Uhaja ob ietrlkih Uredništvo in upr. v Ljubljani, Dunajska c. 29/1. Pošt. predal 345 Rač. pošt, hran. v Ljubljani 15.393. Posamezna itov. 2 Din Naročnina 1 leir 80,‘/.leta 40, leta 20 Din. V Itc.-Iljl na leto 40 lir v Franclji 60 Fr„ v Ameriki 2 $. V Ljubljani, dne IS. decembra 1932 snežinke Jhdltleu/afa Zaka{ stas zete? Ati sploU H poznatna vuu/t" o tem takem res nimamo v novejšem času tako ostrili zim kakor so jiii imeli nekoč? Ali smo res zašli v dobo povprečnosti, kjer niti vreme ne dela izjeme? Statistika nam tudi na to vprašanje odgovori: Izmed 1000 zim jih je povprečno le 9 takih, ki jih smemo imenovati »nenavadno ostre«, 22 jih je »zelo ostrih«, 83 ostrih« in 134 mrzlih«. In ker se vse v prirodi odigrava v nekem redu, jih pride za izravnanje k devetim »izredno ostrim« zimam prav toliko takih, ki bi jih smeli imenovati »izredno mile«. 40 jili je zelo milih«, 203 »milih«, kar jih ostane, pa jili je dobro polovico treba šteti še med mile. Tako pravi docela nepristranska statistika — in ker obsezajo njeni računi dobo celega tisočletja, smemo reči, da je v splošnem milejših zim več kakor mrzlih. Že od nekdaj, in ne šele od danes. A vkljub temu moramo računati s prav tako ostrimi zimami, kakršne so nekoč prestajali. Nikoli ni človek pred njimi varen, saj je še vsem v spominu, kako hudo je pritisnil mraz leta 1928. Stvar je le taka, da ostanejo prav hude zime ljudem dosti bolj v spominu kakor povprečen mraz. Človeška koža ima 250.000 rnrazov-nih točk Katere temperature živa bitja še preneso? Zelo različne. Nekatere in-fuzorije žive na primer še v vročih vrelcih v vročini nad 80 stopinj Cel- Sc nadaljuje na 2. strani. Kot prve posledice takih strašnih zim so se seveda pojavile nalezljive bolezni in epidemije. Komaj so jih ljudje malo preboleli, komaj so gozdove za silo na novo zasadili in se je divjad opomogla od strašnih izgub, ko je spet pritisnil strašen mraz: to je bilo leta 1789, v letu francoske revolucije, 1812, ko je strahovita ruska zima uničila Napoleono- vo armado, leta 1830 in 1864. Takšne so torej bile »prave« zime. Toda letopisci poročajo tudi o drugačnih zimah. Tako so na primer leta 1185 ptički že o božiču imeli mlade — tako zelo jih je prevarila nenavadno mila zima. V letih 1301, 1494 in 1586 so v Južni Nemčiji že v januarju cvetela drevesa in leta 1420 so imeli v Srednji Evropi že uJUtjLJANA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Prirojeni inataj I in življensko usodo katerekoli I osebe Vam odkrije — Horo- I skop. — Navedite samo spol, I (uro), dan, mesec, leto in kraj I rojstva. Priložite v pismu Din I 2?0-. i.Astr olehnika“, I Ljubljana, Večna pot 3. ; ; Pod Rožnikom i ! zija, in mnogo je bakterij, ki se počrnijo v temperaturam visoko nad vreliščem prav taKo uobro kakor v stranovitem mrazu, no se uteKOcuu ziak (lbU stopinj pod meto). Pa tuui neKatera višja organična bitja so proti mrazu m vročini slino oupor-na: taKo na primer poznajo primere, Ro so ribe še zmerom živele, čeprav je voda vse okoii njin zmrznila. Odiočiino za občutek mraza, ki ga človek občuti, je, kakor pravijo znanstveniki, zmrzišče beljakovinskih raztopin, iz katerih po večini sestoje celice človeškega in živalskega telesa. To zmrzišče je pri 2-5 stopinje pod ničlo. Ce prodre tak ali pa še nujši mraz v organsko tkivo in v kri, te celice zmrznejo; ako je mraz posebno hud, pa jili popolnoma zamori in človeku ni več rešitve. Učenjaki pravijo, da so izredno veliki reakciji na vpliv mraza pri človeku vzrok mrazovne točke, ki jih ima človeško telo vsega skupaj okoli ‘250.000. Z mrazovnimi točkami označujemo stopnjo občutljivosti za mraz. Na nekaterih delih človeškega telesa pride na 1 cm2 20 takih točk, drugod pa samo po pet. To je vsakdo že sam na sebi občutil: saj nas ne zebe povsod enako. Kako dobro vemo, zakaj si ravno roke varujemo pred mrazom, obraz pa puščamo nepokrit. Obraz namreč mraz laglje prenese, ravno zato, ker ima koža na njem manj mrazovnih točk. Človeka tedaj zebe na mrazovnih točkah njegove kože. Živci odvajajo dražljaj raznim organom, srcu, pljučem in žilam. Krvne celice v koži se zože, v kožo pride manj krvi in s tem manj toplote, ter postane izprva Ibleda, potem pa višnjevkasta. Živci, ki odvajajo občutek mraza dalje, spravijo razne mišične skupine v nekako krčevito razburjenje. Človek »se od mraza trese«. Vsi ti simptomi so alarm, ki ga trobi človeško ali živalsko telo. Ako se človek ne zmeni zanje, postane vpliv inraza tako silen, da telo nanj nič več ne reagira; udje zmrznejo, in če še potem ni pomoči, nastopi smrt od zmrznjenja. Taka smrt pa je prav za prav zadušenje. Toplota krvi je namreč tako padla, da bela krvna telesca, ki dovajajo kisik v kri in v organe, razpadejo. Ta krvna telesca pa so ravno posredovalci notranjega dihanja. Ce prestanejo delovati, se v telesu nakupiči ogljikova kislina in telo se zastrupi: delovanje srca jame ponehavati, funkcije telesa počasi ugasnejo, človek se utrudi in objame ga nepremagljiv spanec. Tudi čutni organi odpovedo službo — človek omahne brez bolečin v belo smrt. Seveda se to zgodi le v najskrajnejšem primeru. Toda ravno to, da zmrzne človek brez bolečin, dokazuje, kako nevaren je mraz in kako mora človek paziti nanj. Celo mesto trepeče pred kačo... U{eti pitan in usmilieM* da*n&. - Petelin, Ui UaU ni sicaU. - Usodna vutAnfr duuna in kanec ofoU■“ ylcu/niU {unalcai/. Naslednje vrstice povzemamo is knjige Urica LVljooerga »uovci na človeške glave«.. Or. n,ric Mjoberg potuje že mnogo tei križem sveta; o svojih doživljajih, zna tako mojstrsko pripovedovan, da čuatetja niti za trenutek napetost ne popusti. Otok Borneo in z njim mestece Sa-ravak leži znotraj ognjenisitega pasu, kjer mati priroda zdaj pa zdaj odpre svoje varnostne ventile in izpljune ogenj in žveplo na grešne preoivai-ce. Na Borneu pa so potresi dokaj redki, in zato se mora res že kaj posebnega zgoditi, da se Saravak zdrami iz svojega zaspanega življenja. Le poslusajte! Oktober je bil turobnejši, kakor ga more Bornejčan prenesu, in prebivalci nesrečne prestolnice so že začeli misliti na samomor. Mračne slutnje bližajoče se deževne dolbe so jim visele nad glavo. Zrak je bil gost in težak. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega, da se je vse mesto zamajalo v temeljih. Ko sem nekega dne sedel v zatišju svojega muzeja, sta se pojavila dva kulija s kletko, ki sta jo nosila na drogu. Rekla sta, da je v kletki živ »olar savah«, pi-tonska kača, ki jo radža pošilja mu-z ju v dar. Vzel sem kletko in pogledal, kaj je v njej. Res, na dnu je ležal, zvit v ozke obroče, krasen piton, ves v oklepih leskečoeih se lusk. Kulija sta postavila kletko s kačo v senčnat kot pred mojo sobo in šla. Čakal sem natančnejših navodil plemenitega darovalca, pa jih nisem učakal, in zato sem napisal vljudno pismo radževemu tajniku in ga prosil nasveta, kaj naj napravim s pitonom. Dotlej pa sem zapovedal, naj kači prineso vsako jutro vode, da se okoplje. Otroci, po večini Kitajci, so se vsak dan v tropah zbirali pred muzejem in občudovali strašno pošast. Tako je minilo teden dni — na pismo pa še zmerom nisem dobil odgovora. Pred kletko s kačo so se neprestano zbirali radovedneži. Nekega deževnega dne sem sedel v zavetju moskitske mreže in pisal o vtiskih iz Saravaka. In glej, tedaj mi je padla v naročje nova snov. Rezko je zabrnel telefonski zvonec, javil sem se, in razvil se je tale ljubki pogovor: »Ali je tam dr. Mjfiberg?« »Da, pri telefonu.« »Tu policijski šef.« »Želite, gospod Lang?« »Sporočiti vam moram strašno vest. Pravkar je prišla v damski klub, kjer sem bil slučajno tudi jaz, gospa C. Povedala je, da imate v kletki pred muzejem zaprto neko kačo. Gospa C. ob pogledu nanjo toliko da ni padla v nezavest. Vrhu tega je stal pri kletki neki domačin in bezal s palico v ubogo žival. Gospa C. in še nekatere druge dame so članice ,Društva za varstvo živali” in se silno zgražajo nad tem trpinčenjem živali. Moram vas tedaj v interesu splošnosti prositi, da kačo takoj odstranite.