospel v Slovensko Bistrico višji policijski svetnik Kerševan iz Maribora, ki vodi strogo preiskavo. Zaslišanih je bila cela vrsta prič. Kakor se vidi, bo te dni izvršenih več aretacij glavnih krivcev. Ostudno in hinavsko zavijanje demokratskega časopisja v tej grdi orjun-ski zadevi je rodilo odpor občinstva proti tem listom. Vsi, tudi pametni demokrati obsojajo roparsko in divjaško postopanje Orjune.
V Slovenski Bistrici pa je proglašen oster bojkot proti učiteljem-orjunašem.
Iz Slov. Bistrice se nam poroča: Orjunci imajo dvojno taktiko, ki ne kaže posebnega junaštva in možatosti. Po eni strani pripravljajo napade in jih izvršujejo, po drugi strani pa svoje čine strahopetno tajijo in zavračajo krivdo na druge. Tudi glede napada v Bistrici bi radi bili sedaj vsi nedolžni kakor jagnje. hopetno tajijo in zvračajo krivdo na sprotovali, ampak so ji bili celo naklonjeni. Res pa je, da sumijo nekatere soudeležbe pri napadu, ki ž njim niso v nobeni zvezi. Tako se je imenoval med glavnimi krivci krvavega dogodka tudi okrajni živinozdravnik g. Š k o f i c. Ta pa se demonstracij »Orjune« ni udeležil in je zaznal za atentat še-le naslednji dan.
š Prenovi je nje crkve sv. Jožefa pri Celju. Cerkev sv. Jožefa v Celju so začeli zunaj snažiti in jo prenove. Cerkev je bila sezidana 1. 1680 .kot obljubna cerkev proti kugi, ki je takrat razsajala. Kasneje so cerkev prenovili samo še dvakrat, zadnjič leta 1825.
š Рогаг t Vrbju pri Žalcu, o katerem smo poročali po poročilih iz Celja, iii bil tako velik, kakor ве je poročalo po listih. Pogorelo je samo eno poslopje. Ognjegasci so ogenj pravočasno lo-kalizirali.
š Ustanovni občni zbor Kreditne in stavbene zadruge »Mojuiir« v Mariboru.
Pripravljalni odbor je v zadnji seji potrdil in sprejel pravila, ki se končnoveljavno odobre na ustanovnem občnem zboru, ki se vrši dne 21. aprila. Čas in kraj so določita na prihodnji seji, ko se sestavi dnevni red. Na ustanovni občni zbor imajo pristop samo člani zadružniki, ki so ozir. ki bodo med tem časom vplačali vpisnino in delež. Manj imovitim članom je dovoljeno, da plačajo delež tudi v mesečnih obrokih, toda prvi obrok (65 Din) mora biti plačan z vpisnino vred- Na dosedaj samo prijavljene člane se ustanovni občni zbor no bo mogel ozirati, ako medtem ne bodo plačali tudi pristopnine in deleža. Ker naj ustanovni občni zbor položi temelj celemu podjetju, katerega delokrog je neomejen torej tudi za zunanje kraje, se nujno priporoča, da med tem časom vsi, ki resno reflektirajo na to edino možno odpomoč stanovanjski bedi, store tudi dejansko svojo dolžnost. Na ustanovitev zadrugo so opozarjajo poleg stavbenikov, zidarskih in tesarskih mojstrov tndi vsi obrtniki in podjetja, ki pridejo vpostev pri zgradbah stanovanj in lokalov. To velja za vsa taka podjetja tudi izven Maribora. Na-daljo se na zadrugo opozarjajo tudi lastniki stavbišč v Mariboru in drugih mestih, ter lastniki hiS, ki žele obstoječe stavbe adaptirati (prizidava ali nazidava). Zlasti lastniki stavbišč store dobro, ako so čim prejo prijavijo pri zadrugi in sicer tudi v slučaju, ko dotični ne reflektirajo na vpis v zadrugo. Zadruga prične i delom takoj po ustanov-
nem občnem zboru in sicer najpreje za člane, ki so zmožni nositi vse gradbene stroške ali vsaj pretežni del. Na ta način si hoče zadruga že od vsega početka zasigurati solidno podlago brez vsake špekulacije samo na deleže članov. Od zadostnega števila manj iniovitih članov, ki žele priti do lastne hiše potom amortizacije za dobo več let (največ 12 let), je odvisno, da zadruga prične že letos z zgradbami tudi za take vrste članov, ki so zmožni dd časa do časa prispovati z vlogami na račun svojega bodočega doma. Manj imoviti člani naj tudi računajo z gotovostjo, da se jim nudi prilika začasno priti vsaj do sigurnega lastnega stanovanja, kot najemniki lastnika hiše ali zadruge. Prve zgradbe za že ugotovljene naročnike-člane se bodo natečaj nim potom oddale izključno samo onim stavbenikom, ki bodo do ustanovnega občnega zbora postali člani zadruge. Isto velja tudi za oddajo bodočih zgradb. Naslov: Kreditna in stavbena zadruga »Mojmir«, Maribor, Rotovski trg 14 pritličje.
§ Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik
>Karo-čevljevc, : jo opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157.
k Požar. Dne 5. in 6. t. m. je obiskal požar Pečnico in Kopanje v občini Ledinice. Pogorelo je petim posestnikom prav vse; rešili so komaj nekaj živine. Ker so bili pogorelci zavarovani za prejšnje cene, zavarovalnina niti ne prihaja vpoštev. Županstvo Ledinice je ustanovilo odbor za pomoč nesrečnikom.
— Izobraževalnim društvom! V »Vest-niku SKSZ«, kot prilogi včerajšnjega »Slovenca;: je izšel seznam društev SKSZ. Tem potom prosimo vse gg. odbornike, ki so glede svojega društva zapazili v podatkih kake netočnosti, naj nam blagovolijo iste sporočiti, da bomo mogli svoje sezname za bodoče popraviti. Mogoče je tudi, da obstoja še kako društvo, ki še ni član SKSZ. Taka društva prosimo, naj čimpreje prijavijo svoj pristop v Zvezo. — Pisarna SKSZ v Ljubljani, Ljudski dom.
— Cvetka z naše uprave. Kako brez-miselno uradujejo naše centralne oblasti, da eno in isto zadevo rešujejo različna ministrstva, ne da bi se med seboj posvetovala in ukrepala v medsebojnem sporazumu, naj služi sledeči primer: V Sloveniji in Dalmaciji se je zlasti po letu 1905 nakupilo veliko državnih vrednostnih papirjev največ s posredovanjem dunajske poštne hra-niče, ki jo v tem pogledu nudila vse mogoče ugodnosti in zaračunavala najmanje pristojbine. Pod pritiskom države so vrhu tega morale sodnijo vso gotovino mladoletnih sirot in varovancev naložit' v državnih
efektih. Vsi ti, ki ao prostovoljno zaupali ali vsled nedoletnoati ozir. bolezni bili prt siljeni zaupati v sigurnost državnega dolga, so bili po prevratu globoko razočarani Mesto da bi državna oblast v prvi vrsti šfiU tila te reveže, se je igrala in se igra še ved* no z njih usodo. Le poglejmo, kaj se je t tem oziru vse doseglo. V Uradnem listu it 62 od 13. marca 1919 je pozvalo finančno ministrstvo r, razglasom št. 601 od 1. marca 1919 vse one, ki imajo državne obligacije hranjene pri bančnih zavodih v Nemški Avstriji, da naj nemudoma predlože proš« nje s potrebnimi dokumenti na Jadranska! banko v Ljubljani, ki bo še v istem mesecu preskrbela prenos efektov v domovino. Kdor se je odzval temu pozivu, je bil neprijetno presenečen po dva in pol leta v decembru 1921, ko je v Uradnem listu št. 144 zahtevala takrat generalna direkcija državnih dolgov z ukazom št. 17.668/21, da se morajo vsi. ii reveži zglasiti pri njej in njej predložiti vse dokumente. Jadranska banka je res — čast in hvala ji — proti odškodnini 40 K vrnila dokumente strankam, da se je moglo zadostiti temu novemu pozivu. A glej ga spaka, v Uradnem listu št. 34 od 10. t. m. razglaša direkcija poštne hranilnice v Belgradu, da moramo najkasi neje do 20. aprila 1.1. poslati vse dokument te na poštno hranilnico v Sarajevu, ker pon teče rok za prenos teh reči že s 30. t. m. -ч Iz tega razglasa je jasno razvidno, da bel« grajska poštna hranilnica nima niti pojma o navedenem ukazu generalne direkcije državnih dolgov iz leta 1921 in da isto zadevo rešujete kar dve oblasti. Priporočali bi merodajnim faktorjem, da kažejo malo več brige in naklonjenosti za ljudske inten rese. Če pa se namerava s takim postopanjem vzbuditi pri ljudstvu zanimanje za bodoča posojila, smo mi druzega mnenja.
—	Vse za prosveto! V Ljubljani imamo tehniško srednjo šolo, edini zavod te vrste v Jugoslaviji. Na tem zavodu počiva pouk že cel prošli teden, ker ni premoga za kurjavo velikih dvoran na razpolago. — Na istem zavodu imajo tu di večje število »nastavnikov«, ki do včeraj, dne 14. aprila, še niso dobili izplačanih svojih prejemkov. — Najslabše pa se godi »honorarnim nastavnikom« na vseučillišču, ki že celo leto niso dobili za svoje pošteno delo niti vinarja! — Kaj naj rečemo k taki upravi? Izdatki za državne uslužbence se smatrajo po celem svetu kot nekaj samo po sebi umevnega, o čemur sploh ni debate. Samo pri nas se v proračunu črtajo stvari, ki morajo in morajo biti in brez katerih ni mogoče obstati. Če pojde v tem tonv dalje, ne bo preostalo drugega, kakor da bomo zahtevali, naj slovenski davkoplačevalci plačajo pošteno svoje davke, davkarije naj davek poberejo, finančna uprava za Slovenijo pa naj z nabranim denarjem razpolaga tako, da bodo predvsem pokrite naše potrebe, ostaneK pa naj izroči Belgradu. Rednega poslovanja naše uprave pa vendar ne smejo motiti taki »inteligenčni« ženiji iz ministrstva prosvete, ki proglašajo, da je vse eno, če kdo absolvira tehniško srednjo ali visoko šolo, ali pa »inajstorski kurz« in ki v svoji bebavosti še zahtevajo, da se taki^ »proglasi« pri nas — objavljajo ... Nič bolje ni na trgovski akademiji, čeprav sedi tam 5 radikalov.
— Avtomobilisti, pozor! Županstvo občine Ježica je dalo v soglasju z gradbenim ravnateljstvom v Ljubljani iz zdravstvenih in varstvenih razlogov ob vseh vhodih v občino opozorilne deske, iz katerih je razvidno, da je vožnja z avtomobili skozi občino Jezico s hitrostjo nad 15 km na uro prepovedana,
—	Zvišanje nekaterih telefonskih pristojbin. Ministrstvo je z odlokom št 11.027 z dne 27. febr. 1923 zvišalo nekatere telefonske pristojbine pri _ inštalaciji in naročnino. Inštalacija velja za vse kategorije naročnikov 1200 Din, samo za naročnike, ki so našteti pod točko 1. čl. 11 telef. pravilnika velja še nadalje 300 dinarjev. Naročnina za naročnike pod g (privatni stanovi itd.) se zviša od 500 na 720 Din. V krajih, kateri imajo več ko 10 naročnikov, se zviša naročnina za naročnike pod g od 400 na 500 Din. Za inštalacijo pomožne centrale, ki ima 1 do 3 sporedne zveze, se plača 250 Din; ako ima več ko 10 številk, pa 500 Din. Same ob sebi je umevno, da je poleg tega zneska treba plačati tudi instalacijsko pri stojbino v znesku 1200 Din za vsako te lefonsko napeljavo, ki spaja pomožne centralo s telefonsko centralo. Za insta lacijo sporednih aparatov, signalni) zvoncev in aparatov v okrepitev toka j< plačati 200 Din. Naročnina za pomožni centralo do 3 številk (sporednih zvez) ji 250 Din, od 4 do 10 številk 360 Din u čez 10 številk 500 Din. Vse naveden' pristojbine bodo stopile v veljavo za do sedanje naročnike s 1. julijem t. 1., z; nove naročnike pa veljajo žq od 1. marci .tega leta.
—	Prevzemanje in oddajanje sini benih pošiljk v širšem dostavnem okra ju. Službene pošiljke od poštnine pre stih oblasti in uradov (župnih in občin
Sfer. 85.	_______BU)V Шп ки, flffiT15. фШл Tffl.
pki)i uradov, orožništva, finančne straže, šolskih vodstev itd.), ki so v širSem dostavnem področju, t. j. v področju selski h pismonoš, morajo po novem poštnem pravilniku prevzemati selski pis-monoše na svojih dostavnih obhodih oziroma poslovodje pomožnih pošt. — Službene pošiljke, ki se glase na poštnine proste urade in oblasti v področju sel-skih pismonoš oziroma pomožnih pošt, morajo izročati selski nismonoše na svojih dostavnih obhodih oziroma poslovodje pomožnih pošt vselej tistim uslužbencem teh oblasti in uradov, ki so po prejemni knjigi za prevzemanje pošiljk pooblaščeni. Vsaka pošta ima ožje in širše dostavno področje. O razločku med njima smo pred par dnevi na tem mestu poročali.
