SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 22
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 13 de junio -13. junija 2002
■■■■■■■■■■■■■
OB NOVI OBLETNICI	Kaj	bo
Junijsko razmišljanje
MARKO KREMŽAR _____________________
Šestdeset let je, odkar so slovenski komunisti pričeli moriti narodno zavedne in verne rojake in s tem sprožili v Sloveniji revolucijo. Takrat ni bilo proti njim nobenega odpora in svobodoljubni Slovenci so bili prepričani, da je sredi vojne vihre njihov edini sovražnik tujec — okupator.
Ko so pričeli padati pod kroglami komunističnih likvidatorjev rojaki po ljubljanskih ulicah in so po deželi partizani terorizirali prebivalstvo s svojimi likvidacijami celih družin, je njihova propaganda predstavljala te žrtve kot izdajalce. Marsikdo jim je verjel, ker si ni mogel predstavljati, da je kdo lahko tako podel, da izrablja sovražno okupacijo za revolucionaren prevrat. Revolucija pri nas se ni pričela kot državljanska vojna, marveč kot enostransko, krvavo nasilje komunistične partije in njenih sopotnikov, ki so si hoteli zagotoviti oblast. Veliko slovenske krvi so prelili komunisti, predrto so prvi možje in fantje prijeli za orožje, da kot vaški stražarji zavarujejo svoje družine. Potem šele je prišlo do spopadov. Partiji se je posrečilo, da je razplamtela med Slovenci notranji boj. Zato nosijo odgovornost za vse gorje tistih in naslednjih let tedanji voditelji KPS, njihovi nasledniki pa, dokler tega ne priznajo..
Dobra tri leta kasneje je bilo vojne konec in komunisti so v maju in juniju leta 1945 pomorili razorožene in zvezane domobrance, ujetnike, nasprotnike, katere so prej s terorjem prisilili v samoobrambo. Kot ves čas revolucije so o njih še vedno trdili, da so izdajalci, in s tem skušali opravičiti svoj zločin. Slovenijo' so prekrili s plaščem prikritih grobišč.
Slovenski učenci sovjetskega Stalina so pričeli revolucijo z zločini in z lažjo. Dosegli so oblast, ki so jo ohranjali vsa leta z novimi nasilji in s ponovnimi lažm i. Tudi, ko se jim je porušil politični monopol, ki so ga imeli v Titovi Jugoslaviji, in so morali sprejeti realnost slovenske države, ohranjajo dobršen del nekdanje moči še vedno z lažjo in s kleveto.
Zdaj, ko ne morejo več prikriti strahotnosti dejanj ^svojih prednikov, bi radi prepričali mlade rodove, da so bila taka pač pravila vojne igre. Vsak pobije svojega nasprotnika, razlagajo in hkrati pripomnijo, da so bile pač v revoluciji obe strani enako krive. In prav to je nova oblika stare laži. Ni res, da bi bili enaki eni in drugi, kot trdijo sodobni dediči slovenskih komunistov.
Tudi v primeru, da bi bili po tem, ko so se pričeli rojaki po vaseh braniti in se zbirati v vaške straže ter kasneje v domobrance, obe strani v boju enako brezobzirne, je med enimi in drugimi vendarle neizmerna razlika. Nikdar ne bo zadosti poudarjeno, da so bratomorni boj izzvali s svojimi poboji komunisti in so s tem v celoti odgovorni za vse žrtve revolucije. Ko pa je bilo leta 1945 boja konec, ko je po vsem svetu že zavladal mir, so komunisti pomorili nad sto tisoč vojnih ujetnikov, med njimi dvanajst tisoč svojih nekdanjih nasprotnikov. To je zločin proti človeštvu. Nihče nima pravice trditi, da so bili eni in drugi enaki.
Prav isti ljudje, ki so odgovorni za vse žrtve revolucije, so potem v okviru iste partije skozi petinštirideset let izvajali totalitarno oblast nad rojaki v domovini. Zapori, preganjanja, civilni teror so bila njihovo vsakdanje orodje skoraj pol stoletja. Tega niso delali po sili razmer, temveč ker so se po svoji ideologiji in praksi znali vzdrževati na oblasti le s silo. Tudi v tem se ne morejo in ne smejo primerjati s svojimi pomoljenimi nasprotniki, ki so bili po prepričanju demokrati in po veri kristjani. Zdaj trdijo s ciničnim nasmeškom, da bi druga stran, če bi zmagala, delala enako. To je zadnja laž in zavestna krivica, ki jo dediči včerajšnih revolucionarjev delajo tistim, katere so njihovi očetje pomorili.
Vsak, ki razmišlja z lastno glavo ve, da totalitarec in demokrat, da terorist in žrtev, da marksist in kristjan ne moreta biti nikoli enaka, ker različno vrednotita osebo in življenje. Tudi pri nas nista bila.
Vse to je znano. In vendar moramo poslušati še zdaj, več kot po! stoletja po koncu vojne in revolt* desetletju slovenske državnosti, iz ust /4jekdanfw\ oblastnikov in njihovih medijev, vedno stan redno ista sprenevedanja. Zato mora biti tudi\ in opomin vedno enak. Koliko časa še?
Državni zbor je v okviru nadaljevanja majske seje prešel na odločanje o več kot 50 vloženih dopolnilih k vladnemu zakonu o vojnih grobiščih.