« Mirno sem odgovoril: »Res, gospod Lang, kačo imamo, in njena kletka stoji pred muzejem. Ta kača je dar radže in že nekaj tednov je tega, kar sem se s pismom obrnil na njegovega tajnika, kaj naj z živaljo napravimo. Odgovora pa do danes še nimam. Zdajle prvič slišim, da so kačo trpinčili, zato bom poskrbel, da jo jutri prenesejo na mirnejši kraj.« »Obljubiti mi morate, da boste zahrbtno zverino res odstranili.« »Ne bojte se, gospod Lang, že jutri se bo to zgodilo.« Kakor sem obljubil, sem dal drugo jutro kletko s kačo prenesti v rastlinjak, ki je za občinstvo zaprt. Da bo še bolj držalo, sem zapovedal muzejskim čuvajem, naj obesijo pred zamreženo prednjo stran kletke debelo žakljevino, da nihče ne bo mogel videti pohujšljivega plazilca. S tem, mislim, sem svojo dolžnost izpolnil. V Saravaku mora biti človek potrpežljiv. Minila sta dva tedna, odgovora na moje pismo pa še od nikoder. Tak je pač običaj v tej deželi. Stari konservator Jee Koo in jaz sva mirno čakala in si svoje mislila. Nekega dne pa sem mu rekel: »Ali ne bi znamenitemu plazilcu vendarle dala nekaj jesti? Drugače naju bodo ljudje še obdolžili, da ga hočeva izstradati!« »Prav imate,« je odvrnil Jee Koo, »koj zdajle pojdem na trg in kupim kači mlado kokoš.« Kakor je rekel, je tudi storil. Vrnil se je s piščancem pod pazduho in spustila sva ga živega v kačjo kletko. Piton si je takoj začel s svojim razklanim jezikom oblizavati nos in je nekajkrat šavsnil po žrtvi. Petelinček pa je zakrilil s perotmi in nekajkrat prav izdatno kljunil kačo po glavi. Piton tega očividno ni pričakoval; zbegano je zvil telo v klobčič in skril glavo v ovoje svojega gladkega telesa. Petelin se je naglo udomačil, splezal je na vrh živega vulkana in začel v mladostni prešernosti kikirikati. Dala sva mu piče in vode in je vse pospravil z vidnim tekom. Nato sva kletko spet zastrla in prepustila neenaki par nočni usodi. Mislil sem, da sem s tem vnovič storil svojo dolžnost, in sem za nekaj časa pozalbil kačo in njenega varovanca, dokler ni nov dogodek zamajal temeljev prestolnice. Nekaj strašnega se je pripetilo. In vrhu tega še na sveti Gospodov dan. Strežnica mestne bolnice se je pod večer odpravljala v damski klub, ki je trpel v svoji sredini tudi spodobnejše Adamove sinove. Ozka pot je držala mimo rastlinjaka, tako da so tudi častitljivi meščani mogli čez muzejski hrib. Tisti trenutek je začel vražji petelin v navalu mladostne objestnosti peti. Tu nekaj ne bo v redu, si je rekla bolničarka, vsa trda od osuplosti. Petelin je v drugič zapel. Sirota toliko da se ni onesvestila. Tedaj je petelin v tretje zapel. To jo je osvestilo, preden je docela odrevenela; zbrala je svoje čute in si s pametjo rekla: v tistem sivem zaboju morajo biti kokoši. Kolikšna brezsrčnost, da jih tak lep nedeljski popoldan zapirajo! V svoji nedolžnosti ni slutila, da stoji na pragu drame iz perutninskega življenja. Tedaj se je začel v njej prebujati šesti čut. Tu mora biti po sredi nekaj skrivnostnega, je pomislil zenski Sherlock Holmes, to trpinčenje si moram ogledati. Z naporom vseh svojih moči je raztrgala od starosti že nekoliko preperelo vrečo, zastor je padel in dramatični prizor je bil odkrit! Kako strašen pogled! Na pošastni kači je stal ubog petelin, čisto sam, in ves trepetal, tako mu je razbijalo srce. Iz kota je skušala kača z žarečimi ognjenimi kroglami svojih oči hipnotizirati usmiljenja vredno žrtev. Saj od preproste ženske ne moreš zahtevati, da bo od strahu vsa zbegana prav razumela nenavadni prizor: da se je namreč petelinu ona zdela strašilo, da je zaradi nje začelo ubogemu kokotu tolči srce in da so se kači zato tako srdito lesketale oči, ker se jo je nepoklicani tretji drznil motiti v predveselju finokus-nega uživanja. Instinktivni strah žensk pred kačo je kakor znano podedovan se iz raja, ker je Ibila tam kača priča prve ločitve zakona. Nesrečna bolničarka ni bila izjema. Ustrašila se je, ‘kakor bi ji sam satan kuril za petami, izgubila je ščipalnik in pamet, in hitela, razžaljena do dna duše, k svojim tovarišicam v klub, da raztrobi strahotni doživljaj kot najnovejšo novico. Grozno! Nezaslišano! Ta švedski doktor mora na vislice! Taka brezsrčnost! Na vso srečo so sedeli radža, njegov tajnik in ujedljivi policijski šef v sosednji sobi, tako da so trpečim damam lahko postregli s prvo pomočjo. Skušali so pomiriti razburjene duhove, pa ni bilo tako lahko. Mene tisti večer ni bilo doma, drugače bi me bile pri živem telesu odrle. Ko sem se vrnil proti 10. uri zvečer, so dame že ležale v postelji in sanjale o strahotnih pitonih. Doma me je že čakalo pismo radževega tajnika s poročilom o večernih dogodkih. V interesu javnosti me je prosil, da naj nesrečni golazni, ki je povzročila toliko pohujšanja, enkrat za vselej napravim konec. Odgovoril sem mu, da njegovi želji od srca rad ustreženi. Daleč zunaj mesteca smo z dobro merjenim strelom poslali kačo v večna lovišča, petelina, ki se je bil med tem tolsto in zajetno nažrl, pa je moj kitajski kuhar izpremenil v slastno juho, na kateri nisem zasledil niti trohice postranskega okusa po razbijajočem srcu ne po pitonu. Pisalni stroj Woodstock |e v Ameriki najbolj Iskana znamka. Tudi v Jugoslaviji, zlasti v L)ubljani, jih je že precej v rabi. Vsi se pohvalno izražajo o njem. Generalno zastopstvo: TIPKA, družba z o. z., UUBUANA Gledališka ul. 8. - Tel. št. 29-70 Cirkus Sarrasani Konec enega največjih cirkusov na svetu. — Njegov ravnatelj se je s »Zeppelinom« odpeljal v Južno Ameriko, da ga reši Pred več meseci je cirkus Sarrasani pogorel v Belgiji in njegov ravnatelj se je vrnil v Dresden, ker je sklenil, da cirkus zapre. Vzrok temu sklepu so velike izgube, ki jih je utrpel v zadnjem času. Zavarovalnina, ki jo je dobil po požaru v Belgiji, še daleč ni mogla pokriti vse škode. Razen tega pa grozi cirkusu polom tudi še zato, ker je moral tako dolgo praznovati. Po katastrofalnem ognju v Belgiji je cirkus nekaj tednov v Diisseldor-fu prirejal predstave, da bi zbral denarja vsaj za najpotrebnejše. A tudi tu je imel sauio škodo. Izgubil je po vrhu tega — ker ni mogel izpolniti prevzetih obvez — vse kavcije, ki jih je moral položiti v mestih, kamor je nameraval iti na turnejo. Tudi na Holandskem je imel cirkus samo škodo, ker 90 ga Nizozemci zaradi carinske vojne z Nemčijo bojkotirali in Ponesrečen poskus Sodnik Bird iz Ohia je malce čuv-stven človek. Znan je po tem, da v njegovih razsodbah ženska še nikoli ni izgubila tožbe. Neprestano trdi, da so ženske mehkosrčna in zvesta bitja, ki jim tega ali onega zlega dejanja sploh ne moremo pripisati. Tega sodnika pa so mučile še druge čudne misli. Že dolgo je premišljal, kako se morajo počutiti uboge žene, ki morajo godove in druge praznike slaviti same, ko morda njihovi možje sede v zaporu zaradi uživanja alkohola ali drugih pregre-škov. Zato je napisal 54 pisem ženam, ki so imele zaprte može in jih prosil, naj sporoče, kako bi se jim zdelo če bi njihovim možem v zaporu dovolil, da jih ta ali oni praznik obiščejo. S 54 v srce segajočimi odgovori je hotel omehčati srca svojih predstojnikov, da bi privolili v njegov načrt... Pisma je poslal — in čakal... Nič ni prišlo. Bil je potrpežljiv in mislil je, da se ženske od same sreče ne zavedajo, da je treba hitro odgovoriti. Potekel je čas, ko je mislil, da se mora tudi najobčutljivejše, srce znajti, toda nobenega odgovora še ni bilo. Naposled, čez dolgo, je pisala neka ženska, da moža za rojstni dan ne potrebuje, ker prav lahko izhaja tudi brez njega, da pa !bi ji bilo zelo ustreženo, če bi ga izpustili drugi teden, ko bo imela z velikim pospravljanjem dosti dela. Zdaj so ljudje radovedni, kakšna bo prihodnja sodnikova razsodba v zakonskem sporu ... »Buy British!« Kar je lani angleški funt tako padel, je zaslovela krilatica »Buy British!« (»Kupuj angleško blago!«). Angleži hodite v angleška letovišča, jejte angleške ribe, zavijajte se v angleške šale!