—	Krvava družinska drama v Som-ooru. V Somboru je minoli četrtek zjutraj tamkajšnji posestnik in lesni trgovec Jakob Bcchtold ustrelil svojega zeta dr. Jakoba Schweitëguta, ki ga je spravil s pijančevanjem in zanemarjanjem poslov v lesni kupčiji, ki sta jo vodila skupaj, na rob gospodarskega propada. Bcchtold je obstre-lil tudi svojo hčer, ženo dr. Schweitôguta, nato pa se ustrelil v srce in bil takoj mrtev.
Samoumori v Severni Ameriki so leta 1922 zolo narasti i. Število samomorilcev tega leta znaša 13.530. Mladih ljudi ined njimi je 900, medtem ko jih jc bilo .1921 477. Eni pravijo, da je vzrok temu prezgodnja ženitev mladih ljudi, ki niso dosegli še 15. leta starosti. Drugi pa trdijo, da je to posledica prepovedi alkohola in sicer zato, ker se v Ameriki tembolj rnzpečavajo razni surogati za alkohol, ki uničujejo živce.
—	»Prodiranje NRS na Dolenjskem. Iz Novega mesta nam pišejo: Da nas ne bo kdo imel za »proti-državen« element, aiornmo konečno le poročati Siril Javnosti, da imam«/ tudi v Novem mestu ?dr-fcavotvorno« stranko — »radikaltjo«. Novomeščani smo posebno ponosni na našo »radikalijo«, ne morda radi tega, da ima tukaj 14 »botrčkov«, ampak ker je v tem času, po zaslugi »radikalije« mesto mnogo pridobilo na — »ugledu«. Le pomislite! Par tednov pred volitvami je naše mesto dobilo pokrajinsko »Direkcijo« NRS za Dolenjsko, pod vodstvom našega domačina g. Tončka Podbevšek, ki je bil — menda — svoječasno »mali zmajček Naprejček« v Ljubljani. Za časa volitev je bila ta »Direkcija« nastanjena na Ljubljanski cesti, odkoder je bil napeljan »brezžični brzojav« na vse strani bojnega pogorišča. Prav pridno je pošiljal naš Tonček »šifrirane« brzojavke v glavni stan o vsem gibanju sovražnih čet, posebno »Marijinih devic« ni pozabil. V slučaju, da brzojav ni povsem dobro funkcijo-oiral, je prišel v poStev auto ali pa salonski voz. t» Izgubljeni bitki pa Je bilo vse osobje »Direkcije« #spenđiran.o. Naš Tonček, kot glavni tajnik, pa se /e" preselil. v bolj tih ln miren kraj —■ nad mlin. kjer bo ob 24-urnem času opeval »socialni program, ki ga je imela NRS že pred petdesetimi leti«. Pri tem pa ne bo pozabil na novomeščane, skliceval bo M časa do časa politične »shode«, nn katerih bo imel globoko zamišljeno predavanje. Tema teh predavanj pa bo: socialni program NRS pred petdesetimi leti. Kot pesniku ne bomo tega stoli v zlo, če se fant »ureže« za kakih 10 let, kajti taki ljudje navadno vidijo v svojem »preroškem duhu« vse že prej kakor sploh kaka stvar obstoja. Da pa je fant postrežljiv, je nas prepričal že v nedeljo 8. t. m. SIcer bi novomeščane lahko smatral za zelo nehvaležne ljudi, ker kljub številnemu plakatiranju novomeških kuč, je radikalni shod poselilo samo, če vštejemo Se samega g. tajnika, ozir. »enournega referenta« — 25 oseb, izmed katerih je bilo — »9 botrčkov« radikalije. So ljudje, ki se čutijo zelo ažaljene, če se jih ne prosi za »botrčka«. Naš Tonček pa pozna take ljudi. Ker so naši penzijonisti zelo hudi na demokrate, ki so jim dali mesto cu-krčka — brco, zato pa iSčejo »cukrčka« pri Tončkovi firmi. Da pa bo NRS zrastla v mogočno drevo, ki ga bo naS Tonček — po njegovi izjavi — gradil na podlagi nedeljsko »resolucije«, za katero je glasovala večina — reci in piši — 9 penzijonistov, Jnmči nam njegova politična modrost s katero nas je kratkočasil cele četrt ure, jamčijo pa to tudi osebnosti, ki se zvirajo okrog Tončka, kakor n. pr. ftweiger, davčni sluga v pokoju, Bldrih, jotniSki paznik v pokoju, Porapat, žel. in tem podobni politični velikani. K današnjemu poročilu »Jutranjih Novosti« o nedeljskem shodu NRS, ki je prav tako smešno, kakor je bilo čotrturno »predavanje« g. tajnika — otročje — dostavljamo: Mi prav iskreno Mimo, da tudi nadalje NRS »prodira« na Dolenjskem tako kakor do «daj, posebno pa Se na nedeljskem shodu.
—	Urad Ljubljanskega velesejma naprofia vsa Kulturna, pevska in druga društva, stanovske organizacije, Športno klube itd., da prirede svoje kon-greae, koncerte, športne tekme itd. za čas letošnjega Velesejma od 1. do 10. septembra ter da izvolijo to pismeno sporočiti uradu Ljubljanskega velesejuia v Ljubljani, Oosposvetska cesta (Tivoli). Telefon Interurb. 140, oziroma poseliti v prihodnjih dneh velesejmsko ravnateljstvo v svrho medsebojnega dogovora.
—	Pevski zbor »Ferijalnega Saveza« na dr-lavncm nčlteljiSču v Ljubljani namerava takoj po
sklepu šolskega leta prirediti turnejo po Dalmaciji. Ta turneja je za naše bodoče učitelje brez dvoma Izredno velikega pomena. Dn pa bo to turnejo lahko odejatvovatl, priredi pevski zbor do konca šolskega lota dva do tri koncerte, katerih dohodki naj bi krili vsnj majhen del stroškov. V Ljubljani, ki je ilak b koncerti preplavljena, bi vsak finančni efekt prireditve vzeli davki, luč in dvorana. Zato aranžira pevski zbor F. S. svol prvi letošnji koucert v nede- 1
ljo 1B. t m. ob B. popoldne t Ztforjn ob flavt idra- I
tet z njim poučen ogled premogovnika, elektrarne itd. Spored koncerta obsega jugoslovanske umetna in narodne pesmi v meSanem in Ionskem zboru pod vodstvom svojega neumornega pevovodje ia vrlega skladatelja g. prof. Emila Adamiče. Odhod vlaka iz Ljubljano ob 12. prihod v Ljubljano ob 0. zvečer. Ker je pomen koncerta za nas bodoče vzgojitelje jugoslovanskega naroda velevažen, prosimo vsestranskega živahnega poseta. — Pevski zbor F. 8. državnega učiteljišča v Ljubljani.
—■ Navodila ta izseljenj* v Zedinjene dr ime Amerike. Generalni Izseljenllki komlsarljat javlja sledeče: Vsa oblastva, Id so pristojna za Izdajanje potnih listov v prekomorske kraje, so pozvana, da ne sprejemajo prošenj za izseljenje v Zedinjene države Amerike, ker je že veliko število potnih listov izdanih ln vidiranih, a ne porabljenih ln ker je vloženih pri poedinih političnih oblastvlh in pri generalnem izseljeniSkem komisarijatu okoli pet do šest tisoč prošenj, ki čakajo na rešitev. Iz tega razloga, še bolj pa zaradi nameravanega znižanja izseljeniškoga kontingenta od 0.120, na 890 letno za našo kraljevino, je malo verjetno, da bi se mogle vpoštovati novo vložene prošnje za potno liste. Priseljevalni generalni komisarijat Ze-dinjenih držav Amerike je ukrenil vso potrebno, da se ne priseli ni ena oseba preko dovoljenega števila. Organi ameriškega priseljeniškega lcomisa-rijata so zelo natančni in vračajo brez usmiljenja neupravičene priseljence. Opozarjajo se izseljenci, da ne nasedajo obetanju raznih agentov In posredovalcev, ker bi sicer imeli ogromne stroške brez vsakega uspeha. Prizadeti naj se čuvajo tudi pred sleparji in ponarejevalci izseljenlSkih potnih listov. Nedavno je bila zasačena družba več oseb, ki se je bavila s falzificiranjem IzseljenlSkih potnih listov in je ogoljufala lahkoverne ljudi za velike svote, ker ni prišel niti en izseljenec do svojega cilja.
—	11 kraljevine SHS je izpnon že večkrat kaznovani trgovski sotrudnik dne 2. julija 1877 v Piranu rojeni Franc Vidman, kateri je bil aretiran in obsojen zaradi žepne tatviue, izvršene 30. novembra 1022 na Andrejevem sejmu v Celju. Izročili so ga Italijanski oblasti v Poslojnni.
—	Opozarjamo na naznanilo ljubljanske pleskarske in črkoslikarske tvrdke Brata Eberl v oglasnem delu današnjega lista.
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322 i
Po dr. M. Opekovi najnovejši knjigi
„Velika sMnost"
■— sedemnajst govorov o zakonu —
pridno posegajo ne le duhovniki, marveč tudi inteligentni laiški krogi.- Želeti pa je, da pride čimprej v vsako našo boljšo hišo. Naročajte jo v PRODAJALNI K. T. D., prej NICMAN, v Ljubljani, za 16 (ço pošli 17 in pol) Din. — Na razpolago so tudi se vse druge publikacije istega avtorja po sledečih cenah: »BREZ VERE* 5 (po pošti 6 in pol) Din. — »ZA RESNICO« 8 (po pošti » ln pol) Din. — »O DVEH GREHIH« 10 (po pošli 11 in pol) Din. — »ZAČETEK IN KONEC« 14 (po posti 15 in pol) D4n.
^ Raznoterosti.
r Dunajska univerza so deli v židovsko in arijsko. Nekateri profesorji in docentje dunajsko zdravniške fakuliote so naznanili v razglasu, da imajo pristop k njih predavanjem le slušatelji nežldjo. Društvo židovskih zdravnikov je nato sklenilo, pozvati židovske profesorje, naj dovolijo vpisovanje k svojim predavanjem samo Židom. Tn tako je dunajska univerza razdeljena v arijsko in židovsko vseučilišče.
r Da bi mogli slepci citati. Vojnih slepcev je na Francoskem 22,>3, v Belgiji 93, v Amerild 300, na Angleškem 1714, na Laškem 1200, na Romunskem 400, v Jugo-slaviji 487 Itd. W. N. Cromwell, ameriški pravdnik kot predsednik ameriškega pomožnega odbora za vojne slepce, je ustanovil v Parizu veliko tiskarno, ki bo tiskala in brezplačno razdajala časopise in knjige vojnim slepcem ln sicer brez razliko na njih narodnost.
r Zedinjene države zidajo narodno svetišče. Washington ima hiti okrašon s katedralo, ki se bo po svoji lepoti merila z najslavnejšimi božjimi hrami v Evropi. Srednji zvonik so ima dvigati nad Wasliingtonov spomenik ter »pričati o idealih Amerike«. Za to veličastno stavbo potrebni denar se je nabral v Ameriki in sicer v znesku 10 miljonov dolarjev, a arhitekt, ki je napravil načrt, je Anglež George Bodley, kl mu je smrt preprečila izvršiti delo. Svetišče bo 166 m dolgo ter 45 m široko. Glavni zvonik bo visok 66 m, druga dva zvoni'a spredaj v pročelju pa po 58 m. Postavljena bodo apsl-da, dasi že ta sama žari ponoči na gozdni višini, na katero je postavljena, v magični razsvetljavi obratno skritih reflektorjev. Ko bode dozidan mogočni erednjl zvonik, ki se bo dvigal 230 m nad mestom Washingto-noro, bo svetišče ponos prestollcl prostrane države.
r Aparat, k! kaže petrolej v vsaki zem-skl glohočlni, je Izumel katoliški duhovnik Pierre Estlnes, prof. na univerzi v Tonlonse. Na temeljn študija radioaktivnih kovin je prišel po 12 letih do tega, da je izumel pripravo, s katere nporabo ee dajo najti petro-lejevi viri, če so še tako glohoki v zemskera ' osrčju. Aparat deluje najbolje, ko je zemlja
hladna, torej med 2. in 7. aro sjatraj. Ii-umltelj pravi, da aparata ne proda, niti ne lada tajnosti svojega Izuma, раб pa je pripravljen lsročitl izum francoski vladi v uporabo.
r CudeŽI telegraflje brez ilce. Iz Londona poročajo: 77 letni starec, ki je bil glnh že od četrtega leta, zopet silil a uporabo brezžičnega brzojava. Tudi mlad trinajstletni deček, gluh od rojstva, je slišal prvič v svojem življenju človeško govorico in glasbo. Dokaz za to je podal Marconi Honse. Neki zdravnik je pripeljal s seboj dva dečka, ki sta bila gluha od rojstva ln tretjega otroka, ki je prišel ob sluh v šestem letu zaradi vnetja možganske mrene. Navzoči svedokl so se prepričali, da sta dva gluhonema otroka dobro slišala človeški glas. Tretji otrok pa je žal, slišal le slabo šelestenje v ušesih. Dr. Harsley Izjavlja, da je ta poizkus jako Izpodbujajoo ln da bo nadaljeval s poizkusi, da bi tudi gluhonemi otroci mogli veselili se vtisov, ki jih doslej niso poznali, ali so prišli ob nje po nesreči.