Minuli teden so se prebili šele skozi 11 amandmajev, pri čemer so zadostno podporo dobile rešitve, ki jih je predlagala vlada, opozicijska dopolnila pa je parlamentarna večina zavrnila.
Tudi tokrat so se pokazala ideološka razhajanja med poslanci vladajoče koalicije ter poslanci SDS in NSi, ki se ne strinjajo z vladnimi rešitvami, zlasti tistimi, ki zadevajo ureditev t. i. zamolčanih grobišč žrtev povojnih zunajsodnih pobojev vojakov in civilistov. Na ta grobišča bi morali zapisati, da gre za „žrtve revolucije". Tak-
šnim rešitvam pa nasprotujejo tako vlada kot poslanci iz vrst koalicijskih strank, za katere beseda in dejstvo revo-
Spomenik v teharskem taborišču
£
lucije sploh ne obstaja. Po nihovo bi sploh morali črtati besedo ^evolucija", največ bi pr.istali na revolucionarno nasilje".
Posebej polemična razprava je potekala o za nekatere očitno še vedno spornemvprašanju pravilne kategorizacije posameznih grobišč, o vprašanju, ali sodijo tudi povojna zamolčana" grobišča med vojna grobišča.
Po pričakovanjih se je žolčna razprava tokrat vnela o obeleževanju posameznih grobišč. SDS in NSi se namreč zavzemata, da bi napisi na grobovih odražali tudi dejanske razmere. Tako bi na grobiščih žrtev revolucije po njihovem mnenju moralo biti zapisano, da so „umrli kot žrtve revolucije". Svojo rešitev pa imajo tudi glede tega, kakšne označbe, besedila ali simboli na grobiščih naj ne bi bili dovoljeni.
Poleg označb, ki poveličujejo in slavijo pripadnost ali sodelovanje z nacistično-fašističnimi silami bi morale na vojnih grobiščih prepovedati tudi tiste označbe, ki poveličujejo pripadnost ali sodelovanje s komunističnimi silami ter „nacistično, fašistično ali komunistično pripadnost pokopanih oseb", torej vseh treh ideologij. Tako bi morali po njihovem mnenju kri-tično oceniti tudi komunizem, ki
je „Slovencem povzročil veliko gorja, ki se ga lahko primerja z nacizmom in fašizmom". Tudi na grobiščih domobrancev bi moralo pisati, da so „padli za domovino".
"Če partizanom namreč priznamo spoštovanja vredne želje po svobodi, čeprav je njihovo domoljubnost izigralo in izkoristilo komunistično vodstvo osvobodilne fronte za izvedbo revolucije, potem moramo tudi domobrancem priznati domoljubnost, čeprav so se v borbi proti revolucionarnemu nasilju zatekli v sodelovanje z Nemci. Kot so domobranci žalostno končali v kraških breznih, je tudi partizanska želja po svobodi žalostno končala v povojnem totalitarnem režimu," je pojasnil Cukjati. Potem je prebral domobransko zaprisego, ki ni bila zaprisega Hitlerju, temveč svojim nadrejenim. „Obljublja sicer sodelovanje z nemško oboroženo silo, a končni cilj ji je slovenska domovina kot del svobodne Evrope," je še dejal.
Omenjena stališča so povzročila pravi nemir v dvorani. Poslanci zlasti vladnih LDS in ZLSD so menili, da takšne razprave in „potvarjanje" zgodovinskih dejstev v parlament ne sodijo.
Parlament bo nadaljeval razpravo ta teden.
Naša smrt ni več skrivnost Hrvaški ribiči pritiskajo
Iz govora Lenarta Riharja na spominski slavnosti v Rogu
Roška duša ve, kaj se je dogajalo na naši zemlji ... Sesutje njujorških dvojčkov se kljub grozljivosti, ki je osupnila svet, ne da primerjati z dovršenim terorizmom slovenskih komunistov. Ti so se v dvakrat pokvarjeni izdajalski kolaboraciji obrnili proti svojemu narodu, ko se je dušil od trojne okupacije. Ne, 1 I. september se ne more primerjati z domačo teroristično predstavo niti po številu smrtnih žrtev niti po gigantskem obsegu zločinov nad živimi.
Kako je biti mlad fant, odrezan od doma, od bližnjih in od vsakršne človeške topline, kako je biti oropan vsega, razen nevredne obleke, ki jo nosiš, kako je v čakalnici smrti čutiti od sovraštva zbito pest na svojem obrazu, kako je, če se ti stežka svaljka po ustih otekla gmota, ki je bila pred žgočo žejo jezik, kako je nositi s kleščami zategnjeno zapestnico iz bodeče žice, kako.se je odpeljati v mrak s tovornjakom, ki prijateljev nikoli ni pripeljal nazaj, kako je imeti zlomljeno čeljust, ko ti puškino kopito išče zobe, kako je razgaliti ponižano telo in iti skozi posurovel kordon pretepa in psovk, kako je čutiti smrtno tesnobo na robu brezna, kako je prestreljen padati v temo in umirati na krvavo lepljivi, trzajoči gori razmesarjenih teles ...?