« Vsi odličniki, ki so jih v naglici zbrali, so jeli potovati po deželi in po kolonijah ter imeli predavanja o važnosti uporabljanja domačih proizvodov. \Valeški princ, najboljši angleški izvozni predmet, je moral tudi ostati doma in delali reklamo za domače blago, Anglija je 11111 delali same nevšečnosti. Zgodilo se je, da je dajal Sarrasani predstave pred tridesetimi ali štiridesetimi ljudmi. Ravnatelj cirkusa se je zdaj s »Zeppelinom« odpeljal v Južno Ameriko, da obnovi svoje stare zveze. Argentinski in brazilski listi so prinesli cele stolpce o njegovem podjetju, ki jim je še iz prejšnjih časov v prav dobrem spominu. Toda uprava cirkusa nima toliko denarja, da bi krenila na dolgo turnejo v Južno Ameriko. Zato je prosila nemško vlado, naj ji s posojilom omogoči to rešilno pot. Posojilo bii cirkus vrnil takoj po končani turneji. Če vlada podporo odreče, bo cirkusa Sarrasanija konec, in z njim bo konec dragih in redkih živali, ki bode morale poginiti od gladu; na cesti pa 'bi ostalo 350 ljudi. pač zahtevala, da vsakdo izvrši svojo dolžnost... Svojo dolžnost je izvršil tudi župan mesteca Reigata. Zato se mu danes tako slabo godi. Siromak leži namreč že dober teden zaradi bolnega želodca. Pred kratkim so se namreč zbrali trije župani, da bi napravili vrsto propagandnih predavanj za uživanje angleškega sadja. Posebnost na teh predavanjih je bilo to, da 90 si dali gospodje prinesti na mizo košaro jabolk in jih med govorjenjem jedli. Gledalci so se pri tem morda še bolj zabavali kakor pri svečanem predavanju samem. Neprestano so župane s ploskanjem silili, da so jedli. Zupani pa so žalibog tudi ljudje in nimajo vsi enako dobrega želodca. Tako se je zgodilo, da se je ubogi reigatski župan nekega večera po petnajstem jabolku telesno in duševno zbit onesvestil. V vročici so ga nrenesli v najbližjo bolnišnico. Tam leži in premišljuje o Adamu in Evi v raju, ki sta bila tudi zaradi jabolk nesrečna... Sajaste lonce ali ponve.. očisti kot bi trenil čistilka Vim! Gospodinji se ni treba več mučiti, ako hoče svoje lonce in ponve očistiti od nesnage in saj. Saj za to je tukaj VIM! VIM z močno vsebino mila je enako dober za snaženje vse kuhinjske posode, naj bo iz aluminija, stekla, sklenineali kovine. VIM O m m "h,, 'Ml, .... V-3 10-S2 ČISTILKA VIM CISTI VSE ! Tajnica, ki je podedovala milijone Znani ameriški športni dobrotnik William Muldon je v šestinosemdese-tem letu pohčeril svojo dolgoletno tajnico in ji v oporoki zapisal vse svoje premoženje. To je zbudilo v Newyorku veliko presenečenje in celo ogorčenje. Muldon pa se je na vse napade branil s tem, da je Miss Farrell služila pri njem dvanajst let in da je bil z njo res zadovoljen. Dejal je tudi, da je tako dekle bolj vredno milijonov kakor meščanska dekleta in žene, ki mislijo samo na to, kako bi možev denar porabile za svoje obleke in za zabavo. Njegovo premoženje cenijo na milijon dolarjev. Muldon je bil pred vojno aktiven športnik, potem pa eden najboljših boksaških trenerjev. Ž^osledfn/f konj Napisal L. Strahvič Mali cirkus, kjer je Erik Fasland, z artističnim imenom Spiro, nastopal kot klovn, hlevar, požiralec ognja in čarovnik, je šel pot toliko sebi enakih: zmrznil je. Upniki sb se morali zadovoljiti z »levom«, ki je Ibil v prvi polovici predstave pony, po premoru pa zebra, z dvema ostarelima kljusetoma, dvema opicama in nekaj psi. Samo kozla so skrili; njega so člani »največjega cirkusa daleč na okoli« poslednji dan pojedli na skupnem kosilu. Spiro je bil torej brez angažmana. Zato se je odpravil v mesto. Nekega dne je kolovratil iz razkošnega cen-truma proti predmestju. Siromak, ki je poprej imel nalogo spravljati z malim zadovoljne gledalce v smeh in grohot, bi bil danes sam najbolj potreben, da ga kdo razvedri. Prišel je na polje zunaj mesta. V večerni megli so samevali kupi smeti, tožno obrasli z zaprašenim plevelom. Tu pa tam so vegasto stale pol podrte bajte in podpirale druga drugo. Na levi so se kadili tovarniški dimniki, na desni pa je sameval visok topol. Nanj se je naslanjala lesena baraka, pred njo pa je stal konj. Spiro je bil prijatelj konj. Že od mladega. Njegova prva želja je bil pony. In ga je tudi dobil. Takrat so bili zanj še lepi časi, pa si jih je sam zapravil. Konj je bil čisto gol; samo razcefran konopec je imel kot povodec okoli vratu. Spiro je krenil proti njemu. Imel je trebuh ko slon in ukrivljen hrbet. Bil je res žalostna podoba konja. Tako tožno je stal v tej zapuščeni okolici, da so Spiru stopile solze v oči. Dejal si je. da je nekaj skupnega med njim in tem konjem. Pogladil ga je po glavi in potapljal po gobcu. Konj je pokazal zolbe; tedaj je Spiro videl, da še ni tako strašno star, Komaj kakih dvanajst let, »Čvrst si še, prijatelj«, ga je jel tolažiti. »Pa ga bomo vzlic temu pobili.« Čokat mož je stopil iz barake za Spiroviin hrbtom. »Pobili!« je ponovil Spiro z glasom globokega obžalovanja. Prevelik trebuh ima in ukrivljen hrbet. Razen tega preveč požre. Nihče ga ne mara.« Iznenada ko blisk je Spira prešinila misel, da ga je kar streslo. Položil je konjaču roko na ramo: »Slišite... ali ga res morate pobiti? Zares? Ali ga ni škoda?« »Kaj hočete! Tak je moj posel. Čeprav mi to kljuse ne bo dosti vrglo.« Aha!« se je razveselil Spiro in položil roko na konja, kakor bi bil že njegov. »Jaz ga kupim. Saj ne more dosti stati?« »Pač; za interesente mora biti dosti vreden.« »Saj bi ga lahko plačal na obroke. Dve sto frankov dam.« Dve sto frankov in še na obroke? Haha! — Osem sto! In v gotovini jn na roko!« m Trgovina z Stoletnica odprave suženjstva. — Kako je nepalski maharadža prepričal prekupčevalce s sužnji, da industrija več nese. Od leta 1921 so v raznih državah sveta osvobodili 195.398 sužnjev. (Statistika Zveze narodov.) Že sto let — natančneje od leta 1833 — uradno ne poznajo več suženjstva. Tisto leto ga je Velika Britanija odpravila. Ko je angleška vlada z veliko večino sprejela ta predlog, so vrnili svobodo nič manj ko 700.000 sužnjem. Naposled so se temu koraku pridružile še Združene države (1863), Kuba (1868) in Brazilija (1888), in tedaj so rekli, da je zadeva suženjstvo« odpravljena z dnevnega reda. Če so se v novejši dobi pojavila Ibolj ali manj skrivnostna poročila o plodonosni trgovini z ljudmi, so jih najrajši zavrnili na polje žurnalističnega lova za senzacijami, ali pa so se zadovoljili s tem, da so izdali kakšne formalne ukrepe. Zveza narodov, ki se že več let bavi s tem vprašanjem, je nedavno lega ugotovila, da imamo še danes petnajst držav, v katerih trgujejo in prodajajo ljudi kot sužnje. Trgovina s sužnji v obubožanih deželah Na prvem mestu stoji Kitajska, ki je menda med vsemi državami sveta tista, katero usoda najbolj tepe. Sicer je javna trgovina s sužnji na Kitajskem prepovedana,' zato pa cenijo tajno trgovino na svoja dva milijona na leto! Pri tem pa niso všteti oni žalostni primeri, ki jih je toliko, da jih statistika niti obseči ne more — v mislih imamo namreč obubožane kmete, ki prodajo svoje otroke in žene, mlade in stare sorodnike za nekaj litrov riža in naposled še sebe za skledo leče, da ne poginejo od lakote. Ta praksa se je posebno razpasla v zapuščenih in obubožanih vzhodnih pokrajinah, ki jih reke leto za letom poplavljajo, ki jih razbojniki malone vsak drugi dan napadejo in oplenijo; tam je ta stvar tako rekoč sama ob sebi razumljiva, tako da tega niti ne štejejo k suženjstvu... Nič redkega ni, če v enem samem mestu kateri dan po več tisoč ljudi prodajo in kupijo za sužnje. Afrika in »Liberija« Čisto drugačna je svar v Afriki. V vzhodni Afriki so, kakor pravijo, še zmerom v veljavi nekdanje »lovske metode«, kakršne so rabili stoletja in stoletja. Intervencija je v teh krajih silno težka, ker so gospodarji posameznih pokrajin hkrati tudi največji prekupčevalci s človeškim blagom. Tam kar na lepem oboroženci obkolijo vasi, zažgo bambusove ograje, pobijejo »neporabno blago« — starce in starke — vse druge pa odpeljejo