r Pomanjkanje katoliških duhovnikov na Češkem bo v bližnji bodočnosti postalo občutljivo, ker študira danes na Češkem, Moravskem in šleškom v vseh šestih semeniščih vsega vkup (razen tujcev) 252 bogo-slovcev, od katerih je 121 Čehov ter 131 Nemcev. Posamezna semenišča imajo: Praga 37 bogoslovcev (med njimi 23 Nemcev), Kraljev Gradeo 17 (5 Nemcev), Budejovice 14 (11 Nemcev), Lltomerlce 41 (37 Nemcev), Brno 50 (16 Nemcev), Olomuc 80 (29 Nemcev), Vldnava pa 13 (10 Nemcev).
r Prepovedane alkoholne pijače na Turškem. Iz Carigrada poročajo listom: Od 4. aprila nadalje je vsaka oseba, ki jo zasačijo, da uživa alkoholne pijače (inozemci niso Izvzeti), kaznovana na ta način, da jih dobi 30 h palico po zadnji plati. Trgovci, kl prodajajo alkoholne pijače, morajo plačati 50 turških funtov globe za vsak posamezen slučaj. Turška oblast je inozomce pozvala, naj prijavijo množino svojih alkoholnih-zalog in jim je dala trimesečni rok, da morejo zaloge Izvoziti Iz turške dežele. Ako ne bodo tega izvršili, bodo vse njih zaloge uničene. Inozemskih vojaških oseb se ta odredba ne tiče.
r Lakota v ruski deželL Zaradi raznih ovir, ki so poslabšale situacijo v pokrajinah, v katerih trpi ljudstvo lakoto, so sklenile inozemske organizacije, da bodo podaljšale svoje pomožno delovanje za tri mesece ter ostanejo na Ruskem do same žetve. Kakor poročajo listi, dosegajo prispevki v prehrano prebivalstva, ki ga med njim razpečava Ara, v dveh mesecih znesek 90.000 dolarjev. K tej vsoti je prispevala sovjetska vlada 60 odstotkov. Vso hvalo zaslužijo one Inozemske organizacije, ki pošiljajo ruskim kmetom v dar gospodarsko orodje, da jim bo lažje obdelati prostrana polja.
r Deeetuma delovna doba na Roškem. Iz Revala poročajo: Sovjetski narodni koml-sariat je izdal odlok, s katerim je uvedena desetiirna delovna doba v zavodih in tvornl-cah, ki »o pod nadzorstvom rdeče armade. Z istim odlokom je izšel ukaz sovjetske vlade, da se zapre 78 državnih podjetij. In tako je prišlo čez noč 64.000 kvalificiranih delavcev ob zaslužek. Delavci bodo dobivali če-trtinko prejšnjih mezd državne podpore, dokler ne bodo sprejeti v drugih državnih podjetjih.
Gospodarstvo.
Poslovanje upravnega odbora Ljublj. velesejma v letu 1922.
1. Organizacija. Organizacije velesej-raskih prireditev so sila različne in je nemogočo generalno govoriti o njih. I,ega dežele, industrijska in obrtniška struktura, kakor tudi trgovske navade imajo velikanski upliv na velesemenj do-tične države in ga vsled tega predstavljajo tudi povsod drugače. K temu pridejo šo nadaljni faktorji kot karakter, starost m pa seveda flnancijel-na situacija vsakega posameznega sejma.
Uprava Ljubljanskega velesejma je poizkušala svojo organizacijo v letu 1922 dosti izboljšali, kar se ji je deloma tudi posrečilo, a ne samo interno organizacijo, temveč tudi eksterno. Tako na primer je bilo nn sejmu v letu 1921 zastopanih samo 24 inozemskih firm, medtem ko v letu 1922 159. Pri tem se je moralo seveda zelo paziti, da se akvirira v prvem redu samo one inozemske tvrdke, katere proizvajajo produkte, kateri se v naši državi ali sploh še ne, ali pa v nezadostni meri producirajo in jih je treba uvažati. Na podlagi podatkov Zveze industrijcev v LJubljani, se je sestavil seznam produktov, katere še uvažamo iz inozemstva in s tem seznamom je ukviriral razstavne tvrdke direktno sejmski urad, ali pa njihovi zastopniki v Češkoslovaški, Avstriji, Nemčiji in Italiji. Posebno zadovoljne t letoSnjim velesejmom so bile italijanske firmo, katerih zastopniki so odkrito priznali, da na triaSUem sejmu nima smisla razstaviti v trgovsko mrtvem mestu. Letošnja naloga sejmske uprave pa je pritegniti ožje k razstavitvi zlasti Srbijo, katera Se vedno ne kože zaželjenega interesa. Iz inozemstva pa pridejo v poštev ftvica, Angleška, Belgija, Ho-laudska, Poljska, Francija, Madžarska, Rumunija, Grčija in Amerika. Z ozirom na obisk pa sa bo moralo pritegniti posebno kupce iz Orienta.
Najemnine za prostor za leto 1922 so se nekoliko povišale in sicer je prISel prvi prostor, to je v notranjosti paviljona na K 600.— o* (v letu
Stran 6.
------... ........ i m
1921 pa R 500.—), drugi prostor ob zunanjih" stenah paviljonov K 600.— (v letu 1921 p« K 800.—), tretji ln četrti prostor na prostem K 200.-» (v letu 1921 pa K 100.—). Stanovanjski urad Ji letos zopet dobro funkcijonlral ln so hotelirji tako kot lansko leto popolnoma prepustili tujske sobe Imenovanemu uradu, poleg tega pa se je tudi' privatnih sob zelo veliko ponudilo tn deloma tudi! uporabilo. Sejmski urad se Je trudil, da se a čas velesejma posebno pazi na to, da se v restavracijah tujcem ne zaračunijo vlSje ceoe kot obl-čajno. Pripomniti moram, da se Je letošnja sejnv ska restavracija v najemu od gg. restavraterjev Dolntčar zelo dobro obnesla in so bili gostje zadovoljni s cenami dobrih jedil in pijač.
Uprava Ljubljanskega velesejma se Je posebno potrudila pridobiti si od železniškega ministrstva kakor tudi Obratnega ravnateljstva juine železnice ugodnosti polovičnih voženj ia osebni in blagovni promet To se ji je pa le deloma po» erečllo, ker se polovična vožnja na brzovlakllt kljub večkratnim pismenim ln ustmenim prošnjam ter intervencijam ni dovolila, akoravno so to češke železnice za Ljubljanski velesemenj privolile. Letos se je izkazala potreba, da bo treb« zaprositi za polovično vožnjo razne paroplovne družbe v naši državi kakor tudi izven nje.
Razni pododsekl urada Ljubljanskega vele« sejme so funkcijonlral! prilično dobro. Ogromnega dela Je Imel letos spedicijski oddelek. Vsled velikega navala blaga v kratkem roku je spedlcij-ska firma delo komaj zmogla. Posebno pridnim in požrtvovalnim se je letos Izkazalo novinarstvo. Konštatirati moram na tem mestu z veseljem in zahvalo, da je ljubljansko časnikarstvo direktno v idealnem načinu služilo reklami Ljubljanskega velesejma in r tem dokazalo, da velesemnnj sploh ne bi mogel tako dobro uspeti brez njihove pomoči. Bolj indiferentno pa se je Izkazalo srbsko in hrvatsko časopisje. Zelo ugodno so plsalt o Ljubljanskem velesejmu tudi Inozemski časopisi : v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angleški, Češkoslovaški ln tudi — Italiji.
2. Stavbo. Lanskoletni prostor v obsega 25.000 m* se je izkazal veliko premajhnim In nam jo vsled tega na našo prošnjo Mestna občina prepustila še nadaljni prostor na sosedni strani Lat-termannovega drevoreda. Ta prostor smo izrabili samo s 15.000 m', katerega pa je bilo treba kana-Iiziratl in nasipavatl deloma z dva metra debelo plastjo. Na tem prostoru sta se zgradila dva velika razstavna paviljona «K« za K 840.289— in «L« za K 699.000.—, sejmsks restavracija za kron 710.219.— kakor tudi majhen paviljon za vino-toče za K 102.651.—. Sezidala se je pa tudi majhna stavba iz opeke, namenjena onemu moštvu kr. policije, ki Čer, vse leto stružijo sejmišče, katera se pa vsled vlažnosti ni zamogla uporabiti. Nn novo je seveda treba bilo postavili tudi ograjo, razne dekorarije, stebre za zastave, stranišča I. dr. fyatera dela eo znatno nadkrillla lanskoletne cene tako, da znaša letošnja skupna vsota približno K 4,800.000.—.
8. Splošni obisk. II. Ljubljanski velesemenj se je letos moral boriti z nepregledno večjimi težkočainl kot lansko leto, rekel bi skoraj s težkočami, katere se sploh še morejo staviti kaki velesejmski prireditvi. Polagano stopnjevanje dinarja na tujih borzah je napotilo kupca do naj-oprezneješga kupovanja blaga, kalkulirali so s kasnejšim padanjem cen. Katastrofalne prometne razmere na inozemskih še bolj pa na naSIh železnicah tudi niso ugodno vplivale na mnenjo na inozemce, katerih marsikdo je svojo razstavno blago odposlal na velesemenj po štiri in še več mesecev pred otvoritvijo. Nekaj tega bla<*a pa je 6e dohajalo na velesemenj en mesec po njegovem zaključku. Razstavljal« so postili najbolj malo-dušni vsled trajno slabega vremena, katero se je pričelo že 25. avgusta. Obisk s strani kupcev je bil vendar isti, ker njih ne ovirajo elementarne težkoče, marveč gredo za svojim poslom čez vse zapreke. Manjkalo je pač letos gledalcev, kar pa pomeni samo malerijelno Škodo sejmskih blaga-jen. Organizacija velesejma ae izpopolnjuje od leta do leta. Priznati pa^se mora, da se je uprava velesejma pri odstranjenju letošnjih težkih zaprek ogromno naučila glede organizacije za v bodoče. K II. velesejmski prireditvi se Jo prijavilo 750 tvrdlv, od teh se je zamoglo upoštevati in dodeliti prostor le 696 tvrdkam in sicer slovenskim 401, hrvatskim in srbskim 196, čeSkim 59, uemško-avstrijskim 83, nemškim 80, italijanskim 18, belgijskim 10, madžarskim 3, francoskim 2, Švicar sklin 2, holandskim 1, amerikanskim 1. Vsled letošnjega zelo opaženega pomanjkanja razstavljal-cev lesne industrije slika o jugoslovanski produkciji ni bila popolna. Razstavnega prostora je bilo v lotu 1922 oddanega 8.813 m' (L 1921 6.808), torej za eno tretjino več kot v letu 1921. Privatnih paviljonov je bilo na sejmišču letos 56. Obiskovalcev jo bilo letos kljub slabemu vremenu samo nekaj manj kot lansko leto, izkazal se Je pa večji interes od strani konsumentov Iz južnih krajev naše države, kakor tudi trgovcev is inozemstva. Po podutkih, katere hrani urad Ljubljanskega velesejma, so bile zastopane po trgovcih na velesejmu Stara Srbija, Bosna ln Hercegovina, Črna gora, Albanija, Banat, Bačka, Baranj, nadalje Bul-garija, Grška, Rumunija, Madžarska, Egipt, Turčija (Konstantinopel), Francija, Angleška, Italija, Češkoslovaška, Nemčija, Avstrija, Holandska, Švedska in Norveška. Opazil se je letoa nedvomno velik razvoj velesejinskih prireditev. Upam, da Ljubljana ne bo samo eno največjih triiSč sa Jugoslavijo in Srednjo Evropo, marveč največjega pomena za importno ln eksportno trgovino cele Evrope, Male Azije in Severne Afrike. Po Izreku Nemcev je baje Ljubljana vrat« na Balkan Jr Orient
StroSd za letolnjo reklamo lako sa akvt-liajjo rauUvljalcev kakor tudi obisk s strani kup-
ÈJmtm
eev so nadkrllili lanskoletne, to pa iz vzroka, da se je letoe delalo veliko obsežnejšo reklamo in 10 bili tiskarski stroški šo izdatno višji kot v letu 1031. Posebno draga reklama v naši državi Je v krajih, kjer so prebivalstvu sejmi in njihov pomen Se neannni in v* mora konsumente indi-viduelno obdelovati in pa v inozemstvu, kjer jo potrebna organizacija stalnih zastopnikov oziroma ekspozitur v svrho medsebojnih pismenih in ust-menih Informacij s sejmskim uradom, kakor tudi akviriranje inozemskih razstavnih tvrdk. 2al pa moram priznati, da se velik del naših pridobitve-nih krogov še ni v svesti pravega pomena vele-sejmskih prireditev in se je tudi premalo upošteval. Pomen velesejma trpi pri na?, ker gro raz-stavljalec iz vidika hipnega velikega dobička na sejmskem prostoru, mesto da bi šel iz stališča reklame in pridobitve novih trgovskih zvez. Sele na podlagi že prošlega sejma se zamore delati obsežnejše kupčije, kar pa seveda mora sejmska uprava prepustiti agilnosti in zmožnosti vsaki posamezni tvrdki. Razsoden in reelen producent in trgovec morata iti s stališča, da se bo vsled sedanjih povojnih nerednih razmer takozvano ribarjenje v kalnem kmalu prenehalo in bodo kasneje prišle za trgovino v poštev le one reelne tvrdke, ki bodo zamogle stopiti v oster konkurenčen boj h tu- in inozemstvom. Največ uspešnega delovanja bo prisojeno onemu, ki bo zamogel izkazati kar največ starih in dobrih trgovskih zvez s konsu-mentom. Priliko pridobitve teh zvez pa mu nudijo sedaj velesojmt.