Če smo zaslutili satansko kvaliteto, dodajmo še satansko kvantiteto. In dobimo skrbno načrtovan in izpeljan genocid. Kakšen tekoči trak?! Kako dolgo vrsto bi napravili iz teh tisočev mladih fantov? Kdo od prištevnih je lahko ob tem neobremenjen? Tako vesolje zla se ne razide v nič kot jutranja megla. Se posebej, če pod njim ni bila potegnjena črta; se pravi, dokler vsaj glede ovrednotenja ni umeščen v človeške mere. Do takrat bo dogodek trajal, pa naj mu rečemo državljanska vojna in revolucija ali - ,,napaka". Dihali ga bomo in neobremenjenost od preteklosti si lahko samo mislimo. Manj kot si jo priznamo, bolj nas ima v lasti.
Mi pa prihajajmo v ta Kočevski Rog, da kot pred Najsvetejšim pokleknemo k tisti slovenski duši, ki molčati dalj ne more in ne sme.
Ki vsaj enkrat na leto v tihi zbranosti kriči naglušnemu slovenskemu občestvu: Naša smrt ni več skrivnost!
"Strpnost s slovenskimi ribiči je na nulti točki; meje so prekoračene. Blokirali bomo morski promet in zaliv", so na nedavni skupščini dejali hrvaški umaški ribiči.
Tarče obtožb ribičev so hrvaški premier Ivica Račan, ki naj bi bil preveč spravljiv, zunanji minister Tonino Picula, ki zna reči samo „da", in njegov slovenski kolega Dimitrij Rupel.
Zadnji protesti se nanašajo na gojišče školjk uma-škega ribiča Milivoja Veli-čkoviča, ki je veliko en hektar, vredno 25.000 evrov, letno pa naj bi „dalo" 40 ton školjk. Istrski in dalmatinski ribiči ob tem izjavljajo, da se „Ljubljana obnaša, kot da bi bila Istra njena". Pa omenjajo še to, da Slovenci ob umaški obali gradijo na stotine počitniških hišic, brez kakršnihkoli gradbenih dovoljenj. Legaliziranih naj bi bilo 1500 hiš, če pa se bodo odnosi še poslabšali, bo
hrvaško javno mnenje pritisnilo na Zagreb, da temu naredi konec.
V prihodnjih dneh bo ustanovljena komisija, ki bo ocenila celotno problematiko. Hrvatje trdijo, da je strpnost na nulti točki in da se ne gre več pogajati, z drugimi besedami, „prišli smo do tega, česar smo se bali - do konfrontiranja"-
Hrvaška bi morala potem, ko bi se odrekla sporazumu, sprejeti nova izhodišča o državnih mejah, še posebno v Piranskem zalivu, ki bi jih moral sprejeti hrvaški sabor, in da bi morala nato Hrvaška Sloveniji predlagati nova pogajanja o meji. Ce pa Slovenci tega ne bi sprejeli, bi se odprla možnost uporabe mednarodne arbitraže, je še dejal predsednik Sabora (hrvaškega parlamenta).
Slovenija pa po drugi strani noče odstopiti od parafiranega sporazuma, se pogovarjati o kaki drugi rešitvi ali predložiti problem v arbitražo.
	
ČAST VOJAŠKEGA GROBA .. 2	NEUSPELA KOLONIZACIJA
	V CATAMARCI	 3
SPOMINSKA PROSLAVA 3	
	GOSTOVANJE RIBNIŠKEGA
SLOVENIJA SE JE USTAVILA. 4	OKTETA V KANADI	4
Stran 2
13. junija 2002 • SVOBODNA SLOVENIJA
«Tiianiriw»'" • TintiHiriinniOT^^	minMWHwraiiirrirnii^^	>	iiiwimwnw«MMr
ČAST VOJAŠKEGA GROBA
BOŽIDAR FINK
V procesu oblikovanja zakona, ki naj bi urejal vprašanje o grobiščih iz vojnega in povojnega časa, v telesih Državnega zbora in v javnosti poteka razprava o vseh treh kategorijah grobišč, namreč grobišč vojaških oseb, drugih vojnih žrtev in pomorjenih po vojni. Polemizira se in pogajanja tečejo med drugim o tem, katerim od udeležencev v vojni je treba priznati status vojaka in katerim od njih naj se da čast vojaškega groba, kakšna naj bo odločitev o žrtvah vojne in revolucije, ki niso. izgubile življenja v neposrednih vojnih dogodkih, in kako je treba obravnavati vojaške osebe, ki so bile pomorjene po vojni. To so samo nekatera okvirna vprašanja, ki razdvajajo naše javno mnenje.
Nekaterim članom parlamentarnega odbora se je zdelo primerno, da domobrancem vnaprej oporekajo pravico do vojaškega grobišča, češ da niso imeli vojaškega statusa. To je očitno še vedno izraz stare mržnje do vseh odpornikov proti revoluciji, ki naj bi se jim ne smelo dati tisto, česar naj bi bili deležni celo vojaki tujih, tudi sovražnih armad.
K razmisleku o statusu domobrancev bo morda pripomoglo nekaj naslednjih misli in podatkov, ki so oblikovani samo okvirno ter brez navajanja pravnih aktov in zgodovinskih virov. Vprašanje je lahko predmet poglobljene strokovne obdelave, je pa tudi politično vprašanje, saj se pričakujejo rešitve, ki morejo prispevati k znosnemu sožitju, lahko pa se ob njih še bolj razvnamejo družbeni konflikti. Za'ekspertizo o statusu domobrancev se zdi tudi potrebno, da zaobjame vse protirevolucionarne skupine, torej tudi vaške stražarje, četnike in pripadnike Slovenske narodne vojske <SNV).