v dolgih karavanah s seboj proti obali, kjer jih nalože na ladje in odpeljejo na tržišča. Na arabskih človeških trgih pa so postali »stvarnej-ši«: tam zakrijejo ženam in dekletom obraze, kadar si kupec ogleduje robo... V Abesiniji, ki šteje 10 milijonov prebivalcev, računajo, da je okoli 200.000 sužnjev. V Arabiji pa je baje 10 % vsega prebivalstva v suženjskih verigah. Najbolj znana suženjska država je Liberija v Afriki (to .ime naj bi pomenilo »osvobojeno deželo«). Tam so najhujši prekupčevalci sužnjev nekdanji sužnji sami, ki so jih pozneje izpustili. Pravijo, da po krutosti in brezsrčnosti svoje vzornike še daleč prekašajo... Pogajanja v Nepalu Tudi v Indiji se v nekaterih pokrajinah vneto bore proti suženjstvu. Neki .maharadža v Nepalu si je pridobil velike zasluge z umnimi in smotrenimi pogajanji s prekupčevalci sužnjev. Tam je namreč navada, da trgovci kupijo mlade ženske in moške, jih — oprostite nam to besedo — sparijo in potem otroke, neglede na roditelje, spet dalje prodajo. Nepalski maharadža pa je znal te trgovce prepričati, da je njihova trgovina s sužnji zvezana s precejšnjim rizikom, saj ženske vendar ne zmorejo svojih petnajst do dvajset porodov. Zato jim je svetoval, naj svoje denarje rajši vtaknejo v kakšno industrijsko podjetje. Nasvet se jim je zdel pameten CIKORI1A laš pravi domači izdelek — in trgovina s sužnji je od tistih dob v Nepalu znatno padla. Samo da na žalost v vseh tistih ]>etnajstih državah na svetu, ki še dan današnji trgujejo s čloueškim blagom, taki dobrohotni nasveti ne bi nič izdali... VLdsi bcatd Imenitna h i g i j e n a. V naši državi imamo obilico predpisov o hi-gijcni, a večina so menda samo na papirju. Višek nchigijene predstavlja pecivo v kavarnah in restavracijah. Njegova pot je čudovita. Prve toke-, pek iz peči v košaro; druge toke: iz košare v trgovini na police; tretje roke: iz police v košaro in potem pot po ulicah do lokalov; četrte toke: štejejo v kavarni; pete roke: dele po košaricah; šeste roke: dodajo v košarice potrebno pecivo do kontrolnega števila za natakarje; sedme, osme in najmanj še devete roke: gosli, ki otipajo vsak kos posebej. Vse te roke štejejo tudi denar. Higijena tega peciva je torej res na višku. Pa so na drugi strani nekateri onegavi, ki se mučijo s tozadevnimi patenti in raznoraznimi higijenskimi lMtpirnatimi vrečicami. Bedački! Kaj nam mar higi jena! A kako lepo bi bilo, če bi pek iz peči delil pecivo, namenjeno lokalom, takoj v le jm-pirnate vrečice. Ali je kje oblast, ki je merodajna za nadzor nad higijeno v lokalih? Če je, evo ji hvaležnega dela. Spectator. ... •-____ Kruti časi pritiskajo na nas; podeželje in mesto zdihuje: »Kriza, kriza!«. In človek bi pričakoval, da bo vsakdo, kdor ima še zaslužka, težko prislužene novce tudi dobro porabil — da bo štedil na pravem mestu. Pa ni tako, g. urednik. Živim v narodu, opazujem in src<‘ me boli: Ves teden delajo, ob nedeljah pa napolnijo vaške gostilne . . . Narod, tuirod, spametuj se! To sem Vam hotel povedati, g. urednik, in za danes naj bo dovolj. — nR — Spiro je prijel konjača za roko: »Ljulbi gospod, siromak sem. Saj vam dam petdeset... sto frankov, in na mestu. Več pa sam nimam. Nekaj mi vendar mora ostati za oves. S tem konjem pa bi zaslužil. Moj poklic je cirkuški klovn. S tem konjem bi napravil veliko atrakcijo. Takrat vam plačam tudi... tudi dva tisoč frankov ...« Konjač je pogledal Spira. Njegov poklic ne pozna usmiljenja. Toda te oči pred njim... Ne, takih oči že dolgo ni videl. Mož očividno resno misli. Kako ponižno prosijo te oči! Zagodrnjal je: Ne delajte vendar takega obraza! Naj bo, zapišemo tisoč frankov. Sto pa takoj in v gotovini! Nekaj kil ovsa si tudi lahko vzamete v božjem imenu!« Tako je postal Spiro lastnik tre-bušatega konja; pogled nanj je zbudil pri vseh njegovih tovariših porogljiv grohot. Ne meneč se za roganje ljudi se je Spiro brez odloga spravil na delo in začel kljuse dresirati. Konj se je pokazal silno nadarjenega in je tako rekoč vohal vsak trik, ki si ga je njegov gospodar želel. Naučil se je tako hoditi, da mu je trebuh bingljal kakor vime pri kravi. Obračal je glavo kakor jelen in kazal zobe kakor opica, skakati pa je znal ko ken-guruj. Skratka, združeval je v sebi vrline cele menažerije. Bil je vse — samo konj ne! Spiro je živel nekaj mesecev ob samem kruhu in vodi, samo da je imel za oves, ki ga je konj zobal z nenasitnim tekom. »Le žri, tolažba moja!« mu je govoril Spiro. »Tvoj trebuh je najin obstoj.« Spirov konj je med tem tako zaslovel, da so se že začeli oglašati razni agenti. Slutili so masten zaslužek. Toda ponujati se niso hoteli. Spiro ... kdo je že slišal to ime? Živ krst ne! In konj... nu, da, konj je dosti na svetu. Med tem ko so se tako obotavljali, pa je prišel lastnik največjega evropskega cirkusa in si ogledal skušnjo pri Spini. Nato je dejal: »Angažiram vas, Spiro!« In tako je prišla na dan Spirova točka. Lepaki so z velikimi črkami oznanjali po vsem mestu: VELIKA SPIBOVA TOČKA: »POSLEDNJI KONJ«. Velikanski šotor jelbil poln. Ljudje so napeto čakali, kaj bo. In ko je Spiro z dolgim žalnim trakom na cilindru, v spremstvu zibajočega se, trebušatega, z apnom pobeljenega marogastega kljuseta med zvoki žalobne koračnice, prvič vkorakal v areno, je vstal smeh, ki se v tistem mestu ni hotel poleči, vse dokler so predvajali Spirovo točko. Spirovo ime je bilo v vseh ustih. Imenovali so ga »mojstrskega karikaturista zemeljskih bridkosti«, »virtuoza v draženju smehovnih mišic«, njegovega konja pa »kontakt norega grohota«, »skrinjo nadloge, napolnjeno z raketami dovtipov ...« Tako bi bilo te zgodbe konec, če ne bi poročevalec onim, ki imajo razen'trebuha tudi še srce, imel dodati še tale pripis: Bila je predstava nekje v manjšem mestecu. Spirova točka je bila kakor povsod glavna atrakcija. Po končani predstavi pa je prišla mlada dama v hlev, kjer je kljuse ravno pospravljalo svoj oves. Spirov obraz je bil še zmerom našminkan v gube skrbi. »Oprostite, gospod,« je rekla dama, ' temu konju je bilo ime Ližeta. Imeli so ga na posestvu pri našem sosedu. Spoznala sem ga po brazgotini na zadnji nogi. Bil je last nekega mojega prijatelja iz mladih let.« Spiru je zadrhtel glas: Nekega vašega prijatelja iz mladih let? Kako mu je bilo ime?« »Erik Fasland. Toda ... zdaj ga ni več med živimi...« Da, zdaj ga ne bo več med živimi ... Takrat, še preden je konj dobil to brazgotino, je pobegnil v Ameriko...« Mlada dama ga je pozorneje pogledala. Zdajci so se ji razširile oči. »In zato,« je nadaljeval Spiro, »zato tudi ni mogel konja spoznati. Toda svojo prijateljico iz mladih let, tebe, Ližeta, je vendarle spoznal!« »Erik ... kaj si res ti? Seveda, saj to so tvoje oči...« Hotela ga je objeti, toda Spiro ji je z nasmehom ubranil: »Počakaj, da si šminko izmijčm z dbraza!« MOST VZDIHOV ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL MICH EL ZEVACO 54. nadaljevanje Imperija je omahnila korak nazaj, bleda ko smrt, s široko razprtimi očmi, in se zgrudila tresoč se po vsem životu, na naslanjač, s katerega je bila pravkar vstala. »Pomirite se, gospa«, je nadaljeval Roland in se tudi on spustil na stol. »Upira se mi, da bi vzel krvniku, kar je njegovega; če me boste mirno poslušali, se vas ne bom doteknil.« »Govorite«, je zajecljala Imperija. Kurtizani se je polagoma vračala zavest. Groza, ki jo je prvi mah prevzela, se je jela umikati nepremagljivi radovednosti. Instinkt ji je pravil, da se ji spričo viteške plemenitosti njenega nasprotnika ni treba ničesar bati. »Gospa,« je tedaj rekel Roland, »priredili ste v svoji palači zabavo, ki sem pravkar občudoval njen blesk in sijaj; toda ali se motim, ali pa ste to zabavo priredili s čisto določnim namenom.« »Kaj hočete reči?« »Tole: Povedali so mi — in kar mi povedo, zmerom drži — da je bil namen te veselice predstaviti vašo hčerko Bianco beneški družbi. Ali je to res?