Veliko težkoče dela tehničnemu odseku uprave Ljubljanskega velesejma vsako leto dodelitev prostorov. Na eni strani se želi, da bi ostale tvrdke skupno v branšah, na drugi strani se zopet izražajo želje, naj se jih porazdeli vsled konkurence ali pa si želijo prostorov na vogalu. Zal je tehnično izključeno porazdelili razstavljalco, da je vsakemu ugodeno želji, vendar pa povdarjam, da so vsi prostori enako dobri. Pritožba letošnje tekstilno in kemične industrije, da naj se jih prihodnje leto dodeli raje v enega paviljonov pri vhodu so mi zdi upravičena, ker so ravno ti predmeti prvič ponajveč domačega izvora in drugič iskani od kupcev.
Oprema prostorov je bila pri nekaterih tvrd-kah jako slaba. V splošnem pa se je opazilo že veliko več okus« kot prilikom L velesejmske prireditve. Ravnotako je neobhodno potrebno, da je v vsaki koji stalen zastopnik tvrdke, ker se letoe v nekaterih slučajih ni zgodilo.
4. Potek sejma. II. Ljubljanski vele-somenj se je s svečanostjo otvoril dne 2. septembra ob desetih dopoldno pod protektoratom gospoda ministra za trgovino in industrijo Osmana Viloviča. Na otvoritven večer зе je vršila slavnostna predstava v operi, na predvečer otvoritve slavnosten obed pri gospodu častnem predsedniku ministru Ivan Hribarju, kakor tudi dne '2. ob desetih zvečer banket Mestne občine ljubljanske. Vse te prireditve so ugodno vplivale na naše visoke goste, vendar se je pa opazilo v primeri z drugimi velesejmi letos še vedno premalo reprezentance. Ne nameravam tukaj o tem govoriti naprej, vendar pa preidem na to zadevo nazaj, čim se bo velesemenj financijelno opomogel. Novost na velesejmu je bila letos tudi predvajanje reklamnega industrijskega filma, katerega je zadovoljivo Izvedel gospod Bešter.
V zvezi z Ljubljanskim velesejmom se je v istem času vršila tudi historična razstava Slovenskega slikarstva, ki je bila velikega kulturnega ln vzgojnega pomena in Letno gledališče v hotelu
Tivoli, namenjeno v zabavo posetnikom velesejma. ♦ * *
JUG OSLA VENSKA BANKA D. D. ZAGREB.
Dne 31. marca 1.1. se je vršil XIV. redni občni zbor tega zavoda prvikrat v Zagrebu, po prenosu glavne centrale iz Osi-jeka. Občni zbor je vzel na znanje predloženo mu poročilo ravnateljstva o poslovanju preteklega leta in je odobril zaključne račune ter priznal predložene mu predloge glede razdelitve čistega dobička. Po tem zaključku je izločeno iz dobička K 2 000.000 za dotiranje rezerve in za dotiranje pokojninskega fonda K 2,000.000. Dividende je odrejena z 11% ter se kupon št. 14 vnov-čuje z Din 11.— (lansko leto Din 10.—) po delnici in to počenši od 3. aprila t. 1. pri vseh blagajnah zavoda. Ostanek kron 2.391-898.32, kateri preostaja po razdelitvi čistega dobička, se prenese na novi račun.
Iz bilance posnemamo sledeče postavke:
" a) a k t i v e : gotovina (? devizami in valutami) K 134,515.814.07, -menice kron 182,336.574.80, vrednostni papirji kron 147,964.658.40, dolžniki (vključivši lom-bardna posojila in razne aktive) kron 1.310,174.196.14, lastne nepremičnine kron 41,010.645.27.
b) p a s i v e : delniška glavnica kron 200,000.000, rezerve kron 52,024.018.20, katere se z gornjim dodatkom povišajo na kron 54,024.018.20, pokojninski fond kron 5,698.566.80 (povišuje se z dotacijo na kron 7,698.566.80), vložki kron 591,405.627.08, upniki kron 935,143.662.08. Čisti dobiček je znašal kron 30,162,511.44. Ves promet jo znašal 152 milijard kron (za 37 milijard kron več od prometa v leta 1921). Poslovanja vseh panog so se v prometu znatno zvišala. Sorazmerno s prošlim letom se jo stanje vložkov posebno zvišalo (za 136 milijonov kron). Tudi poročilo rav^afplisty* priča, da so podružnice, kakor tudi njim afilirana podjetja dosegla kljub težkim gospodarskim razmeram v prošlem letu rezultata. ki zadovoliuieio.
Poslovno poročilo in zaključni računi
banke se pošljejo na zahtevo interesentom. * * •
g Žitni trg. Na novosadskl produktnl borzi noti raj o žitu sledeče cene: pšenica 450 do 452.50 Din, ječmen 810 Din, oves 291.25— 295.50 Din, koruza 252.50 Din, beli fižol 465 dinarjev, pšenična moka št. 00 662 Din, št. 0 075 Din, št. 2 635 Din, št. 5 600—612.50 Din, mekinje 155—160. — Tendcuca mirna.
g Čekovni promet pri čekovnih zavodih v Zagrebu iu Ljubljani ter pri poštni hranilnici v Sarajevu Izkazuje za mesec marec sledeči rezultat: Vlog je bilo 274.990 e prometom od 978610.700 Din; izplačil jo bilo 141.783 s prometom od 966,836.006 Din. Od tega odpade na klirinški promet 10.386 manipulacij v iznosu 203,399.076 Din. — Novih računov je bilo priglašenih 164, a odplačanih 16; število imejiteljov čekovnih računov je bilo koncem *marca 8.653. Stanje imovine pa koncem marca 204,798.575 dinarjev.
g Cena živini v Sloveniji je bila zadnje dni približno sledeča: par dobrih konj 25.000 Din in več; voli I a (za kilogram živo teže) 14.50—16 Din; II a 12.50-14.50 .Din, krave za klanje 7.50 Din; mladi 4—6 tednov stari prešiči par 1000 Din. V kratkem času so poskočilo cene za 100 odstotkov.
g Cene živini v Italiji po bile zadnje dni sledeče: voli I a 415—430 lir, II a 300— 360 lir, IIIa 220—250 Ur, krave In 370—390 lir, II a 270—290 lir, III a 190-210 lir, teleta za rejo 470—520 lir (za 100 kg).
K Ceria masti notira v Banatu 3900— 4000 Din za 100 kg.
g Draginja na Dunaju. Na Dunaju jo meso nedavno prekoračilo nei^lšjo ceno. Svinjetina in teletina jo po "Mi,000 K kilogram, boljša govedina po 40,000 K kilogram, slabša pa po 30.000 K kilogram. — Da so revnejši ljudski sloji ob taki bajni draginji dan za dnem brez mesa, si vsakdo lahko misli.
• g Dobava olja in masti. V pisarni uprave smodnišnice v Kamniku se vrši dne 30. aprila t. I. ob 11. uri dopoldre ofirtalna licitacija glede dobave 600 kg strojnega olja, 150 kg strojne masti in 50 kg tovotne strojne masti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g DobaTa volnenih mazilnih blazin in stenjev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici si vrši dne 28. aprila t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 4660 volnenih mazilnih blazin in 200 kg volnenega stenja. Predmetni oglas v pisarni trgovske tn obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Velesejm v Parim. V Parizu se vrši letoe velesejm od 10. do 25. maja. Informacije o potovanju, bivanju v Parizu, kakor tudi gledo sejma daje: Comité de la Foire de Pari3, — Paris-8, Place de la Bourse. Prijavnice dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
g Koliko kovin so dali lansko leto češkoslovaški rudniki. Kakor se da posneti iz «Tribune<, so dobili Cehoslovaki lani iz svojih rudnikov približno 300 kg zlata, ki je vredno skoraj 6,900.000 čK, od te množine 200 kg v zasebnem rudniku v Roudni ter 100 lig v državnem rudniku v Stavnici. Srebra so dobili v Pribramu 25.000 kg, v Stavnici in Kremnici 3000 kg. Svinca so nakopali v Pribramu 200 vagonov ter v Stavnici in Kremnici okoli 20 vagonov. V Pribramu je bilo zaposlenih 1750 delavcev, ki so nakopali kovin v vrednosti 30 milijonov čK. V Kremnici in §tavnici je množina pridobljenega kovinskega materiala precej manjša, dasi je tam delalo skoraj 1600 rudarjev.
g Steklarski in tekstilni zavodi is Češkoslovaške v Avstrijo. Zadnje dni se je v dunajskih industrijskih krogih širila govorica, da je neka mo-ravsko-ostruvska skupina industrialcev napravila ponudbo generalnemu ravnateljstvu državnih Industrijskih podjetij za Wôllersdorî. Koliko je na tem resnice, se še ne more trditi. Toliko pa je gotovo, da pride v bližnji bodočnosti ponudba neke češkoslovaške skupine industrialcev, ker je splošno znano, da se cela panoga češke industrije, zlasti steklarska in pa tekstilna industrija zanima za preložitev svojih zavodov v Avstrijo ter ima vvollersdorfski načrt zanjo jako aktualen pomen.
\i ljubljanske obč. uprave«
Iz seje direktorija mestnega đohođar-stvenega urada. Pod vodstvom župana dr. Perica je sklenil direktorij mestnega doho-darstvenega urada v svoji seji dne 13. aprila 1923 sledeče sklepe: Za začasna preglednika sta bila imenovana začasna vež-benika Jakob Mesojednik in Ignacij Krištof, za stalna preglednika stalna nadpaznika Ivan B u 1 o v e c in Ivan B o -n e d i k in za stalna prejemnika stalna preglednika Vladimir Kabaj in Januarij D e t e 1 a. Dalje je direktorij sklenil doho-darstvenim uslužbencem precej nabaviti lično službeno obleko: trpežno pelerino in nove službene čepice kakor tudi nabavo novih uniform, katerih izdelava se bo razpisala.
Pragmatika uslužbencev dohodarstvo-negn nrađa. Klub Zveze delovnega ljudstva je izvedel o željah uslužbencev dohodar-stvenega urada obsežne poizvedbe, ki so dne 12. t. m. že tako daleč dozorele, da bi bil lahko direktorij sklepal o predlogih, ki nai bi se predlacal občinskemu svetu clede na premembo njihove pragmatike. Ker so pa sklenili uslužbenci dohodaretvenerra urada na svojem shodu dne 13. aprila 1923, kotereea 80 se za klub глтж» ilisdnvnpoa
j ljudstva udele/.iii obč. svetovalci Jeglič, dr. Lemež in M o š k e r c, naj bi se spremenila njihova pragmatika istočasno s pragmatiko magistralnih uslužbencev, je storil direktorij dohodarstvenega urada na predlog obč. svet. Moškerca soglasno sledeči sklep: Ker je treba urediti slube-no razmerje mestnih uslužbencev enotno, zato sklene direktorij mestnega dohodarstvenega urada, da se bo razpravljala služ-; hena pragmatika dohodarstvenih uslužbencev istočasno s pragmatiko ostalih mestnih uslužbencev.
Ljubljanske novice.
lj Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS je imela svoj tretji redni občni zbor dne 7. t. m. ob 20. uri zvečer v spodnjih prostorih Konzumnega društva v Ljubljani. Iz poročil fukcijonarjev posnemamo sledeče: Po pozdravu in poročilu predsednika je podal tajnik statistiko delovanja odboja v preteklem letu. Odbor je imel 19 sej. Pristopilo je od zadnjega občnega zbora 89 članov. Od početka organizacije so umrli 4 člani. Včlanjenih je bilo do občnega zbora 251 članov in sicer iz cele Slovenije Mnogo naših somišljenikov šo ni prijavilo pristopa ter jih vabimo, da vpo-šljejo jim poslane pristopnice. Iz poročila blagajnika je razvidno, da znaša društveno premaženje koncem marca 1923 5516 kron 68 v. Po predlogu pregledovalcev računov se ,ie dal staremu odbora absolutorij in izrekla zahvala za požrtvovalno delo kljub težkočam, ki jih je bilo treba odstraniti. Občni zbor je soglasno sklenil letno članarino povišati na kron 24. Ob tej priliki pro-I simo naše člane, da vzamejo to na znanje ter razliko med novo in prejšnjo članarino (3 Din) čim preje vplačajo. Pri volitvah je bil sprejet soglasno predlog, da se zopet izvoli ves stari odbor. Pri slučajnostih je bil sprejet pmdlog, da naj se vrše na članskih sestankih ob sobotah zvečer tudi redna kratka predavanja po raznih v organizaciji včlanjenih strokovnjakih, obenem se je tudi sklenilo, da se z vso vnemo podpira snujoča se »Strokovna zveza javnih nameščencev«, katere pripravljalni odbor deluje v prostorih ^Jugoslovanske strokovne zveze« v Ljubljani, Stari trg 2/1. — Odbor.