Za četnike ne more biti dvoma, da so bili. vojaki, saj so redno in prostovoljno pripadali enotam lugoslovanske vojske v domovini, ki ni bila samo naslednica vojnih sil Kraljevine Jugoslavije, ampak je bila njen preostali integralni del. Njihove enote so imele skupno poveljstvo, ki je bilo odgovorno zakoniti begunski vladi in se je podrejalo kralju kot vrhovnemu poveljniku. Če se morda sprejme-, da so te enote v določenem zgodovinskem trenutku izgubile legalno naravo, niso njeni pripadniki s tem prenehali biti vojaki.
Domobranstvo je bilo slovenska oborožena sila, organizirana, vodena in opremljena kot vojska. Delovalo je v premičnih enotah in je bilo oboroženo z vojaškim orožjem. Nastopalo je v notranjem spopadu med jasno opredeljenima taboroma. Kjer je bilo urejeno v posadnih enotah, je bilo sicer krajevna zaščitna sila, torej navidezno v funkciji policije, vendar izrazito militarizirane. Saj je branilo svoja območja pred napadi partizanov, za katere njihovi zagovorniki brez pridržkov predpostavljajo vojaški status.
Če je moralo biti domobranstvo formalno pripisano nemški policiji, iz tega ne sledi iz tega, da ni imelo narave vojske. Saj je znano, da so se štele policijske čete za elitne vojaške enote, ki so imele celo nadrejen položaj nad redno vojsko.
Ob vprašanju o domobrancih kot vojakih je vredno spomniti na kazenski primer domobranca Vinka Levstika, ki ga je sodišče obsodilo zaradi domnevnega umora ujetega partizana, in to dolgo po izteku dobe, ki jo kateri koli zakon določa za absolutno zastaranje pregona. Če bi bil Levstik ob storitvi inkriminiranega dejanja civilna oseba in bi vzel svobodo vojaku, za kar je sodišče štelo ujetega partizana, ta ne bi bil njegov vojni ujetnik in njegov umor ne bi bil vojno hudodelstvo. Pregon za tako dejanje bi bil absolutno zastaran in sodišče bi moralo to upoštevati po uradni dolžnosti. Levstika je torej obsodilo kot vojaka. Kako bi morebitna ugotovitev vlade in državnega zbora, da domobranci niso bili vojaki, učinkovala na obsodbo, naj bo že pravnomočna ali ne, je vprašanje konflikta med kriteriji zakonodajne in sodne oblasti.
Slovenska narodna vojska je bila razglašena 3. maja 1945. Legitimacijo so ji dali nekdaj zakonito izvoljeni ljudski predstavniki, ki jim ob zlomu države leta 1941 še ni prenehal mandat ali jim je ljudstvo zaradi prejšnjih predstavniških služb dejansko priznavalo avtoriteto. SNV je bila sestavljena iz prejšnjega domobranstva in četniških skupin, zato je vojaški status njenih pripadnikov sledil statusu v prejšnjih formacijah, utrjen pa je bil še s tem, da je bila SNV z razglasom dodeljena jugoslovanski vojski, ki naj bi se oblikovala po vojni. Za legitimnost razglasa 3. maja ni pomembno, da mu je komunistični zmagovalci niso priznali. Zdaj je to vsekakor treba revidirati. Partija si je oblast prigrabila s silo in takrat ni imela ne formalne ne vsebinske legitimnosti. Če jo je pozneje kdaj imela, pa ji je prenehala z izgubo oblasti. Aktu 3. maja se mora priznati za nazaj pravna veljava s pravnimi učinki, čeprav so jim nasilni dogodki preprečili dolgotrajnejšo efektivnost.
Za pripadnike vaških straž je status pred kapitulacijo Italije leta 1943 morda vprašljiv, ker so bile VS skoraj samo varnostne postojanke, čeprav so imele kdaj tudi skupno operativno poveljstvo. Tega leta so se pa povezale in postale premične enote. A ker so bile VS vendar že od začetka v bojnem razmerju z nasprotnikom, za katerega se
IZ ŽIVLJENJA
TONE MIZERIT _______________________
zatrjuje, da je nastopal kot vojska, bi se mogel status vaških stražarjev pri ličiti statusu vojakov.
Predaja Slovenske narodne vojske odpira posebno vprašanje. Prehod k britanskim zasedbenim silam v Avstriji ni bila vojaška vdaja, saj SNV in prejšnje grupacije niso bile v vojnem stanju z zavezniki. Britanci so SNV za začasno prebivanje v Vetrinju določili odprt prostor, ki ga niso zastražili, in niso opravili niti osebnega popisa. Vojakom so dopuščali, da so ostajali razporejeni v lastnih enotah, da so se z razporedom v četah udeleževali slovesnosti in da so celo imeli vaje v vojaškem formiranju. Zvezo z njimi so vzdrževali samo po poveljstvu SNV. Priznavali so jih torej dejansko za vojake in ni pomembno, ali kot svobodne vojake ali kot vojne ujetnike. Tudi z izročitvijo jim vojaški status ni prenehal, tako kot preneha vojnim ujetnikom, ko so odpuščeni iz ujetništva in se prostovoljno vrnejo domov. Sodba nad britanskim ravnanjem s prevaro in nasiljem še ni bila izrečena.