« Imperija je vztrepetala. V duhu so ji zdajci vstali daljnji občutki, kakor oblaki, ki prihajajo z obzorja in nenadoma zastro vse nebo. Toda njen glas je bil miren, ko je odgovorila: »Res je.« »Če je tudi drugo točno, kar so mi povedali,« je nadaljeval Roland, >ni šlo samo za predstavitev, nego za pravcato zaroko med vašo hčerko Bianco in poročnikom Sandrigom. Ali je to res?« »Tudi to je res!« »Kakor sem vam rekel, sem pravkar preletel vaše dvorane. Videl sem ženina. A zaman sem iskal nevesto. In prišlo mi je na um, da bi vas vprašal, gospa: Zakaj ni Biance na veselici, ki ste jo zanjo priredili?« Silovit drget je stresel kurtizano. Izpregledala je Rolandov nagib — vsaj mislila je, da ga je izpregledala. Bianca se mu je izpovedala svoje ljubezni! Oh! Ta ljubezen je brez dvoma obojestranska. Roland ljubi Bianco! In če je imel drznosti, da je prišel na to veselico, on, na čigar glavo je razpisana nagrada, je tvegal življenje samo zato, ker ga je gnal obup ljubezni. Ta daljnja občutja, ki smo jih pravkar popisali, so vstala v Imperijinem srcu. In zavedala se je, če se njeno telo zvija v krčih,' da je temu vzrok besna ljubosumnost. »Da, res,« je povzela z izpremenjenim glasom, »vprašati bi vas morala, v čigavem imenu prihajate, da mi zadajate ta vprašanja...« »Zdi se mi, da sva že imela podoben razgovor in da sem vas takrat prepričal, da imam pravico paziti na vas, slediti vašim mislim, iskati vzrokov vašim dejanjem in izpraševati vas.« Roland je izgovoril te besede mrzlo in grozeče. »Odgovorila vam bom tedaj«, je odvrnila Imperija. »Moje hčere ni na tej veselici, ker se je ni hotela udeležiti.« »Lažete, gospa«, je odgovoril Roland z istim mirom. Imperija je pod psovko pobesila glavo. Vsakogar drugega, kdor bi tako govoril z njo, bi bila nagnala s korobačem ali pa ga razpraskala s svojimi rožnatimi nohti. Toda Roland jo je smel zasramovati, in še na um ji ni prišlo, da bi se branila. Zakaj? Iz strahu pred njim? Ali pa je bil Roland Candiano v njenih očeh strašni osvetnik, ki ima res pravico vse reči, ne da bi mu smela odgovoriti? Ne... Drugo čuvstvo je jelo vstajati v njej. Ob njegovi psovki je občutila trpko naslado, ki prevzame nekatere ženske, če jih biješ. Globoka ljubezen, ki je spala v njenem srcu, ta resnična ljubezen, ki jo je čutna strast do Sandriga samo pokrila z že lomečo se tenko plastjo — ta ljubezen se je prebujala v njej. In z neko ponižnostjo, ki je Rolanda osu-pila, je odgovorila: »Prizanesite mi... Če vam rečem, da moja hči ni hotela prisostvovati tej veselici, povem to zato, ker vam drugega ne morem povedati.« »In vendar morate govoriti«, je neizprosno in preteče povzel Roland. »Hočem, razumete, hočem vedeti, kaj je z Bianco.« »Ah!« je kriknila kurtizana, »torej jo ljubite!« Vsa njena ljubosumnost si je dala duška v tem bolestnem in srditem kriku. Če bi bila tisti trenutek Bianca stopila pred njo, bi se bila morda vrgla nanjo. Pred razkritjem tega čuvstva je Roland za nekaj sekund odrevenel od neizrekljivega začudenja. Imperija si je njegov molk razlagala kot priznanje, kot izpoved Rolandove ljubezni do Biance. Tisti mah so vse strasti zbesnele v njej. Vstala je, bleda ko zid. Veličastna lepota te ženske je tisti mah izginila kakor bi bila skopnela, tako pošastno ji je strast spačila obraz. »Ljubiš jo!« je zasikala s pretrganim in piskajočim glasom, »ljubiš jo! Ha, ha! Le pripravi se na najstrahovitejše muke, na prav tiste muke, ki si jih meni prizadejal! Zavrgel si me, zasramoval si me, pljunil si mi v obraz! Obsodil si me na peklensko muko, da lahko z enim samim pogledom osvojim vse moške na svetu, razen enega samega, razen tebe, ki te ljubim L. Oh! Ne usmiljenja ne prizanašanja ni poznalo tvoje srce za nesrečnico, ki se je zvijala na tleh pred teboj... In zdaj mi prihajaš pravit, da tudi ti ljubiš! To pot ne več Leonore? Bianco, kaj ne?... Prav. Naj ti nekaj povem, česar najbrž še ne veš: Bianca te obožuje! Da, hči te obožuje, kakor te Je oboževala mati!« Roland je vztrepetal. Niti trenutek ni dvomil o resničnosti te izpovedi. Prvi mah so se mu stisnile pesti. Le malo je manjkalo, da se ni vrgel na to žensko. A premagal se je. Vse mora izvedeti! Imperija je s tisto čudovito bistrostjo, ki jo je znala ohraniti sredi najhujšega besnenja svojih strasti, opazila ta preliv čuvstev na Rolandovem obrazu; videla je, kako je mladi mož prebledel. »Da,« je nadaljevala z vročičnim glasom, »zgražaš se, da se upam tako govoriti o tvoji novi ljubezni, kakor si se zgražal nekoč, ko sem ti govorila o Leonori... Moja kurtizanska usta oskrunjajo čistost tvojih ljubezni, kajne, gospod poštenjak?« Za trenutek je prestala. Videč, da Roland vztraja v resnem in strogem molku, pa je povzela, naglašaje vsako besedo, kakor bi vlivala kapljico za kapljico jedkega strupa: »Vedi tedaj tole: Bianca te ljubi. Tega nisi še vedel? Tem bolje, v dvojno veselje mi je, da ti morem sporočiti. A to še ni vse,« je dodala in blazen grohot ji je stresel telo, »to še ni vse, dragec moj! To Bianco, ki jo ti ljubiš, ljubi še nekdo drugi. Poznaš ga... eden tvojih najboljših prijateljev je... tvoj dobri prijatelj Bembo... Enkrat si mu jo že iztrgal... Nu, zdaj ko vse to veš, trpi kakor trpe zavrženi v peklu, zvedi še konec... Ali veš, kje je Bianca? Ali veš, kje je čista hči pokvarjene kurtizane? V objemu kardinala Bemba, in jaz sem tista, ki sem mu jo vrgla v naročje! Išči ju, če veš, kje sta, in najdi ju!« Umolknila je in se zgrudila nazaj v naslanjač, plen živčnega napada, vsa trgajoč se od krčevitega smeha, ki ji je krivil usta. Roland je vstal. Vse v njem je kuhalo od srda. »Tej ženski je odbila poslednja ura«, si je dejal. Mrzlo je izdrl bodalo. Toda njegova roka se ni spustila. Počasi je vteknil bodalo nazaj v nožnico in zamrmral: »Ne, moje delo ni soditi toli v nebo vpijočih zločinov!« Ledeno je jJogledal Imperijo in odšel premišljujoč: »Uboga, uboga mala moja Bianca! Nesrečni otrok!... Prepozno! Prepozno sem prišel!...« Odšel je iz palače in stopil k enemu izmed poglavarjev, ki so bili razpostavljeni okoli palače. »Vzemi dvajset mož,« mu je velel, odhiti v škofovo palačo, vdri vanjo, če ne pojde izlepa, preišči vso palačo, in ko najdeš Bemba, mi ga živega ali mrtvega privedi na Olivolo...« Poglavar je odhitel. »Če je Bembo doma!« je otožno premišljal Roland. »Kako malo je upanja, da bi bil!« Neizmerna žalost ga je obšla. Bianca, to neomadeževano dete, v rokah te pošasti! Ali je mogoča tolika oskrumba — in še nad lastno hčerko? »Naj tedaj umre zavrženka«, je zarenčal. »Saj sem ji prizanašal samo zaradi njene ljubezni do ubogega otroka!...« Pokril se je spet s krinko in se zavil v plašč, tako da ga nihče ni mogel spoznati. Potem se je spet vrnil pred palačo. Scalabrino je bil še zmerom na svojem mestu, s smrtno tesnobo čakaje dogovorjene ure. »Ubogi oče!« je zamrmral Roland; »ubogi stari tovariš moje bolesti! Oh! Kaj sem res preklet, da mora vse, kar je okoli mene, trpeti kakor sam trpim!« Takrat je Scalabrino uzrl Rolanda. Prebledel je in naglo stopil k njemu. »Kako je, gospodar?« je vprašal. »Pojdi z menoj!« je odgovoril Roland. Počasi je krenil po nabrežju, pozorno opa-zovaje mnogoštevilne gondole, v katerih so se bili pripeljali Imperijini gosti. Moja hči, gospodar?« je gluho vprašal orjak. »Pojdi z menoj!« Zdelo se je, kakor da Roland nekaj išče. Naposled se je ustavil pred svečano okrašeno gondolo z razkošnim šotorom, ki se je zdel v noči kakor bleščeč baldahin s krono na vrhu. Težke svilnate zavese so zapirale ta šotor, čigar notranjost je bila vsa v žametastih blazinah, kjer je počivala razvajena lastnica te gondole. Na krnu je sedel čolnar in čakal, zavit v plašč, ki ga je varoval pred nočnim hladom. Ali vidiš to gondolo?« je vprašal Roland. »Da, gospodar«, je odgovoril Scalabrino in se stresel. »Toda Bianca...« »Potrpi... Ta gondola je last kurtizane Imperije. razumeš?« »Razumem, gospodar!... Oh, že slutim, da se pripravlja nekaj strašnega...« »Potrpi, ti pravim! In dobro poslušaj, kaj ti povem.« »Poslušam.