lj Ata ^Narod« in finance. Ko so ata včeraj vstali, počasi in težko, ker so se bolehni in imajo še vedno težko sapo, so šli najprej k oknu trkat na barometer, če bo vreme. Potem so se vsedli za mizo in so pozvonili. Ko so dobili, kar so želeli, so začeli brati. Brali so dolgo, dolgo. Po branju so pa sklenili, da bodo začeli delati za državo. Pa so začeli. Najprej so nekoliko zadremali. Dremali so tako dolgo, da se jim je vsedla na glavo sitna muha. Jezni in razjarjeni nad motenjem javnega reda in miru na njihovi glavi so ata muho pregnali in jo preganjali tako dolgo, da je muha sedla na strop. Potem sta se pa gledala, ata in muha. V tem trenotku so se ata spomnili, da imajo v Ameriki čisto drugačne muhe kakor so naše. Če se ame-rikanska muha človeku na glavo spusti, človeka piči in človek zaspi. Taka muha je nekaj vredna, ne pa taka naša, ki človeku še spati ne da. Take ameriltanske muhe bi morala pri nas zarediti naša dr-! žava. To bi bilo neizmerne koristi za dr-I žavo in za vse atate. Le pomislite, koliko bi država lahko prihranila na stroških za morfij in za veronal in integral in kakor se že vsa tista omledna ropotija imenuje, ki države nič ne velja, nas pa silen denar, človek pa vseeno ne zaspi, če ga bode in trga in pika. Če bi človeku kar tako muho na glavo dejali kakor pijavko na stegno, pa bi spal in spal. Potem bi se tudi valuta znatno izboljšala. Vsak pošten človek rad spi, vsaj do devetih ali desetih dopoldne. Ker je pa poštenih ljudi veliko na svetu, bi naše muhe kupovali kar na vagone. Wer waggont, gewinnt! In v državo bi prišlo več dolarjev kot takih navadnih muh, klerikalnih. Pa pri volitvah, le pomislite! Dan pred volitvami bi takih muli človek spustil kar cele roje nad klerikalce, ja, diese verdammten Klerikal-tzen, pa bi vsi zaspali kot polh po zimi, mi pa, wir Naprednjaken, bi pa volili. Še dr. Žerjav bi zaspal, da bi vsaj enkrat mir dal. Škoda, škoda, da dr. Eleiweisa ni več, Gott hab' ihn seligl Tako so ala premišljevali ves dan o amerikanskih mu-i hah in o valuti, ki bi jo muhe čisto lahko dvignile, če ne bi bilo teh klerikalcev, ki jih nalašč odganjajo, samo da bi propadla država. Pa ne bo propadla, ker jo bodo že ata držali in varovali, ja. Nato so se ; ata lepo zavili in jo počasi rezali zum •rMačekc tam za vodo na težko delo za državo in narodni blagor.
lj Prosveta frančiškanske župnije naznanja, da se vrši predavanje v torek 17. t. m. ob 8. uri. Predava g. prof. Rožman. Tema: Slovenska Straža, i Го predavanju občni zbor podružnice Slovenske straže. Udeležite sc!
lj »Ljubljana«. V pondeljek, 16. t. m. ob 8. v društveni sobi zelo važen sestanek vseh pevk in pevcev. Pridite prav vsi!
lj Skioptično predavanje v Križankah bo. jutri Eveîer točno ob 8. uri. Predava gospod ravnatelj
dr. Mantuan! o »Pomenu najnovejših odkriti] »
Egiptu«. Na to velezanimivo predavanje, U м vrši v društveni dvorani v novi8 opozarjamo.
lj Krekova prosvete priredi danes ob pol 6. popoldne predavanje. Predaval bo msgr. V. Steska. K obilni udeležbi vabi odbor.
. lj Akad. soe. ped. kroiek priredi v pondeljek 16. t. m. ob 8. ari zvečer na moškem učiteljišča sestanek s sledečim vsporedom: 1. Umetnost in vzgoja (referira tov. Clbej Franjo); 2. porazgovor. Člani krožka, kakor tudi druga inteligenca vljudno vabljeni!
lj Trboveljski premog in drra ima stalno t zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8, tel. 220.	1222.
Narodno gledišče.
OPEKA.
Nedelja, 15. aprila: GORENJSKI SLAV«
ČEK. - Izven. Pondeljek, 16. aprila. — Zaprto. Torek, 17. aprila: ČAROSTRELEC. — Red B. Sreda. 18. aprila: JANKO IN METKA. — Red D.
Četrtek, 19. aprila: SEVILJSKI BRIVEC. -ч Red A.
Petek, 20. aprila: JENUFA. — Red E. Sobota, 21. aprila: RIGOLETTO. — Red B. Nedelja, 22. aprila: JANKO IN METKA. Izven.
DRAMA.
Nedelja, 15. aprila: Ob polil, nri dopoldne SIROTA ANKA, spevoigra. Pevski zbori malih Sloveuk. Prireditek »Splošnega ženskega, društva». — Izven. Oh treh popoldne UGRABLJENE SABINKE. — izven.
Zvečer ob osmih HEDDA GABLER. Gostovanje ge Marije Vere, članice Na-rodnega gledališča v Belgradu. — Izv. Pondeljek, 16. aprila: HEDDA GABLER. Gostovanje ке Marije Vere članice Narodnega gledališču v Belgradu. —■ Red C.
Torek, 17. aprila: KONCERT OPERNEGA BARITONISTA ALEKSANDRA BA-LABANA. — Izven. Sreda. 18. aprila: ČREŠNJEV VRT. Red E.
Četrtek, 19. aprila ob 3. popoldne: OTHELLO. Dijaška predstava po znižanih cenah. — Izven. Potek, 20. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje g. Mihajla Markovlča iz Zagreba. — Red D. Sobota, 21. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje g. Mihajla Markoviča la Za-dreba. — Red A. Nedelja, 22. aprila ob treh popoldne: KRALJESTVO DOBROTE IN LJIJBEZNL Mladinska predstava. Prireditev gojen« cev »Mladinskega doma*. — Izven. Zvečer ob osmih: REVIZOR. Gostovanje g. Mihajla Markovlča lz Zagreba. — Izven.
Pondeljok, 23. aprila: HASANAGINICA. Gostovanjo k. Miha .i la Markoviča lx Zagreba. — Red B. Koncert Aleksandra Balabana, opernega barf-tonista, bo definitivno v torek, dne 17. t. m. v dramskem gledališču. Občinstvu so nudi s tem prilika, da spozna priljubljenega solista naše opere tudi kot koncertnega pevca. Zanimivi spored obsega poleg arij iz oper »Othello« (Verdi), »Tann-hfiuser« (Wagner), »Demon« (Rubinstein), »Don Juan« (Mozart), »Hamlet« (Thomas) izbor modernih ruskih pesmi Rahmaninova, čajkovskega, Davidova, Arenskega, Grečaninova, Kalinikova in Li-šina. Na klavirju spremlja profesor Ruč.
Gledališke predstave v nedeljo, dne 15. t m. Ker je g. Levar že toliko okreval, da bo mogel nastopiti, se poje v nedeljo, dne 15. t. ш. v opernem gledališču izvirna domača opera »Gorenjski slav-ček«. Isti dan bodo v dramskem gledališču tri predstave in sicer: ob pol enajstih dopoldne spevoigra »Sirota Anka« in pevski zbori malih Slovenk. To predstavo priredi »Splošno žensko društvo«. Ob treh popoldne bodo igrali zabavno veseloigro »Ugrabljene Sabinke«, ob osmih zvečer pa bo gostovala članica beogradskega Narodnega gledališča, ga Marija Vera kot Hedda Gabier. Vse predstave se bodo vršile za izven.
Pri popoldanski predstavi »Ugrabljenih S»-binkc v nmleljo, dne 15. t. m. igra vlogo Strizeja g. Danilo. Izven.
Ljudski oder.
V nedeljo 22. aprila ob pol 8. url zvečef »Deseti brat.«
Čisti dobiček je namenjen kot prispevek za nagrobni spomenik igralcema Ig. Borštniku in A. Verovšku. — Pri predstavi sodeluje godba dravske divizljske oblasti.
Izpred sodišča.
Drva je kradel Franc Zore Antonu Vedlinu in Ernestu Škofu v Kamniku. Ukradel je skoro 2 sežnja. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Nepoštena stanovalka. — Frančiška Vodnik in Marija Mušič sta stanovali na Slapu skupaj v eni sobi. Iz maščevanja, ker je Vodnikova izgubila neko tožbo z Muši-čovo, je vrgla, kakor pravi, zaklenjen kovček Mušičeve skozi okno in se ni več zmenila za njega. Mušičevo je s tem oškodovala za 3077 kron. Deželno sodišče je prisodilo za to Vodnikovi 3 mesece težke ječe.
Junak iz Niša na kranjski svatbi. Via« dimir Marković, rojen v Nišu, je bil v Šma-rati finančni stražnik. Dne 21. januarja letos je prišel Markovié na svatbo hčerke Janeza Bavca v Šmarati pri Ložu. Ob tej priliki je ukradel Marković Blažu Janežiču iz žepa 80 kron in skušal ukrasti tudi Francu Bavcu iz žepa denarnico, v kateri je bilo 100 kron. Gostje so nato Markoviča pretepli in ga vrgli iz hiše. Markovio je tekel po puško in grozil, da bo vse postreljal na kar mu je Anton Pavlic iztrgal puško, fantje so ga pa se enkrat pretepli. Deželno sodišče je prisodilo Markoviću 6 mesecev težke ječe.
StoV. m.
SLOVENEC, a« 15. eprila 1926.
Stran 7.
Cerkven! vestnlk.
C V Križankah ee opravi jutri zjutraj ob в. ev. »aduSna maša za ponesrečenega kongreganieta Fajdigo, v sredo zvečer ob pol 9. pa jo v družbeni dvorani mesečni shod Moške in mladeniške Marijine družbe. Društveniki naj se medsebojno opozore na važnost tega shoda.
Dijaški vestnik.
d EvharistlČni о<1кек C- M. A. ima danes ob pol 7. uri zvečer uro molitve z blagoslovom. — Korošec.
Turistika in sport.
Nogometne tekme r korist Olimpijskega 'ondo. Danes se vršita dve zanimivi tekmi v ko-dst fonda za udeležbo Jugoslavije na Ollmpijadi .924 v Parizu. Na igrišču Primorja ob Dunajski eetl igra ob 15. uri Primnrjc s kombiniranim mo-Itvom Hermesa in Slovana in na igriJču Ilirije »red drž. kolodvorom igra ob 17. uri Ilirija s :ombiniranim moštvom Jadrana in Akademikov. )be tekmi bosta -nudili zanimiv sport in dajeta benem priložnost za pregled ukoro vsega bolj-ega igralskega materijala v Ljubljani. Ob ugod-
nem vremenu se vrši razen tega na igrišču Ilirije ob pol 16. uri trening-tekma med Slavijo in rezervo Ilirije, dopoldne ob desetih pa Igrajo Juni-orjl Ilirije z mladinskim mošivom «Krakovw.
Poizvedovanja.
Nusla se je srednja vsota denarja. Dobi se od od 11.—12. ure Ilirska ulic« 27, I. nadstropje.
Izgubila ]e uboga uradnica 14. t. m. dopoldne od 10. do 11. od Prisojne ulice do Abacljeve ceste št. 3 svoj mesečni zaslužek v znesku 1000 K. Denar je bil v dveh zavitkih, v enem 1000 K, v drugem 600 K. Tošten najditelj se prosi, da prinese dennr v »Slovenčevo« upravništvo.
^piarnlce 1923. — Za letos ne izidejo nove Smarnice, na razpolago pa so v Jugoslovanski knjigarni v LJubljani še sledeče Smarnice prejšnjih let:
ZNAMENJE NA NEBU. Smarnice. Spisal dr. Jo-
žel Jerše. Cena Din 30. LAVRETANRK^ SMARNICE. Spisal dr. Jožef Jer-
še. Cena Din 80. MARIJA IN SV. MAŠA. Smarnice. Spisal Valentin
Bernik. Cena Din 15. DEVICA VERNA. 8mv-5«e. Cena Din 10. SMARNICE ARSKECA ŽUPNIKA. Rnzlafia Iavre-
tanikih litanij z življenjepisom bi. Vinneja. Cena Din 30.
MARIJA V PREDPODOBAH IN PODOB Alf. Smarnice. Zbral Jožef Vole, župnik. Cen« Din. 80.
GOVORI ZA MBf-'KC MAJ.MK IN ZA M A >L>VSKE DRUŽBE. Spisal F. S. Finžgar. Cena Diu 20.
LAHKO NAONENJE K PREHLA1EN1U? Preveliko občutljivost? bolečine olajšuje in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim 1'ellerjevim Elznfluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žgonir. Kol ko-smciikum že 23 let priljubljen m negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože no ulovil Z omotom in pošinino 3 dvojnote ali 1 Specialna steklenico 24 Din; 36 dvojnatih ali 12 Specialnih sieklenic 208 Din in 5 % doplačila razpošilja: lekarnar EUOEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg St. 134, Hrvatsko.
O U M E N E P E T K »K GUMENEPÛTPLATI
canaj« In trajnlj« ao kaker gmiMl Majteoij« varstvo pr*« vlagi i »ни» i
,V....... .	' "


M eleoroioyïcno sporočilo.
Ljubljana 308 m n. m. viš.
îesna zenita ponudba, i več izurjenih pletilk
ZA NOGAVICE
iladenif, 30 let star, z gotovino do 500 lisoč kron, izvežban v mesarski stroki ja tozadevni trgovini, se želi priženiti k pošteni vdovi brez otrok aH pa dekletu
i	posestvom, katera ima gori navedeno itroko ali kako drugo trgovino že vpe-jano. Prosi sc samo za resne ponudbe,
ii	katere tajnost sc jamčil pod šifro: [RESNOST« na upravništvo «Slovenca«.
Fina šivilja
!e priporoča in izdeluje kostume, plašče ia obleke po najnovejših krojih po zmer-lih cenah. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 2165.