Ob izročitvi Jugoslaviji so bili oddelki SNV prevzeti kot enote sovražnih vojaških sil. V partizanskem ujetništvu - ko je bilo partizanstvo všteto v jugoslovansko vojaško celoto - so vojake SNV zasliševali o činu, času pristopa k domobranstvu, enotah, ki so jim pripadali, in o bojnih akcijah, ki so se jih udeleževali. Posebej so bili obravnavani vojaški starešine. Vsi so bili trpinčeni in večinoma pomorjeni zato, ker so bili udeleženi v dolgotrajnem bojnem spopadanju z zmagovalci. Vojaškega statusa jim partizansko vodstvo ni moglo odvzeti.
Pravila mednarodnega prava zahtevajo poleg drugega tudi humano ravnanje z vojnimi ujetniki. Ta pravila ne veljajo samo za države podpisnice sporazumov, ampak so prešla v kategorijo običajnega vojnega prava in obvezujejo vse države, po splošnem prepričanju pa tudi stranke v spopadih, ki niso vojne v strogem pomenu. Tako so imela veljavo tudi v naši državljanski ali bratomorni vojni, posebej torej glede ravnanja z ujetimi nasprotniki. Kako so partizani dobili nasprotne bojevnike v svojo oblast, pri tem ni pomembno. Če so tedaj tudi v našem spopadu za ujete veljala pravila o ravnanju z vojnimi ujetniki, se jim mora priznavati vojaški status. Pravica vojnega ujetnika je pravica vojaka.
.V premislek se ponuja tudi argument iz nasprotja. Če se domobrancem in drugim odreka vojaški status, bi ga smeli odrekati tudi partizanom, vsaj v določenih obdobjih. Njihov nastop je pomenil upor proti zakoniti vladi in domačemu pravnemu redu, ki pod okupacijo ne sme biti spremenjen, razen po okupatorju v izredni potrebi. Njihovo vodstvo je dejansko sprejelo stališče okupatorjev o pravnem razpadu države, drugo zasedanje Avnoja je celo protipravno vzpostavilo novo državo. V praksi pa so partizani kršili vojaške predpise in častne običaje z ustrahovanjem in pobijanjem domačega civilnega prebivalstva ter - po prelamljanju dane besede - morili nasprotne vojake, ki so jih zajeli ali so se jim predali. Partizanov bi dolgo ne mogli šteti za legalne vojake. Če pa hočejo nekateri brez pridržkov priznavati vojaški status eni strani, ga morajo priznavati tudi drugi. Pri tem ne smejo delati razlike med tistimi vojaki, ki so padli ali so bili pobiti v vojnem času, in tistimi, ki so jih pomorili, ko je bilo vojne že konec. ,,Zločin je zločin in do njega se je treba tako tudi obnašati," smo slišali z najvišjega državnega vrha. Po vojni pomorjeni ujetniki niso navadne vojne žrtve, kot so civilisti, ki jih podsuje bombardirana hiša, ampak so žrtve nezastarljivega vojnega hudodelstva, ki se ne sme zatajevati.
Če se odreče čast vojaškega groba protirevolucionar-jem, ki so padli ali so bili pomorjeni v vojnem ali povojnem času, medtem ko se tujim vojakom, ki so se udeleževali zasužnjevanja in uničevanja Slovencev kot naroda, izkaže ta posmrtna čast, bi bila to zgodovinska krivica do domačih ljudi in sramota pred svetom, predvsem pa tudi usodna oddaljitev od notranjega pomirjenja in sprave.
AMPAK, maj 2002
NOVICA S PRIMORSKE
Generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Šturm Kocjan je v petek, 31. maja, predsedniku tržaške pokrajine Fabiu Scocci-marru izrazila protest glede novega pokrajinskega statuta, iz katerega so bili črtani vsi členi, ki so opredeljevali nekatere posebne pravice slovenske manjšine v pokrajini. Ob tem je poudarila, da to pomeni zniževanje že dosežene ravni zaščite slovenske manjšine v tržaški pokrajini. Na novi statut pokrajine Trst, ki ga je tržaški pokrajinski svet sprejel februarja letos, se je že 3. maja pritožila Stranka Slovenska skupnost. Iz statuta je uprava črtala določi-
la o zagotovljenih mestih za šolsko osebje z znanjem slovenščine, o delovanju prevajalskega urada, za pravico pripadnikov manjšine do rabe slovenščine v odnosu do pokrajinske uprave, nazadnje pa še za določilo o prevodu pokrajinskega statuta v slovenščino.
V Sloveniji smo pred kratkim dobili nov študentski dom, ki nosi ime svetniškega kandidata škofa Janeza Frančiška Gnidovca, ki ima svoje prostore v Zavodu Sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Njegov ravnatelj je p. Tone Svetelj.
Zima je močno nastopila v Argentini. A ljudi ne skrbijo toliko zunanje temperature, temeč mraz, ki vlada v žepih. Tudi socialna kriza bo še hujše udarila po najbolj prizadetih socialnih slojih.