« Še malo, in Imperijini gostje se bodo poslovili. Palača se bo spet ogrnila v temo in tišino; ti pa ne boš šel. Ti boš počakal...« »Tu, gospodar?...« ' Da, tu... ali pa kje drugod, kakor boš hotel, kakor ti bo srce velelo... Poslušaj! Ko se bodo že vsi gostje razšli, boš zagledal Imperijo, ki bo stopila v ta čoln, in z njo bo Sandrigo... razumeš?...« »Da, da, gospodar!... Moja hči! Moja hči!... Kaj se je zgodilo?« Potrpi, še poslednjič te prosim. Imperija in Sandrigo prideta torej vsak trenutek v to gondolo. Drugega ti zastran njiju ne rečem. Vse ostalo je tvoja stvar...« Scalabrino je slutil, da bo zdaj zvedel tisto strašno. Zravnal se je v vsej svoji velikosti. »Zdaj,« je povzel Roland, »zdaj se pripravi na nekaj hudega...« Scalabrino je zaječal. »Tvoja hči, moj dobri tovariš, tvoja hči... nocoj ti je še ne moremo vrniti.« »Oh, rajši zvem vso resnico, naj bo še tako strašna! Bianca je mrtva, kaj ne?« »Ne, mrtva ni; vsaj upam, da ne... Poslušaj me...« Roland je prijel svojega tovariša za obe roke in mu začel tiho govoriti. Dolgo je govoril, obzirno, po kapljicah mu nalivaje strahotno vest an tolažeč ga... Scalabrino je nemo poslušal. Le zdaj pa zdaj ga je stresel silen drget, kakor bi vztrepetal od hudega mraza. Ko je Roland končal, ni Scalabrino ne jokal, ne ječal. Zamrmral je samo: »Prav, gospodar...« Roland je počasi odšel, toda oddaljil se je komaj nekaj korakov; na bližnjem vogalu se je ustavil, ne da bi izpustil Scalabrina iz oči. Orjak je stal nekaj trenutkov kakor vkopan, tako strašna je bila njegova bolest; potem pa se je stresel kakor merjasec, preden se zažene na zasledovalca. Hripav vzdih, morda ihtenje, morda pridušeno rjovenje, je napelo njegove široke prsi. Roland ga je videl, kako je stopil h gondoli, ki mu jo je bil pokazal. Slišal je, kako je poklical moža, ki je sedel na čolnu. In zamrmral je: »Razumel je... Imperija je obsojena.« Potem je naglo krenil proti Bembovi palači. Ne Roland ne Scalabrino, vsa zatopljena v svoje stvari, nista opazila neke ženske, ki se. jima je bližala. Ta ženska je bila poprej pomešana med radovedneži, ki so občudovali razsvetljeno pročelje Imperijine palače, za katerim se je vršila veselica. Nenadoma je videla, da je ostala skoraj sama. V trenutku, ko se je namreč Roland vrnil iz Imperijine palače, so se ljudje že naveličali gledati barvaste svetiljke in plamenice, ki so že druga za drugo ugašale, občudovati bogastvo gondol in streči na goste, ki so se odpravljali domov. Ostalo je tedaj na nabrežju le nekaj beračev, ki so čakali, kdaj jim ta ali oni od gospode vrže kak novec v iztegnjeno roko. Ženska, ki smo jo omenili, je opazila Scalabrina tisti mah, ko je prišel. Čeprav je bil orjak zakrinkan in ogrnjen v plašč, ga je vendarle spoznala po postavi in hoji. Od tistega trenutka ga ni več izpustila iz oči. Ta ženska je bila Juana. Scalabrino se je približal Imperijini gondoli. Navadno je to gondolo veslal Nubijec v beli tuniki. Kadar pa si je kurtizana zaželela nočnega izprehoda — in to se ni redko zgodilo — bodisi da je šla na sestanek, bodisi da jo je kakšna muha prijela, takrat si je vzela namestu svojega črnega veslača visokega, krepkega Benečana, ki bi jo mogel, če bi bilo treba, braniti tudi pred napadi nočnih razbojnikov, ki jih je kar mrgolelo; skoraj nič manj jih ni bilo kakor biričev in nekajkrat se je celo zgodilo, da so^ se razbojniki in biriči združili in s skupnimi močmi oplenili zakasnelo gondolo. Čolnar je, kakor smo videli, sedel na krnu čolna, čigar nos je bil obrnjen k nabrežju. Dremal je, čakaje na svojo gospodarico, ki V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice i.t. d. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH LJUBLJANA mu je bila sporočila, da naj bo pripravljen za nočno vožnjo. He, čolnar!« je poklical Scalabrino z glasom, ki ni izdajal ni kakega razburjenja. Mož se je napol prebudil in dvignil glavo. Scalabrinov sklep je bil neomajen; dozorel je v njem nenadno, kakor se to pogosto zgodi v izrednih okoliščinah. »Ali me slišite?« je povzel orjak. »Kaj bi radi?« je vprašal Imperijin čolnar, ki se je bil med tem docela zdramil. »Prinesel sem vam sporočilo od gospe Imperije.«- Mož je tisti mah vstal, krenil čez gondolo in skočil na nabrežje. »Kakšno sporočilo?« »Ne vem; neka gospejina sobarica bi rada z vami govorila in vas čaka pred stranskim vhodom.« : Ali prihajate z veselice?« »Da.« »In kaj bi gospa rada?« »Najhitreje boste zvedeli, če sami stopite in pogledate.« »Prav imate.« Čolnar je malomarno krenil proti tistemu delu palače, ki mu ga je Scalabrino pokazal. Orjak je šel z njim. Vrata, ki mu jih je pokazal, so bila tista, kjer je Bianca zbežala z doma. Držala so v neko stransko ulico, komaj dvajset korakov od glavnega pročelja. »Tema je ko v peči, kjer hudič peče svoj kruh.« je rekel čolnar. »Take noči so kakor nalašč za razbojniške napade.« »Da, za razbojniške napade,« je ponovil za njim Scalabrino. »Zdaj sva pred vrati. A nikogar ne vi .,.« Mož ni -utegnil dogovoriti. 'Scalabrino ga je zgrabil za vrat; kakor bi trenil, mu je potisnil rutico v usta. Potem je zažvižgal na poseben način. Tisti mah je vstalo iz teme kakih deset senc in se zgrnilo okoli Scalabrina in čolnarja, ki se je obupno otepal. V nekaj sekundah je bil zvezan. »Vzemite ga s seboj in ga izpustite šele jutri zjutraj,« je velel Scalabrino. To rekši je pobral čolnarjev plašč in njegovo kapo. Poveznil si jo je na glavo in krenil, ne meneč se več, kaj se za njim dogaja, nazaj na nabrežje. Tam je stopil na Imperijin čoln, zavzel isti prostor, kjer je malo prej sedel čolnar, in spustil glavo na kolena, kakor bi spal. Če Scalabrino ni spal, je zato toliko bolj sanjal. In njegove sanje so bile strašne. m11111''1111«'1111 Za naše nagrade je, še malo časa. Obnovite čim prej naročnino za tekoče leto in za 1. četrtletje 1933, ter pošljite rešeno skrivalnico. — Kakor smo obširneje utemeljili v prejšnji številki, smo rok za skrivalnice in obnovo naročnine podaljšali do prvih dni po novem letu. To ni več daleč, zato takoj pošljite naročnino, če še niste, da si pridobite pravico do tekmovanja. Ko se je Imperija opomogla od živčnega napada, ki jo je vrgel malone v nezavest, je videla, da Rolanda ni več. »Bianco je šel iskat,« je pomislila. »0, le išči jo, prijatelj, le išči, in glej da prehitiš Bem-ba! Samo da Bembo pozna pot, ti pa ne!« Nekaj minut se je opajala z zverskim veseljem ob misli, da njena hči ta trenutek podlega, Roland pa z obupom v srcu teka kakor blazen po Benetkah in ne ve kod ne kam. Toda kurtizana ni bila ženska, ki bi se dolgo ukvarjala z malenkostmi. Vstala je, stopila pred zrcalo, si popravila obleko in obraz, nato pa naglo krenila v plesno dvorano, kjer se je veselica jela nagibati h koncu. Tedaj ji je prišlo na misel, da je Roland nemara ostal še v palači in da bi ga dala zgrabiti. A še tisti trenutek je zavrgla to misel; preveč se ji je zdela neverjetna. In zdajci ji je šinilo v glavo vprašanje: »Zakaj me ni, ko sem mu zadala tako strašno rano, zakaj me ni ubil?« Stresla se je od groze: »Ali je mogoče, da sem se mu zasmilila? Ali pa snuje še hujšo osveto?... Ne, ne, tedaj bi me bil ubil, ko me je imel v rokah...« Stopila je v dvorano in uzrla Sandriga, ki jo je iskal. Krenila je k njemu, še lepša ko prej od ognja, ki je gorel v njej. Njena ljubezen do Rolanda se je prelila v še hujšo čutno strast do Sandriga. Nekdanji razbojnik je stal kakor oslepljen. Tisti trenutek je gotovo docela pozabil Bianco. In ko mu je Imperija, opravičujoč se zaradi svoje odsotnosti, povedala, da je bila pri svoji hčerki, je Sandrigo ves drgečoč zajecljal: »Duša moja, o njej bova jutri govorila^ Malo prej ste rekli, da mora biti nocojšnja noč vsa najina.