Starejšo žensko
iprejmo za samost. GOSPODINJSTVO M deželi v goratem kraju. Poleg popolne Mkrbe prejme še 800 Kj mesečne plače. Ponudbe na upravo lista pod «DEŽELA«.
Mlad trg. pomočnik
tSč manulakturne in špecerijske stroke, cll dobiti kako PRIMERNO SLUŽBO, listopi lahko takoj. — Ponudbe je po-lati na upravništvo «Slovenca« pod: «TRGOVSKI POMOČNIK 2167«.
tirjen pevovodja, prost vojaščine, DOBI AKOJ DOBRO SLUŽBO, ako |e zmota opravljati pisarniška oziroma proda-^«klika dela v večji zadrugi. - Ponudbe upravo «Slovenca» pod štev. 2186.
e
Kot oskrbnik
in vrtnar
bzir. VODJA večjega posestva z vrtnar-jtvom, ŽELI VSTOPITI 32 let star, ože-pjen strokovnjak, delujoč sedaj na prvovrstnem drž. kmetij, zavodu. Žena vešča r vseh panogah kmetijstva, bi prevzela rodetvo gospodinjstva, — Imenovana sta raergična ter govorita slovensko in nem-Ûto. — Ponudbe na upravo «Slovenca* pod šifro «OSKRBNIK 2100«.
na popolnoma nove strojo SPREJME proti dobremu plačilu novo ustanovljenn mehanična PLETILNICA NOGAVIC
Henrik Franzl
Ljubljana, Privoz 17,
TRGOVINA S PAPIRJEM v Ljubljani sprejme pridno in pošteno
učenko.
Naslov v upravi pod: Pridna in poštena.
ABSOLVENTKA
dvorazredne trgovske šole z dobrim iz-pričevalom želi pisarniško službo. Vstopi
tudi mesec brezplačno. - Celil, ponudbe
- ----
na upravo Usta pod: «VEST*
2130«
пошннанЕаанки^ва
m m ta m m m sa m m m и m ш
insérais
v »SLOVENCU« Imajo
popolen uspeh!
iz najfinejšega lanenega sukanca
^ prodaja Osrednja čipkarska zadruga Pod Trančo št. 1.
PRODAM večjo množino kubič. metrov
savske mivke.
CENA PO DOGOVORU. — VALENTIN ERJAVEC, Jezica Itev. 7.	2126
Kupim ali vzamem v nojem majhno
kmečko hišo z vrtom
na Gorenjskem, v bližini kolodvora. — Ponudbo na upravništvo lista «Slovène;« pod: «LETOVIŠČE 2199<-.
PRIPOROČA SE NOVOOTVORJENI
damski modni salon
za izvrSevanje vsakovrstnih toalet. Sodna ulica štev. 5, vrata štev. 10.
Postrežba točna I	Cene zmerne 1
V NAJEM VZAMEM oziroma KUPIM
PLETILNI STROJ
— Ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod šifro: «Pletilni stroj kupim«. 2202
KUPIM DOBRO OHRANJENO
Damsko kolo.
- Ponudbe e ceno na upravništvo «Slovenca« pod «DAMSKO KOLO«. 2162
n a ■ HS БЗ S2 88 ESI BI H B
Poravnaits naročnino!
■■■sira[53isa[3isa9BiaEa!&!
GOSPODIČNA, pridna in poštena,
šce
IRUŽABNICE ali kaj podobnega; gre idi na letovišče, najraje na Štajerskem li Hrvatskem. — Naslov pove» uprava «Slovenca« pod številko 21*7.
Gostilno in trgovino.
VZAMEM V NAJEM gostilno in trgovino mešanega blaga, v mestu ali na deželi, eventuelno jo KUPIM. — Ponudbe pod: «BRATA« na upravo lista. 2215
SCE VDOVEC s tremi ljudsko šolo ob-'kiijočimi otroci v lepem kraju na Go-ajskem. — Ponudbe na upravništvo c Slovenca c pod: «VDOVEC 2060«.
VSEH DELIH S SVINCEM IZURJENI
* VARILEC SVINCA ^
ČE primernega mesta ali prevzame ■lo. — Ponudbe pod: «H. F. 2134« na upravništvo «Slovenca«.
"JIW4 Dva dobro izurjena "TRSL
rojaska pomočnika
veliko delo SPREJME takoj IVAN EZDA, Jesenice, Gorenjsko. 2144
Pozor! vvitLa tsvokolesa
s torpedo in dobro pneumntiko po 1900 Din. Več najnoveiših MOTORJEV, novih in rabljenih, in različnih OTROŠKIH VOZIČKOV po ceni proda
Ï„ LJUBLJANA, Karlov-л ska cesta it. 4. 2189
Slavnemu občinstvu nimanjam, da sem NA NOVO OTVORIL
CM opiiao-vanj*	tiaro-mutv v min	Termo, tiioter v C	l'.ihroin. iliioruno«	Nebo, VOtrOTl	t'.v-Uviu v mm
13,/4. 21 h	V 28 8	12«	1-2	obl. j. vzh.	
ил. 7 h	725'6	11-2	0-4	obl. j. vzh.	_
14.4. 14 h	724-8	12'2	05	ohl. J. vzh.	■
НМММлтааачп			шгамвшшнш-а		
je te dn! pričela z rednim poslovanjem
kleparsko delavnico
za stavbena, galanterijska in avtomobllca dela, in se si. občinstvu toplo priporočam
GUSTAV PUC, Spodnja šiška, Vodnikova C. 9. Cene zelo zmerno.
2-3 gdčne ozir. gospode
SPREJMEM na hrano in stanovanje. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod Itev. 2213.	—
Hiša z vrtom
▼ Novem mestu It. 21 JE NAPRODAJ. Več pove M. Koman, Slov. ul. 6, Maribor
Do 200.000 K posodim
proti dobremu jamstvu. — Ponudbe na upravo «Slovenca« pod «JAMSTVO«.
Kupim polnojarmenik
KRANJ, Glavni trg,
tvornica vseh vrst BLAZIN iz ŽIME in morske TRAVE, MODROCEV na pe-resih. Specljalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! Najsolid-nejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenikc!
posestva
POZOR! V ponedeljek, t. j. 23. aprila bo prostovoljna javna DRAŽBA
v Malem Trebeljevem št. 11 pod Prežga-njem, p. Litija. — Vsa poslopja v dobrem stanju z gospod, orodjem. Posestvo meri 30 oralov: lepi vrtovi, gozdi, njive itd. — Več sc izve vsak dan pred dražbo na licu mesta.	2169
in primerno ZJ*- LOKOMOBILO rovo ali rabljeno, v dobrem stanju. — Ponudbe z opisom na upravništvo «Slo-.venca pod: «PAPNA ŽAGA«. 2206
Motorno KOLO
skoraj novo, 4 HP, 2 cilind., s prestavami, po ugodni ceni NAPRODAJ. Glinška nI. 5.
Delniška glavnica Din 10,000,000 izvršuje vse bančne posle kuiantno in točno !
Brzojavni naslov: DQBROBAfêK - LJUBLJANA.
Telefon: 720.	Telefon: 720.
mmm,
prima, vsako množino, J1** KUPI PRAZNIK & NOVAK, CELJE.
HIŠA
na Kodeljevcm, tik za prisilno delavnico, z 900 m3 vrta, ob dveh glavnih cestah, , pripravna za gostilno ali trgovino, SE PRODA. Kupec dobi tudi stanovanje. Pojasnila pri anončni družbi Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
. K. W.) in koio.
Poizve se: Kopitarjeva nlica It. 4. gostilna <ČINKOLE«.	2143
tëanufaktura KRiSPER Pridelovanje vate
Ljubljana, Rožna ulica štev. 19.
Prideluje in ima v zalogi vse vrste pa-mučne VATE. Za odeje, krznarstvo, bandažiste in kenfckcionarje.
S
6. 3.
s HRANO ODDAM. — Naslov pove uprava lista pod številko 2203.
Kompanjona
s primernim kapitalom SPREJME takoj trgovec in posestnik v večjem mestu na .Gorenjskem. — Naslov pove upravništvo I «Slovenca« pod Itev. 2187.
franko vagon Nova Gradiška — Slavo-! nija — ne nudi v vsaki množini. Vprašati pod: «SENO 1-249k na Interrcklair d. d. Zagreb, Illca 21.	218-
Američanka dipl.,
daje pouk v ANGLEŠČINI. Cenj. dopise j pod «ENGLISH« na upravo lista. 2211 vsako množino, po K 8,— franko
~----garantirano, sladko, prima, vsako
Dama išče lepo meblovano (množino po 8 K franko, vsaka po-
Cflln^nn Cnhn !8*а)а' in prima jedilni KROMPIR dUllIbilU OUMU. j po 6 K za kg franko vagon dobavlja
Cenj. ponudbe pod «TAKOJ« na upravo. S. PRAZNIK & NOVAK, Celje.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 10
(v lastni palači vis à vis hotela „Union").	Telefon St. 57.
PodruZnlce: DJAivOVO, MARI30R, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK. Ekspozituri: BLED.
Interesna skupnost s : Sveopćo Zanatlljsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
KaplîaS in rezerve skupno nad K 60,000.000--.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomlmrdira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne iu borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž, razr. loterije.
Stran 8.
^ijdvenbc, ra» m. spran iYB3.
Stev. RK.
osefnikom zagrebškega oelesejm
priporočamo, da ne pozabijo pogledati razstav niže označenih prvovrstnih nabavnih virov. Sefmslcl oglasnik „IMTEHREKLAM" d. d. ZAGREB, Ilico Z1 *n Jurjevska 31, Telefon 1-73, 21-63.
Manufakturno blago
BUTONIA (S d T0VaTna Bnmb0T| roženih in kovinskih izdelkov.
Ce«k09l0vaIkR||ii t» llBll|nn»ki ga Izvore po najnlUflh cenah
nič« broi 9. Fischer in Pollak, Zagreb. ** dvoriš?».
ZAOREB, Horvačanska cesta 29. Telefon 12-93.
Izdeluje gumbe, glavnike, cevke za smodke in svalčice, okove za konjske opreme in pohištvo, brivske potrebščine.
Preozsma naroČila za ulivanje kovin, ponikljanje, pomedenje, varenje, stikanje, izteganje, vrezavanje, struženje.
Hupnie stare kovine, medenino in pakfong.
■иш^жнмишшшншшишжшишшшшишшишшншшшншш
1 r.
tkanine za pohištvo, pliša, sukna, gradla r.a rolete in modroce, strun, afriqua, peres za pohištvo, nadalje tudi vseb drugih potrebščin za tapetnike.
1 Velika izbira po tovarniških cenah.
Omerzo in drug
Zagreb
Petrinjska ulica 8, (na dvorišču). Telefon 11-83.
Мишимтшшшипишшшиевпиниишвииштиме
Veletrgovina 3 manufakturmm blagom
<Draia 9rank
fiagreb, 9rankopanska ulica broj 6.
(Preje Tovornik, Srem.)
Generalno zastopstvo in skladišče tovarne Josef Wagner junior, Rdeča voda (Màhrisch Rotwasser).
Na veleselmn oddelek 313
Telefon 19
Vrvarsko Ma
Vreče
in drugo kupite najugodneje pri
za promet konopnenih izdelkov in vreč
Zagreb, Treukova ulica 5.
„Elevator d. d. za kemijsko industrijo
Zagreb, Kukovićeva ulica 30.
Tvornica kosmetiko „ESR" ter lekarniških in tehniških proizvodov«
Specijalitete
ElKoator Radium d оЈпооЈсаГј Eau de Cotogne žefcoč u
Generalna zastopstva: Parfumerije Scherk, Berlin, New York,
amerikanski ffienio iuùn, žepni inhalator, obenem migron-krajon proti nahodu, glavobolu itd.
TehniSkl oddelek.
Pečatni vosek vseh vrst.
Proizvajanje v zadnji dobi popolno modernizirano. — Kvaliteta brezhibna in blago za 30%—40% cenejše kot enako inozemsko.
X K X X X X X X X X
■a
X X X X K X X X X X
Ulica RaSkoga Đ.
Brzoj. naslov -Lixet14.
Sejmišče: Telefon 17—38.
IS lastni palači blizu Zagrebškega velesejma.
Tekstil d.
BI B
QJ
u
u
Л!
11«
a e H
eeftr ---•
■ . —»
Najbogatejše skladišče manuiakiurnega
blaga.
Glavno skladišče M. B. Nenmanna sinovi, Dvor Kralovl. Samoprodaja »Cosmos« tvornica švicarskih izdelkov, opala, etamina v St Gallenu.
Veliko skladišče Lil?cn-pl tna, Angleškega in Češkega platna, hlačevine ter cefira, kakor tudi garnitur za zas tore in drugih predmetov.
»3
e
«a
%
E3
№1
П
n n a
K
I
I
1 >
s
â }
Velika izbira blaga za moške ir» ženske
obleke.
£ »
J
S 3»
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXÏ
вваввввввваваавваввввввввавпввввввивввввшвв!
Najnovejši pomladni — in letni
9lc Zagrebškem velesejmu itfoiba v trgovskem paviljonu broj 302
1ВВВВВВВВВВВВаВВВВВПВПВВВПВВПВВВВ1£КаВШ13ШН8г!бШ£*11ХКВЕ;!
v veliki idbiri ÔOSpcll pri tvrdki
Ф Шт i Шсђкг - Zagreb
ôtofi in platneno blago na debelo
9reradovtčeva ulica 2 - telefon 26-56 - 'Srjojavke: âtofova Zagreb
t. ■•...•• • i i ВВВВВВВВВВВВВВВВВВВаВПВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВВБВПВВ
Me» pn-vlljonl
Poondom II. zagrebškega ozor£nega oelesejjma ne pozabite poselita naš paoilion!