Vse nas druži... Prejšnji teden se je pričel v znamenju mednarodne polemike, kolikor lahko označimo odnose med Argentino in Urugvajem kot,,mednarodne". Kar nekaj zgodovinskih teorij je o tem razmerju. Stara fraza za ti dve državi je, da ,,vse nas druži, samo .... nas loči". In odvisno od pisca se lahko prostor s pikami napolni z besedo ,,reka" (zemljepisno) ali ,,nogomet" (socialno), in še kake druge variante. Seveda to ne pomeni, da v zgodovini ni bilo konfliktov med obema državama. A vedno so se hitro in mirno rešili, ker oba naroda (v kolikor je o kakih razlikah sploh mogoče govoriti) sta res ,,bratska". Zato so toliko bolj presenetile izjave urugvajskega predsednika (Jorge Bati le), ki je grobo napadel Argentino in njene prebivalce.
Strah in trepet. Bati le je imel razgovor za ameriško televizijo in se je med odmorom spustil v prost razgovor s časnikarjem. Kamera pa je ostala prižgana in tako posnela predsednikove izjave, da so ,.Argentinci tatovi, od prvega do zadnjega", da ,,Duhalde nima zaslombe in ne ve, kaj bi naredil", in podobne rožice. Lahko si mislimo, kako je to odjeknilo pri argentinski vladi. Bati le je takoj naslednji dan prihitel v Buenos Aires in se v solzah opravičil. Spodrsljaj je bil premoščen. Opazovalci pa so začeli iskati vzrok za Bati levo ihto. Razgovor je pravzaprav potekal o vprašanju, kako argentinska kriza vpliva na položaj v Urugvaju. Ni dvoma (čeprav je predsednik to ostro zanikal), da kriza lahko čez reko udari k sosedom.
Nalezljiva bolezen. To zadobi še poseben prizvok, če pomislimo, da se prav te dni Brazil srečuje z hudimi težavami. Sosednji velikan se nahaja v predvolilni dobi in razne ankete kažejo na zmago levičarske koalicije. Do|ar pa je tam ponovno poskočil in raste tudi riziko države (na kar smo vArgen-tini sploh pozabili). V takem stanju se družabniki v, Mercosuru bojijo, da bi se nalezli virusov argentinske krize. Urugvajski bančni sistem, ki se je zelo okoristil s pobegom fondov iz Argentine, je bil na pragu hudih težav in le v zadnjem trenutku ušel nevarnemu razpletu.
Tudi strah je nalezljiv. Vsi ti pojavi so rodili skrb v Washingtonu. Po eni strani jim na severu ne gre v račun možnost gospodarske krize v sosednjih državah. Ni isto, če plačevanje zunanjega dolga odpove Argentina, kot če se temu
pridruži še Brazil. Po drugi strani pa se nevarnost socialne eksplozije še ojači na eni in drugi strani meje. Če bi znova začelo goreti v Argentini in bi se požar razšili v Brazil, bi bilo kaj težko gasiti.
Fantje, zedinite se. Argentinska kriza je bila zato postavljena v Washingtonu v novo luč. Medtem, ko se še ni polegla psihoza okoli mednarodnega terorizma, a je ta problem le nekoliko izgubil na ostrini, si ameriška vlada nikakor ne želi kakega požara v Južni Ameriki. Zato je Colin Po-wel našemu zunanjemu ministru (Carlos Ruckauff) obljubil, da se bo pri Mednarodnem denarnem skladu (FMI) zavzel za skorajšnji sporazum z Argentino. Obljubiti je lahko, izpolniti težje. Pri FMI se jim nikamor ne mudi. Po drugi strani smatrajo, da Argentina še ni izpolnila vseh pogojev, in se bojijo, da bi pod političnim pristiskom znova zapadli popuščanju, ki je bilo doslej vedno usodno tako za stanje države kot za zunanje upnike. Vodja FMI Horst Kohler je celo izjavil, da ga položaj in postopanje Argentine ,,draži". Nesoglasje med FMI in ameriško vlado je tako nov činitelj, ki negativno vpliva na izhod iz krize.
Kdo ima prav? Medtem dolar pridobiva na moči in vlada se nahaja pred razpotjem. Če prodaja dolarje, da zniža ceno ,,zelenih", postavlja v nevarnost lastno valutno zaslombo, ki dosega komaj 10 tisoč milijonov dolarjev. Če ne prodaja, dolar raste in z njim cene ter inflacija. Vlada resnično ne ve, kaj bi naredila. V tem (in še v marsičem drugemi je imel uru-guvajski predsednik prav. S njim je soglašala tudi večina Argentincev, seveda s pripombo, da je ,,sosed", kar se tiče tatov, mislil le na politično srenjo.
Vsi stran. V parlamentu so sprožili debato o vprašanju, kakšne naj bodo prihodnje volitve. Nekateri so menja, da je treba v celoti obnoviti parlament, torej naj tisti, ki jim mandat ne zapade, odstopijo. Zadeva ni enostavna. Morali bi odstopiti sedanji poslanci in vsi ,,rezervni" (suplentes), ki so bili na volilnih listinah. Nekateri celo trdijo, da bi bilo treba za tako potezo izvesti ustavno spremembo. To pa je le zavlačevanje odgovora in dokaz, kako močno so nekateri prilepljeni na svoje stolčke. Tudi cerkvena hierarhija je s svoje strani izrazila željo, naj se politična mesta v celoti zamenjajo.
Kampanja. Medtem' je bil Cavallo izpuščen na svobodo in že navezuje stike z menemizmom. Elisa Carrio pa je pričela predsedniško kampanjo v provinci Buenos Aires. Ankete so ji naklonjene. A zaenkrat samo ankete.