« Imperija je vztrepetala od sle. Vse njeno sovraštvo, vsa ljubezen, ves bes, vsa bolečina, vse, kar je doživela od trenutka, ko je priznala Bianci, da je njena mati velika kurtizana, pa do trenutka, ko je skoraj omedlela pred Rolandom — vsa njena sramota, solze, gnev in strah, vsa ta nevihta, ki je divjala v njej, je zrasla v pravcat orkan čutnih strasti. Videla je, da je Sandrigo skoraj prav tako razdražen kakor ona, in tedai 'je razumela, da buhti iz tega človeka ista neukrotljiva in besna strast, ki je udarjala iz nje. Dolgo sta se gledala, z očmi, potopljenimi v ekstazi druge v druge, in ta objem pogledov jima je bil močnejša in s’ajša slast, kakor še tako divji ugriz razpaljenih ustnic. Tedaj sta opazila, da ju gledajo. Proti svoji volji sta se odmaknila drug od drugega, v čudnem strahu, da se ne bi mogla več premagati in bi se v neugnanem nagonu združila kar pred vsemi ljudmi, sredi luči in godbe. Toda Imperija se je z vsem naporom svoje volje obvladala. Gostje so drug za drugim odhajali. Poslavljala se je od njih s tistim nedoločnim smehljajem, ki izdaja histerične ljudi v hipnozi, s smehljajem obrnjenim navznoter, ki je komaj razkril njene bleščeče vlažne zobe in razgibal njene brezhibno izklesane prsi. Malo po drugi uri sta Sandrigo in Imperija ostala sama. Naslanjala sta se na isto okno, kjer ju je malo prej odkril Roland. Nabrežje je bilo mračno in zapuščeno. Le s tiste gondole, ki je bila privezana pred palačo, je bledo svetila višnjevkasta svetiljka. Na nebu so se podili nizki oblaki, ki jih je trgal močan veter. Bilo je mrzlo in soparno hkrati. Tako se je vsaj Imperiji zdelo. Sandrigo jo je bil objel okoli pasu. Tudi njega je zanašala sla, iz njegovih žarečih oči je kričal pohlep po ljubezni. »Da,« je zajecljala Imperija, »da, duša moja... tam doli se bova. ljubila, ma zibanju valov... Pojdiva...« »Pojdiva,« je ponovil Sandrigo za njo in jo še trdneje stisnil k sebi, Kuhinja e Božični prazniki so pred durmi! Koliko poezije je skrito v tej prelepi besedi »božič«! Otroci so že malo pozabili Miklavža, in zdaj leti vse njihovo hrepenenje v nebesa k Je-zuščku — lepo veliko božično drevesce bi tako radi! In še nekaj igrač, na katere je Miklavž pozabil! Mamica pa dela svoje račune in pride do zaključka, da bo težko dobri Božiček prinesel letos sploh kaj... Hudi časi so, kakor nikdar... Toda naj bo še tolikšna kriza, našim -malčkom vendarle ne smemo veselja prikrajšali, Ipa jim podarimo skromnejše-božično drevesce od lanskega, vseeno bodo zadovoljni. Nate nekaj receptov za drobno božično pecivo! OREHOVI VENČKI 30 dkg bele moke denemo na desko in pomešamo vanjo en pecilni piašek dr. Oetkerja, pr.idenemo še 10 dkg masla, 25 dkg fino zmletih orehov, 5 dkg sladke sipe, eno jajce, 'A 1 mleka, nekoliko cimeta in malo oranžne lupine, vse dobro zgnetemo, na kar razvajamo testo na 'A cm, zrežemo z obodom lepe venčke, pomažemo z raztepenim jajcem in potresemo s sesekljanimi orehi. Potem pečemo v srednje vroči pečici. Pečeno je hitro in se jih dcsti naredi. ČOKOLADNA (SRČECA 30 dkg bele moke zmešamo s pecilnim praškem, dodamo 2 raztepeni jajci, 2 žlici medu, 10 dkg sladkorne sipe, 12 dkg čokolade »Mirim«, litra smetane, na deski vse dobro zgnetemo, izrežemo z obodom lepa 'A cm debela srčeca in pečemo v srednje vreči pečici. Pohlajena okrasimo z belim ledom. MEDENE REZINE 30 dkg bele moke dobro Zmešamo s pecilnim- praškom, dodamo 2 rumenjaka, 6 dkg sladkorne sipe, 6 žlic medu, nekoliko oranžne lupine, 10 de-kagr. fino zmletih orehov, % litra smetane, vse dobro zgnetemo, pride nemo še trdega snega iz 2 beljakov in pečemo v modelu, ki smo ga dobro pomazali z maslom, v srednje vroči pečici. IDrugi dan -razrežemo testo na rezine, ki jih ovijemo s Štanjelom. * Iz tu navedenih receptov pride drobnega peciva več ko 70 kosov. To je zadosti za precej veliko smrečico. Okraske napravimo tudi lahko sami; najprimernejši so pozlačeni orehi, ki nas skoraj nič ne stanejo. Kupimo 1 kg velikih orehov, razpolovimo jih, jedro vzamemo ven (jedrca uporabimo za drobno božično pecivo) in potem s-pet zlepimo skupaj, poprej pa vtaknemo noter košček mečnega sukanca, nakar orehe posušimo in pozlatimo z bronco (dobi se v veletrgovini Zanki, Sv. Petra cesta). Za božično drevesce imamo torej že vse -pripravljeno. Priporo-, čam, da spečete drobno pecivo že vsaj teden dni pred božičem. Tudi kompot naj bo že teden dni poprej skuhan, je dosti bolj okusen; spravimo ga na hladno. Za sveti večer je prav, da gospodinja napravi — če more — nekoliko boljšo večerjo. Prinašamo dva izbrana jedilnika. Piše Nuša Preprosta večerja: Grahova juha. Polenovka v omaki. Pražen krompir, solata. Jabolčni štrukelj. Orehova potica. Jabolka, orehi. Vino, čaj, črna kava. Boljša večerja: Ribja juha. Jegulja v rižoti. Ribji brodet. Cvetača v solati. Pečena ščuka na sardelnem maslu. Majoneza. Ocvrte ribe (krap, lipan). Solata, kr m.poti. Orehova torta. Vino, čaj, črna -kava. 1. PREPROSTA VEČERJA Grahova juha Pol kg suhega graha operemo in postavimo v mrzlo vodo, denemo vanjo eno čebulo, 3 stroke česna, malo petršilja, soli, majarona, zelene ter pustimo, da počasi vre. Ko je grah že popolnoma mehak, napravimo iz 2 žlic dobre masti in dveh žlic moke prežganje, denemo vmes graha, prilijemo vode; da juha ne bo preveč redka, pustimo, da malo povre, nato pa jo precedimo in gorko prinesemo na mizo. Juho serviramo s pečenimi, na drobno zrezanimi žemljami. Polenovka v omaki 1 kg namočene polenovke skuhamo v slani vodi, da postane popolnoma mehka, nato ji iztrebimo vse koščice ter razrežemo na primerno drobne kosce. Na kozico denemo 15 dkg dobre domače masti ali svežega masla, 'eno drobno zrezano čebulo, postavimo to polenovko na kozico, da se 15 -min. počasi duši, pridamo še 3 stroke česna, malo -popra, paradižnikove mezge, majarona in na-pravimo svetle prežganje, ki ga denemo na polenovko. Nato prilijemo toliko vede, da ni 'preredko, pomešamo in pustimo še nekaj časa, da počasi vre. Servira se gorko, s praženim krompirjem in solato. (Nadaljevanje prihodnjič) 7xiylai/sUt sfanine- Preteklo soboto smo gledali v kinu Ljuoljanski dver pre-mije-ro našega planinskega iilma, ki je doživel popoln uspeh in je tega uspeha tudi vreden. Videli smo uresničeno idejo, •ki je zelo srečno izbrana, z ljubeznijo izdelana in jo je občinstvo toplo sprejelo. Vsa čast ustvaritelju filma g. Metodu Badiuri in vsem sodelavcem, ki so pc-magali vplesti -med krasne slike Tr-iglavske saupine de jan je, da so mojstrske fotografije prirode dobile življenje in gibanje in postale živ, domač film. V lepe posnetke gorenjskih travnikov, zrelega žita, alpskih cvetlic, idiličnosti vasic in fascinirajoče lepote naših gorskih vrhov je spretna avtor s svojimi pomočniki skomponiral tole preprosto dejanje: Mlad kmečki lant (plezalec Miha Potočnik) si je izbral dekle (Pavlo Marinko), toda negotovost in ljubosumnost mu ne dasta miru. Jutri je praznik, zabava in ples. Miha hoče -izrabiti to priložnost -in razkriti svoja čuvstva pred vsem svetom. Jutri bodo na veselici zbrani fantje iz treh far. Ali ni mar to za gorenjskega fanta ves svet? Teda zgodi se drugače. Miha ima dva tovariša (Joža Čop, Uroš Zupančič), ki ga spravita do tega, da si uame-stu praznične srajce oprta nahrbtnik in jo maline na Martuljek in na Triglavsko isteno. Dekle ga čaka, a njega, njega ni... Kaj naj naredi? Zbere se družba, Mihova sestra (Milka Badiura), fant (Joža Kunst-ler), ki gleda za Milko (Miha pa misli, da hodi za Pavlo) in letoviščar (Anton Gerar-Danilo), ter jo mahnejo prav tako na Triglav. Med tem ko prvi trije plezalci -prečkajo Severno Triglavsko steno, se Pavlina družba odpravi po poti čez dolino Vrat. Pred nami se vrste lepe slike Triglavske poti in razgledov z napetimi in drznimi momenti plezalne ture trojice. Ker jih v Jame noč, pre-ue če pc-d šotori,m,v ki so ga razpeli na majhni polici v steni. Dekle je s fantom že na Kredarici, letoviščar Danilo pa je tpešal že v dolini... Pri nadal,evanju plezalne ture drugi dan sproži vrv kamen, ki srednjega plezalca rani po roki in mu onemogoči plezanje. Zato pa mu tovariša pomagata, in po napornem plezanju prispo vsi trije do Aljaževega stolpa. Pavlina družba je