Braća Vidakooić
Taoarna jeklenih ln lesenih izloib, rolet osake ttrsfe ter sojnEnih plaht, „BOSTWICK" - mrež in oseh mizarskih «n klSnCaoniearsho-slaobenih Izdeikao.
Posloonica ZHGREB, lllca 40. đ Tonama ZHGREB, La5£lnS£ak.
Telelon 4-29, 23-19.
Oglejte si
tvrdke
j.
Ljubljana,Palafa *****
kreditne banke.
'ШШШШШШШШШШВШ6Ш& m	es E
1 Poselit e bogato skladišče mamil akturneia blaga i 311
i
Telefon 1-38
]
veletrgovine 1 eeeee 1

Ađler, Borovic sl Neusser -штрдтадтаввашвават
LAKI - BflKVC - riRNCZ
FRANJO FOROAC K. D. ZAGREB Mesnlčka ulica itev. 13.
Telefon 6—-83.
Inseriraite u „Slouencu !
100.000 DINARJEV
POSOJILA IŠČE PODJETJE proti 20% obrestira ali proti event. vknjižbi. Kdor posodi, pristopi tudi lahko kot tihi družabnik. :: Ponudbe pod Šifro «HERMES« na upravništvo «Slovenca«.	2222
SOBA!
ISčE se ENO ali DVE PRAZNI SOBI
za pisarno s separatnim, direktnim vhodom v pritličju, event. v I. nadstropju v bližini poŠte prott dobri NAGRADII -Ponudbe pod: «SOBA ZA PISARNO« na Anončni zavod Drago BESELJAK in DRUG, Ljubljana, Sodna ulica itev. 5.
SENO in SLAMO
ZDRAVO, SUHO, preSano v BALAH, nudi proti takojšnji dobavi po najnižji dnevni ceni domača tvrdka
PUKL & VERCE, šoštanj
Les na panju
ca 15.000 m» mehkega ln ca 5000 ms trdega, proda GOSPODARSKI ODBOR na DOVJEM iz solastninskih gozdov v Belci — Pismene ponudbe sprejema do 1 maja t. 1. imenovani gospod, odbor. Istotam so tudi pogoji na vpogled.
Iščem LOKAL 8 stanovanjem I
ia talogo PEČI, kje v prometnem kraju, kjer bi se dobro obnesla peïarska obrt. Ponudbe na upravo pod: Pečarstvo 2070.
Trgovino z gostilno
prevzamem TAKOJ v NAJEMi prednost: industrijski kraji Slovenije. — Ponudbe pod Šifro: «KAVCIJA 50.000« na anončni savod J. ZORMAN, Ljubljana, Gledališka ulica 2.	2139
тИа bi posodil
mlad. podčastniku ta dogovorjeni čas 500 DINARJEV proti primernim obre- ;
stim, v svrho privatnega lolanja? Na
~ ' 'line ponudbe na: IVAN SLEMENŠEK,1
zahtevo poSljem opis razmer. Dobrovolj- '

podnaredn., poljska bâter. I. Art. pod-oficir. skola, KRAGUJEVAC (Srbija).
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric In svak, gospod
Jurij Habunek
dimnikarski mojster
v petek, dne 13. t. m., previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 15, t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica 28, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. aprila 1923.
Iščem posojila
V ZNESKU 20.000 DINARJEV
proti garanciji na posestvo in 25 odstotnim obrestim za dobo treh mesecev. Po- j nudbe do 15. t. m. na upravo cSlovenea« pod šifro «HVALEŽNOST«.
Lepenko Samot
dobavlja najcenejše
F. Hočevar,
ŽIROVNICA-MOSTE.
Ivlca, Antonija,
hčerki.
Amalija Habunek,
soproga.
Vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Potrti globoke žalosti javljamo tužno vest, da je naša dobra, iskreno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Terezija Bogataj
včeraj ob 9, url zvečer po težki in mukepolni bolezni, previdena s sv, zakramenti, preminula.
Pogreb nepozabne rajnke bo v nedeljo 15. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica 14, na pokopališče pri Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 14. aprila 1923.
Žalujoče rodbine: BOGATAJ, PROSENC, SPITZKO in POTOČNIK.
Ravnokar došlo:
pomladanske шг m- novosti
9. SINKOM naslednik R. SQSS
Ljubi.ana Mestni trg 19.
I ! I AUTO ! ï !
BENCIN	PNEU MA TIKA
OLIE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOZNIE
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
OTROŠKA
MOKA
najboljša hrana za
DOJENČKE, OTROKE I« DOJILJE ;
: SlADOfNI I
KAKA0 S
«Hnio IA
BOLNIKE la REKOmiESCINTE
vsake starosti naravni proizvodi 12 čjfteo» juda
,vrr*i«. a a m tvornico mm. кзагелжл «aï» rt
Zahvala.
V dneh globoke žalosti, ki je sledila ločitvi naše nad vse ljubljene soproge in matere, gospe
Antonije Tomšič roj, Moravec
naduîiteljeve soproge,
tolažili so nas vsi, ki so poznali njo in njeno žrtvovanje za svojo vroče ljubljeno družino. Tem — iskrena hvala!
Predvsem smo dolžni hvaležnosti častiti duhovščini, gg, žalskima zdravnikoma, vsemu učiteljstvu in uradništvu in sploh vsem, ki so blago pokojnico v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku,
Vrb je —Celje, dne 12, aprila 1923.
Žalujoči ostali.
m
1вс»1шнвЕшаи
Дко še niste, pošljite naročnino!.
варнвзЕвгзиа
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo, da je po volji Vsemogočnega izdihnila svojo blago dušo na',a dobra, skrbna in ljubljena soproga, zlata mamica, oziroma hčerka, teta, gospa
Marija Poglajen
previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 30. letu svoje starosti.'— Pogreb rajnke se vrSi v nedeljo, dne 15. t. m. oh pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki so pokojnico poznali, jo priporočamo v blag spomin in molitev,
Ljubljana, dne 14. marca 1923.
PAVEL POGLAJEN, soprog. — ANA DUBRAVEC, mati, — STANKO, MIRKO, MIRA, otroci.
«
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša ljuba, skrbna sestra ozir. svakinja, teta in sestrična, gospodična
Josipitia Faillir
posestnica v Kranju
danes, 13. aprila ob četrt na 6. uro popoldne, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojne bo v nedeljo, 15. aprila ob 5. uri pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bode brala v sredo 19. aprila ob pol 8. uri v tukajšnji župni cerkvi.
Blago pokojno priporočamo v blag spomin in molitev,
V Kranju, dne 13. aprila 1923.
Žalujoče rodbine:
PAVŠLAR, HUBAD, GOLIA.
КШ1
ZAHVALA.
OB ODPRTEM GROBU, POD SNEŽNOBELIMI PLANI-NAMI SMO VIDELI, KOLIKO VAS JE, KI STE LJUBILI NAŠO ZLATO MAMO
MARIJO MARENČIČ ROJ TERAN
KATERO JE ON PELJAL IZ DOLINE SOLZ V SVETLA NEBESA. — PRISRČNA ZAHVALA čč. DUHOVŠČINI ZA MOLITVE IN SPREMSTVO, POŽRTVOVALNEMU DR. SAV-NIKU, VSEM DRUŠTVOM IN MAR. DRUŽBAM, KRANJSKEMU OBČINSTVU, PRIJATELJEM IZ OKOLICE IN РЛ ZNANCEM IZ LJUBLJANE.
VSEM POVRNI BOG ZA VSE!
ŽALUJOČI RODBINI. LESKOVIC — MARENČIČ,
Maggi
zabela dopolnjena za 15~30°|0 ceneje
Ne zavržite torej izpraznjenih Maggi-jevih steklenic, temveč naročite Vašemu trgovcu, da Vam jo po zniž. ceni napolni. Zato pripravne samo Maggi-jeve steklenice št, 0,1,2 in 3.
Popolnoma varno naloiite svoj denar y
VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI
r. z. z o. z. — sedal poleg nunske cerkve,
poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION".
Hranilne vloge ee 01 obrestujejo po w j
Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po 51|a °|o
Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 ^/a °|0 VeCJl zneski se obrcstnlelo po dogoooro.
brez odbitka rentnega in 0 invalidskega davka.
Mestni dobodarstveni urad v Ljubljani razpisuje javni natečaj za
za svojih 76 uslužbencev, obstoječe iz suknjiča, hlač in telovnika ter pelerine. — Natančneje podatke daje ravnateljstvo na Gosposvetski cesti št. 17 z dostavkom, da sprejema zadevne ponudbe do 20. aprila 1923 opoldne.	2198
Modra galica
se dobi po konkarenčni ceni
v Cinkarni v Celju
Razen tega proizvaja cinkovo pločevino, surovi in rafinirani cink ::	in cinkov prah,	r:
Brzojavni naslov:
Cinkarna Celje.
Medkrajevni telefon: štev. 28.
Posestniki птђ stavb
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer: Velika izbira preprog, vseh vrst iz volne, jute, kokosovega vlakna in linoleja, umetniško izdelanih zastorov na kose in metre, Moketi in gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile.
Cene primerne.
Postrežba solidna!
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Mestni trg 10.
Obvestilo.
Vsem interesentom iti odjemalcem naznanjamo, da smo prevzeli GLAVNO ZASTOPSTVO za prodajo orodja in strojev firme
ï G. F. L. LOTTER v Niirnbergu.
Prosimo, aa so naročila za to firmo pošiljajo samo skozi nas, in zagotav-farno, da se bodo vsa naročila izvriila brio in solidno.
Podbevšek K. D., Zagreb, Ilica 199
TRGOVINA ŽELEZA, JEKLA, ORODJA in STROJEV. — Glaimo zastopstvo ta Jugoslavijo iirme G. F. L. LOTTER v Niirnbergu. — Zagrebški VELESEJEM skupina IS itev. mesto 335.
winiiiimiwmmHiiMinwiimitwmMmiHiHMiMiminiimnimiim^
Modna manufakturna trgovina
Janko Češnik
ЕИТЕ^
gospodinja
•i t •
je napol] zdrava in tečna hrana,
iPfliSKHSITE?
TBURRNfi
C-LINCES2
Električni cbral. Najmodtrngst stroji.
Lastne hladilne naprav«.
Lastna prodajna mesta v naf-vetjih tržiščih inozemstva.
Ustreljeno dtoiačino
srne, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebice, klju-nače, divje race
If II VIII i P vsak in vsako množino D1*4 po naj-IV II (J U J C višjih cenah od oddajnih postaj 3180
E. VAJDA, veletrgovina i divjačino,
ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija.
Telefon interurb. Stev. 59, 4, 3. — Brzojavi: VAJDA, Čakovec. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. J*" Soliden io točen obračun.
■ЕШШШШ9 ?
Štev. 225.
PRODAJA LESA,
2151
Iz gozdov MESTA KOČEVJE se ponudbenim pciom PRODA približno 1500 stoječih JELK v doprsnem premeru 40 cm naprej; dalje približno 500 stoječih BUKEV, DREVJE, polomljeno od vetra in pri sekanju poškodovana debla. — Pismene ponudbe je do 1. maja 1923 vložiti pri tukajšnjem uradu. — Za KAVCIJO je položiti znesek 12,500 dinarjev v gotovini. — Pogoji se lahko med uradnimi urami (od 8. do 12. ure dop.) vpogledajo pri tukajšnjem uradu, ali pa proti položitvi 25 Din dobe prepisi,
Premoženjska uprava v Kočevju,
dne 11. aprila 1923.
Г
I
I
■
I
a
I I
L.
UNDERW00D
pisalni stroji
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. -- Telefon 407.
||лпп11)1ш;п11)||лпп1ш:п/ш1:;н№ш!|1!ш(1н;пипш1!ш11{|п!1| |
zastopstvo Zii Slovenijo i
FRANC lil
I
a 8 I
J
Stegâ in drugi
koncesijonirano podjetje za vodovne Inštalacije, parne in vročevodne kurilne naprave, popravilo in postavitev kotlov pisarna Ljubljano, palača Ljubi), kreditne banke za visoki pritisk ter parne napeljave. — Lastna dalavnicai Dunajska cesle Ib. m.nadstople za stavbno in strojno ključavničarstvo na Viču - Шшсе 3,1
Specijalno podjetje za napravo in dobavo modernih žag, transmisij in strojev za obdelavo lesa.
Tvrđka
Brata Eberi
pleskarstvo ter črkoslikarstvo v Ljubljani, Igriška ul 6, naznanja, da je sprejela svoja dolgoletna poslovodji gg. Josipa Martinca in Franceta Černeta kot družabnika in da se bo obrt vodila pod novo tvrdko kot družba z o. z. Zahvaljuje se za dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost ter priporoča novo tvrdko cenjenemu občinstvu.
Ф*
i I
i
3 1
I
s 3
i
Stritarjeva ul. Ljubljana Lingerjeva ul.
Priporoča svojo zalogo, novosti, pomladansko in letno serijo, za ženske in moške obleke, etanin, markizei, krep-dešin delen, saten, belo in barvasto perilo, bele in barvaste, bambažaste in platnene damast mizne garniture za 6 in 12 oseb, bele, barvaste mizne prte, salonske preproge, pliš, tapestri, jute, linoléum, kokos vseh velikosti, čipkaste posteljna pregrinjala, zastore, posteljne gobelin garniture itd.
po nizki, zmerni ceni.