SLOVENCI V ARGENTINI
Lux perpetua - Večna luč
Slovenci begunci v Argentini zajemamo svoj moč in zavest iz globokih notranjih razlogov. Poleg vere in narodnosti nas krepi na poti po svetu v glavnem še spomin na naše protikomunistične žrtve, ki so padli med revolucijo ali bili pobiti po njej, v borbi ali na polju in cesti, bodisi vojaki ali civilisti. Borili so se proti neodgovornemu in zločinskemu posegu komunistične partije, ki je okupacijo izrabila za krvav naskok na oblast, in jo je tudi z nasiljem dosegla. Vsako leto se spominjamo pobitih v mesecu
juniju, v času, ko so bili domobranci in drugi po vojni pobiti in poklani širom Slovenije, v Rogu, teharskih gozdovih, v rudniških jaških ali v škofjeloškem gradu ali Škofovih zaporih, in drugje.
Pietetni spomin smo letos obhajali v nedeljo, 2. junija v Slovenski hiši. Spomin se je pričel z mašo, ki jo je v cerkvi Marije Pomagaj daroval delegat prelat dr. Jure Rode s so-maševalci. Med mašo je pel Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.
Med pridigo je prelat Rode omenil med drugim:
"Od 12 apostolov je samo sv. janez umrl naravne smrti. Od 12 tisoč vrnjenih domobrancev so se rešili samo maloštevilni. Sv. lanez je več kot pol stoletja po lezusovi smrti z življenjem in spisi pričal za Kristusa. Preživele
Poklon pred spomenikom
domobrance je Bog rešil, da so skozi 50 let mogli pričati o vsem, kar so morali pretrpeti v Teharjah, v Kočevskem Rogu in na dugih krajih mučeništva. Številne priče tedanjega trpljenja pa so mogle ali si upale pričati šele po 50 letih. ■
Prosimo naše mučence, domobrance in vse protikomunistične žrtve, da bomo v moči Jezusa v Evharistiji zmožni ohranjati edinost, saj smo vsi deležni istega božjega kruha pri vsakem obhajilu.
junaki, domobranci, ki se jih danes spominjamo, so šli v smrt z molitvijo in pesmijo, domobranski kurati, duhovniki sotrpini so jim podelili vesoljno odvezo. Spravljeni z Bogom in s svojo vestjo, so drug za drugim, v tisočih, odhajali na jagnjetovo večno gostijo.
Tvoji mučenci, o Bog, so radovoljno pretrpeli smrt, da so izpričali resničnost naše vere, daj nam resnično duhovno svobodo za velikodušno služenje tebi in bližnjemu. "
Po maši so se rojaki zbrali pred spomenikom žrtev na dvorišču, kjer je dr. Rode molil za pokojne, nakar so predstavniki borcev Slavko Urbančič, Stane Oblak in podpolkovnik Slovenske narodne vojske Emil Cof ter predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit položili slovenski šopek pred spomenik, Franci Žnidar pa je zatrobil žalostinko padlim v spomin. Zbrani rojaki pa so ob koncu skupaj zapeli pesem Domobranci, legijonarji.
Slavnost se je nadaljevala v dvorani, ki je bila popolnoma zasedena. Spominski govor je imel Gregor Batagelj, že dolgoletni sourednik našega lista. Njegov jasen in odločen govor je bil objavljen v pretekli številki Svobodne Slovenije.
Sledila je odrska akademija Lux perpetua. Tekst je napisal licenciat filoizofije mladi Martin Sušnik, ki je v poetičnem sestavku prikazal dvogovore med padlimi in nami sedaj, pod vidikom božje previdnosti in naše skupne povezanosti. Tekst so globoko recitirali Sonja Avguštin. Nežka Štefe, Jože Oblak in Marko Štrubelj.
Vmes pa je zapela domobranske koračnice in druge primerne narodne pesmi skupina mož in fantov, od bivših domobrancev do mladih pevcev, ki jih je vodil dirigent
Žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj
V nedeljo, 26. maja je bilo v Slovenski hiši in cerkvi Marije Pomagaj žegnanje. Pričelo se je z mašo, katero je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev za Argentino, prelat dr. Jure Rode, ob somaševanju dr. Mirka Gogala, dr. Alojzija Kukoviče, Jožeta Guština in Tonija Bidovca. Pri maši je pel ženski pevski zbor, zbran posebej za to priliko iz pevk vseh krajevnih zbo-
rov. Vodila je Lučka Marinček Kastelic, ob spremljavi Anke Savel li Gaser.
Po maši pa je bilo prijateljsko kosilo v dvorani Slovenske hiši. Pred njim se je dr. Rode zahvalil vsem dobrotnikom hiše in cerkve in se priporočil za nadaljnje zvesto sodelovanje.
Popoldan pa so bile v cerkvi pete litanije Matere božje, s čimer se je zaključila slavnost žegnanja.
Moški zbor pod vodstvom Jožeta Omahne
Jože Omahna.
Za konec pa so vsi navzoči skupaj v dvorani zapeli lepo domobransko Oče, mati ....