tudi že na vrhu. Naper obeh družb je kronan z razčiščenjem ljubezenske afere. Srečno spoznanje resnice, da ima Pavla res Miho rada, Milka pa Jožeta, dvigne Triglavski vrh v srcih mladih izvoljencev v nebesne višave. Premijeri predstave je prisostvovalo mnogo članov ljubljanske družbe. Na desni strani balkonske lože so ustvaritelji filma, naši mladi naturui igralci, sledili poteku predstave. Med njimi smo seveda videli tudi našega Danila — večnega mladeniča — ki je bil s svojimi soigralci vred po vsakem dejanju deležen ploskanja in prisrčnega odobravanja. In tako se je moral po vsakem dejanju sklanjati čez balken ,in se z mahanjem rok zahvaljevati za prisrčno nagrado trudapolnega dela. Uvodno predavanje je imel profesor Janko Mlakar, urednik »Planinskega Vestnika«. Film bo vsak dan na programu in občinstvu toplo priporočamo, da si ga ogleda. B—č. HocoZmIU, stociU sv&fr datŽHAst - v Življenjepisi Jan Kiepura Prav za prav bi bil moral pravo študirati. Ker pa za to očetovo željo ni imel kaj prida razumevanja in se je dosti rajši ukvarjal s petjem, se je sprl z očetom in se je moral preživljati z dokaj redkimi nastopi na majhnih podeželskih odrih. Pri nekem poskusnem petju na varšavski operi so postali pozorni na njegov glas, angažirali so ga in že leta 1925 si je na velikem pevskem tekmovanju priboril naslov »kralja tenorjev« Iz Varšave je prišel na dunajsko državno opero in j>otem na milansko Scalo. Isto leto je dobil od avstrijske države, star komaj 29 let, naslov komornega pevca. Kiepura je gostoval tudi že v Sev. in Juž. Ameriki, povsod z velikanskim uspehom. Zato ni čudo, da so tega velikega mednarodnega pevca, ki je tudi kot igralec pokazal velik dar, pridobili za zvočni film. Njegov prvi zvočni film je bil »Pojoče mesto«, drugi pa »Pesem noči«, ki je postal eden izmed največjih šlager-jev poslednjih let. Oba filma je izdelala Ufa, ki pripravlja zdaj nov film s Kiepuro v glavni vlogi; imenoval se bo »Barkarola«. Gustav Friihlich Rodil se je 21. marca .v Hanovru. Že v rani mladosti ga je mikalo h gledališču. S 15 letom si je na nekeun majhnem gledališču služil kruh kot statist in k uliisar. Tedaj ga je uzrl znani tovarnar Bosch in ga priporočil vodstvu Heilbronncvega gledališča. Od ondod je prišel k ljudskemu gledališču v Berlin. Za film ga je odkril Fritz Lang. »Metropol is«, »Asfalt« in »Veleizdaja« so njegovi najbolj znani nemi filmi. Ufa ga je angažirala v glavni vlogi v zvočnem filmu »Nesmrtni lopov«. Prihodnji veliki njegovi uspehi so bil; filmi »Ljubavna komanda«, »Preiskava« in »Giitta odkrije svoje srce« — prvi film, v katerem nastopa skupaj s svojo ženo, znano pevko Gitto Alpar. Ralph Arthur Roberts Rojen je 2. oktobra v Meeranu in je eden izmed najbolj mnogostranskih nemških igralcev. Roberts je ravnatelj velikega berlinskega gledališča, svoj lastili režiser in igralec in — filmski zvezdnik. Njegova prva nema filma sta bila »Razposajena kontesa« in »Knez ali klovn«. Poleg Julija Falkensteina je eden izmed najbolj zaposlenih nemških igralcev in napravi poslednja leta po 12 do 15 filmov na leto. Pomemben uspeh je dosegel v Ufinem filmu »Frech-dachs«, kjer je igral skupaj z Willy-jem Fritschem. Pierrc Brasseur Med mlade in mnogo obetajoče filmske umetnike, ki so svojo ka-rijero začeli pri Ufi, čeprav so po rodu Francozi, in so pri Ufi tudi ostali, spada Pierre Brasseur. Prvič je nastopi! v francoski verziji zvočnega filma »Zmagovalec«, tudi njegov vedri film »Papa sans le savoir« (Oče Ibrez svoje vednosti) je dobro znan. Če pridejo v Ljubljano franco-• ske verzije najnovejših Ufinih filmov >Quick«, »Plavi sen« in velefilm »F. P. 1 ne odgovarja«, bomo imeli priložnost občudovati njpgov mnogo-stranski talent. Leto IV./51. 5% m st® m lil £iS>Ci IfžŽ ' m m m m M m WA w m Wk z našo zimo in 100% Vaših želja zamoremo zadovoljiti ogromno izbiro blaga za jesen in nudimo: damske obleke, volnene damske plašče, volnene . moške obleke štof . . . moške obleke, vol. sukno . moške obleke kamgarne . moške suknje Double . . moške suknje, črno, sivo dalje. — Flanele, barhent, baržuni, najceneje. Specialna trgovina NOVAK, Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) Krasna, primerna in cena božična darila si oglejte v naših izložbah in v trgovini. Za Za Za Za Za Za Za od Din od Din od Din od Din od Din od Din od Din 36 — 85 — 54 — 114 — 128 — 78 — 115 — pliši itd. of / '>\f/ '»5/ '»-/ !xv tl 'J&5 0 Ste :>'4i '■/&'< ?SK uiir-' sf® '/M 'Jisfs ta čarobna igrača, ki je v tako kratkem času osvojila ves svet, se dobi tudi v Ljubljani. Jo-Jo je zelo primeren dar za Miklavža za staro in mlado. — Poceni ga dobite v papirnici Darinka Vdovic Ljubljana Gradišče 4 sjr - “-sss- Radio aparat - ni luksus f temveč kulturna naprava, ki ne sme manjkati v nobeni hiši ali stanovanju ... 6 Najmodernejše tipe letošnje sezije že za nizko ceno nudi | Radioval | | Ljubljana, Dalmatinova ulica 13 q £ (poleg hotela Štrukelj) ffa Spolne bolezni, sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vbrizgavanj, brez živega srebru in salvarzana. Tisoči žen in mož enodušno hvalilo svoje ozdravljenje (trajnoi na priroden način s preparatom „VtGl-TABL“ brez motenj v Izvrševanju poklica. Sijajna priznanja. Tisoče zahval. „V1GI-rABL“ učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se je o njih izrazil, da ..delaio prave čudeže". Uporabljanje je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120’—, posebnQ za stare slučaje Din 200 —. Poskusna pošiljka Din 90‘—. Pošilja diskretno le HAVELKOVA Pharm. laboratof AIDE, Praga-Vtnogradi, Slezskd ltb-T. R. 801. Pošt. predal 28. C. S. R. DNEVNO SVEŽE PRAŽENA KAVA -VODNIKOV t Znižali smo cene vsem čevljem domačega in tujega izvora za gospode in dame. Oglejte si naše blago in izbiro, pred n o kaj kupite. A. ŽIBERT trgovina s Čevlji LJUBLJANA Prešernova ulica Da ne pozabim! Še danes moram poravnati naročnino! Industrija volnenih tkanin i magazin - - Gradišče 4 Vsa sukna za moška oblačila, uniforme, volnene odeje, strojna in pletilna volna. Tvorniško nizke cene! Samo prvovrstni domači izdelki. Posetite nas neobvezno! Piriičimiiie čim prej s pravilno nego obraza in se obrnite na izučeno kozmetičarko DARINKO VDOVIC LJUBLJANA, Gradišče 4 vhod skozi trgovino dolžinski Tednik Ubožično- darilo-! o o 33 :5:. r-53 Dobro darilo mora imeti trajno vrednost, če hočete napraviti veselje svojemu prijatelju, če hočete presenetiti svojo drago: podarite naročnino na Družinski Tednik! Pomislite: s takim božičnim darilom prinesete svojim prijateljem prihodnje leto vsak teden veselje in radost v hišo! Družinski Tednik bo v Vašem imenu poslal darilo, v Vašem imenu bo voščil obdaro-vancu vesel božič in srečno novo leto! V ta namen samo izpolnite spodnjo naročilnico, pošljite jo kot tiskovino (25 par) upravi Družinskega Tednika, Ljubljana, Dunajska (Tyr-ševa) 29/1, poštni predal 345, in nakažite po položnici (če je nimate, pišite ponjo!) naročnino za pol leta ali vse leto — kakor hočete. Vse drugo oskrbimo mi z božičnim in novoletnim voščilom vred. — Naročnina je 80 Din za vse leto, za pol leta pa 40 Din. če hočete naročiti za svojega prijatelja v inozemstvu, se zaradi velike poštnine zviša naročnina na 120 Din za vse leto, na 60 Din za pol leta. Ime darovalca Pošiljajte Družinski Tednik na ta naslov vse leto — pol leta. Naročnino Vam danes Ime obdarovanca poravnam po prejemu položnice. * Kraj : Kraj: Pošta: Kar ne velja, prečrtajte •* Pošta • I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Kupujte domače izdelke jugoslovanske Ivornice Dr. A. Oeilter ja /A ~ 27 1 Oeikar-'“' ZMES ZA SARTELJ Šartfelj! Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj. */* litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini. Dr. Oetkerjeve špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. Dr. Oellter, Maribor Izdaja v konzorcij »Družinskega tednika Romana« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja 0. Mihfilek, vsi v Ljubljani.