Tvrđka
Brata Eberl nasl. Martine, Čertie & Co.
pleskarstvo, ličarstvo in črkoslikarstvo, družba z o. z. v Ljubljani naznanja, da bo obratovala v dosedanjih prostorih tvrdke Brata Eberl, Igriška ulica št. 6, in se najiopleje priporoča cenjenemu občinstvu.
i .--ifg» 4
01
£
r:
.niiiiiiiiunniHiHiiiiiiiitiiHHiniuiOHHiiiMimiiiKiRBUtruMnniuiiHmiBUiMiiiiiiiiHHiinianMna
«nmiiiiiiiii
Naprodaj je POSESTVO
pok. JOSIPA ROSSI v Zagorju ob Savi, obstoječe iz: VILE štev. 82 z vinskimi KLETMI in hiša štev. 24 г GOSPODARSKIMI POSLOPJI in MLINOM z vodno močjo. — Pojasnile daje g. TOMO KOPRIVC, gostilničar v Zagorju. — Ponudbe je staviti do 29. t. m. zastopniku dedičev notarje dr. Josipa Krevl-a ▼ Litiji.
Fiat
mr MODEL 501
tip normal 6 16 PH, hitrost 85 km a» Up sport S/16 PH, hitrost 120 km t sedežen, najmoderneje opremljen, poraba na 100 kûometrov 1 liter bencina.
Minimalni vzdrževalni »troJkl. HaglBltia VtabaOM СвНО. Pnevmatika Relthoffer najcene]!«.
Zastopstvo D. Žužek o ЦиЦап!
Sodni ulica 11. — Tel. 461.
Fiat
Hat

é


Ugodna prilika I
Slavnemu obCInatvu In tanjanhn avojlm odjemalcem vljudno naznanjam, da a« i>i vrli valed preselitve trgovine i-i ..
razprodaja
vsega manufaklurnega blaga po = znatno znižanih cenah =====
Anton Schuster
Ljubljana« Stritarjeva ulica St. 7.

Za celo Sloueniio
iščemo solventnega, agilnega zastopnika
ki bi razpečaval naše amerikanske PISALNE STROJE
^Underwood^.
Reflekianti, obrnite se takoj na: Generalno zastopstvo in skladiSče «UNDERWOOD«, Zagreb, Mesnička uUca 1.
Г
ZR HHKI1P BLHGH
aa molke io Senske obleke la perila
po nalnlfllh cenah
ee priporoča tvrdka
R. MIKLHUC, LJUBLJHNH
Llngarjeva allea, Pred škofijo Stev. S, Meda rek a nlloa.
Theodolite, Tachymetre, nlveladjske instrumente, Planlmetre, Pantotfrafe, nlve-lačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, lotfaritmična računala, leblone
u pismo, trloglata, prismetične In draga precizne merile. Risalna orodja, risalni atolovl: Aparate za svetlotlsk, svetlobne, prozorne In drage tehniške papirje Ima stalno v zalogi:
Viljem Sequardt
delavnica zà precizno mehaniko, LJUBLJANA, Šelenburgova ol. 4
(na dvorišču). — Vsa v stroko spadajoča popravila se Izvrie točno ln «olldnol
	..........—■—-	
		
„Čehojtig" d. z o. z. Ljubljana
Palača Kreditne banke
Telefon 339
priporoča obrtnikom, industrijalcem in trgovcem la svoje tovarniške zaloge Weiss & synové Dvftrkralové
juto vsake vrste in vreče
za moko, oglje, cement Itd., vseb kvalitet in velikosti jutine rjuhe In alemnlce ter preproge (Laûfer) po originalnih tovarniških cenah.
a ■
a
a a a
NOVO DOMAČE PODJETJE!
DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO - KRANJ ST. 115
H	SPREJEMA pod najugodnejšimi pogoji: POPRAVILA vsakovrstnih STRO-
2	JEV, MOTORJEV, PARNIH STROJEV, MONTAŽE popolnih strojnih na-
«	prav in transmis!) za tovarne, MLINOV, ŽAG Itd. — PREVZEMA: izvrfltev
@	raznih KOVINSKIH PREDMETOV ln STROJNIH DELOV po lastnih in I po vposlanih načrtih
|т.ши.шнншн.н.нн..ннн.н.н.н.нн»н
'fjuvi-ir va л!
Pozor
GDSfifnféarîl In uinsht fr&o»cII
»Vinarla« družba vinogradnikov v Ptuju priporoča svojo veliko zalogo priznano pristnih in prvovrstnih
Ot VIN Qt
letnikov 1920, 1921 in 1922 iz Ljutomerskih, haloških in
ormoških goric!
Lasten produkti Cene zmerne!
IVAN KACIN, Gorica,
Via Carlo Favetti Ç.
Izdeluje vsakovrstne ИоитппПр P° amerik. slst., popravlja in uglašuje cerkvene ""I IIIUIIIJG orgije, glasovirje. V zalogi ima vedno IZDELANE HARMONIJE, glasovirje, violine, mandoline, kitare, strune za glasovirje, kladiva, svečnike, usnje, sukno, celuloid, klaviature, jezike za harmonije, piščalke za orgije. Lastni stroj za izdelovanje strun za brde in glasovirje. Prodaja tudi na obroke! — Zahtevajte cenik!
[ie. Gle. Transatlantique Francoska linija
Najkrajša ln najudobnejša vožnja v Ameriko.
Havre'Wew York samo O dni.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo! Slovenska banka a. d. v Zagrebu.
• •	j - - vi» »<■>« * rf •
VOZNE LISTKE ln tozadevna pojasnila daje:
Ivan Kraker,
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41.
Za pokonëaiiassle p!eaela,
dleje red&olce fin osafla,
pripravljeni fino mleti
pr* КНЈП1
se dobi pri tvrdki:
Tone]c A Hozmin
ITIaribor, Rleksandrooa cesta 35.
Naznanilo.
P. n. občinstvu naznanjam, da prodajam razno manufak-turno blago, sukno, hlačevlno, kambrike, blago za žimnice
po znatno znižanih cenah.
Nakup ugoden! Oglejte si cene!
1шш
Iffltanuiakfura
i
Fran Ravnikar, M Linhartova nI. 25.
Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija.
Telefon štev. 415.	Pošt.' ček. zavod štev. 11.428
Prevzemanje zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih utic, balkonov, verand, stopnic, vrat, oken, mrežaste nosilnice za industrijske stavbe, za večje razpetine od 12 do 40 m, po mojem sistemu.
Zajamčeno popravljene
LokomobiSe
točno iz skladišč Zagreb in Ljubljana
Woll'îiansB
vsake velikosti. Stabilne in vozeče
lokomobile Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno
popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom
Braća^ Fischer
ZAGREB
Pantovčak 5
î
„Korsnit
zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streti
KORANIT ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m2 samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša treha, ker ne potrebuje nikdar, popravila.
Fran Hočevar
Žirovnica (Moste) Gorenjsko.
ČUDILI
se bosta tudi Vi nizkim cenam, po katerih se prodaja sukno, volna, platno, cefir, modro-vina, hlačevlna, robci In sploh vsa manufakturna ro \ba v veletrgovini
R. Stermecki,
CELJE, katera dobiva stalno velikanska poilljatve robe direktno iz prvih svetovnih tovarn.	Zahtevajte cenik.
J
IlII Д na najlepšem prostoru pod ■ ILiW Tivolijem, ki si jo kupcc še po svoje lahko uredi, je NAPRODAJ, Naslov pove upravništvo «Slovencai pocj šifro «UGODNO 2161«.
VINOGRAD
z vilo, moderno investiran, 15 min. od kolodv. Semič v Belokrajini v najboljšem stanju, prvovrstni pridelek do 70 hI, krasna lega, vodovod itd., takoj naprodaj. —i CENA 300.000 Din. Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev. 2141
Celovška cesta 2 (Seidlova hiša) Šiška
Po šminka
trgovina manufakture in perilo za delavstvo Sv. Petra cesta 23.

ћ sa
z jajc P. I. Klefisch,
Ptuj, Ljutomerska cesta št. 4
kupuje vedno vsako množino
; jajc
po najvišji dnevni ceni. — Brzojav: KLEFISCH, PTUJ.
Deviško čiru tvo
za trgovino,
in industrijo
društvo
JeEaiKev fig 4 ZJIGREB (lastn? рз!а?а)
Delniška glavnica z rezervami Din 23,000.000— (K 92,000.000'--). Telefon 2-85, 7—96, 11-94 in 15 54. Brzojavke Trade i Trgobanka. Podružnice Koprivnica, Ruma.
Afilirani zavodi v vseh večjih trgovskih središčih Jugoslavije. — Direktne zveze s prvorazrednimi bankami v celi Evropi ter Ameriki. Prejema vloge na knjižice in na tekoči račun po najkulantnejeni
obrestovanju. Eskomptira menice in d2vize.
Financira in ustanavlja obrtniška, trgovska in industrijska podjetja. Kupuje in prodaja valute, devize in vrednostne papirje. Podeljuje predujme na vrednostne papirje. Borzna naroČila izvršuje kulantno in točno. Izdaja čeke in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na temelju akreditiva na vsa tu- in inozemska mesta.
I
Trgovska banka d. d., Ljubljana
I Podružnice; |
Maribor Novo mesto
Rakek
Slovenîgradec Slovenska Bistrica
Selenburgova ulica štev. 1
(prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
(Kapital ln rezerve Din 17,500.000*—)
[Ekspoziture: Konjice
MeZa-Dravograd
izvršuje vse bančne posle najtočneje in najknlantneje. «S!«V™0e.;.
Brzojavke : Trgovsko.	Telelonl: 130,140,458.
dvorski ulici)
Bremen - Неш York
BMrektna zdmi s krasnimi ameriškimi vladnimi
Earnlki. Ncprehosni po udobnosti, Cisto« In pa lx-ornl oskrbi. Hagle in »srne Sadje!
„George Washington"	„America"
„Président Rooseveit" „Président Harding"
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list. 214. Izborna prilika za prevažanje blaga
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Belgrad,	Beogradske Sadruge.
Podružnica: Zadrurna zveïa v Ljabljaai.
Cenilci is proračuni na
vpogled
Ceniki ln
proračuni na
vpogled
I. Penit Zajjrcft _ PrcralfiicciQ I
"""ТЈ^^Гђ^к^^ЕШ^^	Ttt Vzorno »kl<dll6,: PRERADOVICEVA UL. 9.
Ploščice za oblaganje zidu Cevi iz kamenitnine — Keramitne plošče Glinaste peči — Vratlca za peči — Štedilniki — Samot
Trgovino ali gostilno
vzamem v NAJEM ali na RAČUN* za več let s stanovanjem. Posedujem primeren kapital in potrebna spričevala. - Naslov pove uprava pod šifro «POROČEN 2065c. (Znamka za odgovor!)
JETIKA!
Dr. Pečnik ordinira za jetične izven torka in petka vsaki dan v št. Jurju ob južni žel. pri Celju. .
O
DAMSKA KROJACICA - LJUBLJANA S?v.r Petra cesta Ste v . 58,
priporoča c:inj. damam v. mestu iu ш
Oitajte njegove 8 knjige O jetiki. j aožoll za delo, v njeno stroko spadajoče ...............----.......... postrežba točna. '2003 Cene solidne
SLOVENCI!
KUPUJTE samo NAJBOLJŠI PISALNI STROJI na svetu:
„UNDERWOOD"
Generalno zastopstvo: Underwood, Zagreb, Mesnička ul. 1. Iščemo AGILNEGA ZASTOPNIKA za celo SLOVENIJO.
Kupimo pripraven
O!
rno
Ç. v LJUBLJANI ali na periferiji mesta. — V poštev pridejo
t . že cfcstoječa tovarniška poslopja
ali pa tudi hiše, katere imajo veliko dvorišče, kjer bi se postavila lahko dvoriščna stavba. — Ponudbe naj se pošiljajo pismeno z opisom in ceno na upravništvo «Slovenca« pod šifro: «Tovarna 100«.
\	Oglejte si preti nakupom prvovrstna
\	Puch Ira Waftenrad kolesa :
«	pnevmatiko
S	najboljše nemške znamke, ter vse druge potrebščine po
;	najnižjih cenah pri tvrdki
.TOK
S Ljubljane, Sodna ulica 7. tmr Podružnica Novomesto, Glavni trg 73.
ДЖЖЦЗРЕДЖШОДДЖЖИЖЖИЖИВШИЖЖДЖЖШЗ
lUGOSLOVENSKI LLOYD Đ.Đ.

Moške obleke
маншон
Ruška cesta 45,
Mi izdelujemo v svoji 10.000 m! veliki iotarni z električnim pogonom na 200 strojih: v
OBLEKE
ZA
MOŠKE
dečke:
DEKLICE
SUKNO
Prodaja le na prekupčevalce! Na željo tudi vzorčil
Poletna kolekcija ravno gotova! Obisk skladišč se priporoča!
SUKNO
Mi imamo velike tovarniške zaloge nemških ip čeških predilnic.
DAME GOSPODE OTROKE
/л
Izdaja konzorcij »Slovenca«*
Odgovorni urednik; Mihasl Moškert v Liublianv	Jugoslovanska tiskarna v Ltubliani.