Pri petju sta pomagala še Lučka Marinček Kastelic in Andrej Selan. Besedilu primeren scenski prostor (oder je ponazarjal križ v Rogu) sta si zamislila in ga izvedla Dani Čop in Aleksander Zarnik; lučne efekte sta skupaj z zvokom pripravila Damjan Ahlin in Aleksander Šuc.
Vso spominsko proslavo, ki je bila posvečena spominu 60 let prvih pobojev na Slovenskem, in je globoko odjeknila v prisotnih, si je zamislil in režiral kulturni referent Zedinjene Slovenije inž. Bogdan Magister.
Velika udeležba tako starjših kot mlajših dokazuje, da nas spomin na žrtve druži v veliko enoto, ki iz njihove krvi zajemamo moč za vztrajanje na poti pravice, ki so nam jo pokojni nakazali.
TD (Slike M. Vombergar)
Recitatorji na odru
MAKS OSOJNIK	(3)
NEUSPELA KOLONIZACIJA
,,Če si boste po ogledu Tinogaste ob reki Colorado (vinogradništvo), gorovja Anacasti (planšarstvo in živinoreja), Santa Maria (bombaž), Palo Blanco (govedoreja) izbrali zemljišče in razvijali delavnost - o čemer sem prepričan - vam ponudimo: v vseh drugih krajih po 100 ha zemlje na družino, na Ancasti pa po 1.000. Damo vam posojilo: za izdelavo kanalov na 10-letno odplačilo, za postavitev hiše na 30-letno odplačilo, za nasad na 10-letno odplačilo, vse s 6% obrestmi letno. V vse te kraje vas bomo peljali, ob povratku pa spet pridite semkaj, pa se bomo nadalje pogovorili. - Vam je prav?"
,,0, seveda!" sem se mu - edinokrat -zlagal, kajti mislil sem si: ,,lz te moke ne bo kruha...."
Celi dve uri so me zadržali. Imel sem občutek, da jim kradem čas, kakor tudi sam sebi, a moral sem se vesti dostojno.
Točno ob treh se je oglasil Cordoba v penzijonu in me odpeljal izven mesta. Pred Poskusno postajo me je že čakal prijazen mož, Cordoba pa se je umaknil v okrepčevalnico (bilo je namreč hudo vroče - čez 40 stopinj).
Začela sva pri koruzi. Čudež! Toliko sveta sem že videl in med drugim tudi silno rodovitno Donavsko kotlino, a kaj takega pa še ne. Tri in pol do štiri metre visoka in nenavadno veliki storži! Lucerno (1 m visoko) so že tretjič kosili (bilo je pred božičem), pšenica (le pozno sorto sem videl) 1,5 m visoka... Vse kmetijske kulture mi je pokazal in vse je bilo nenavadno razvito. Grozdje je ravno začelo zoreti; trte
obložene preko vsake predstave.
Prišla sva do ovac, kakih 20 pasem so gojili. - ,,A-a, tudi avstralsko imate?" in malo pozneje: ,,Jezersko-solčavska pasma!" - ,,Ne, ta je iz Jugoslavije!" Pojasnil sem mu, da imava oba prav.
Ogled 'čudeža' se je zavlekel do mraka. Peljal me je (z džipom sva se vozila) do okrepčevalnice, kjer so mi proizvodi po-skuševališča močno ugajali, najbolj seveda domače pivo, kajti žeja me je ves popoldan hudo mrcvarila.
,,To ti je pravi chacarero (kmet)!" me je vodnik pohvalil pred Cordobo, ,,v vseh panogah je na tekočem."
Naslednji dan me je Cordoba peljal na gorovje Anacasti (nad 2.000 m). Med vožnjo me je opozarjal na sledove nekdanjih inkovskih bivališč in sterasirano zemljo. Ko sva privozila blizu vrha, se je začela pokrajina spreminjati v zeleno. Ravnine in položne rebri so bile odete v zelen baržun. Po njem so se pasle ovce in goveda. „Rose to naredijo," je pojasnil Cordoba.
Peljal me je na dom nekega Švicarja. Na višini 1.500 m je imel ta mož s številno družino veliko vrtnarijo. Hiša vsa v cvetju, lipe so dehtele. Poleg vrtnarije je imel še obširne pašnike z nad 1.000 ovac pasme 'karakul' — Prijetno smo se pogovarjali v nemščini. Razdvojil je moje mišljenje, da bi namreč začeli kmetovati po naši navadi. Oboje: ovce in vrt mu dobro donašajo. -„Le roke si je treba utrditi in spočetka riniti naprej v trdoti!" Ni vedel, da nam nudijo posojilo. Pogostili so naju obilno in prav po
domače, po švicarsko. Zelo sem bil vesel in zadovoljen.
,,Le še pridite!" so me za slovo vabili.
Vrtnarija na 1.500 m višine!
„Ko v nižini preide čas n.pr. za paradižnike, jih mi peljemo na trg in jih drago prodamo."
Smrt žene g. Cordobe je tudi meni zmešal načrt; pravzaprav njim, saj so jih oni delali zame. Izkoristil sem čas in delal izlete v bližnjo okolico.
Revščina! Povsod obupna revščina! Le od česa živijo? Otrok pa je bilo v vsaki hiši, da je kar mrgolelo. In tja do desetega leta vse nago. - Vsaka kočica ima poleg zidan ali cementiran bazen in občina jim vsak teden pripelje cisterno vode, jo zlije vanj in jo imajo za kopanje, pranje, kuho... Vse v isti vodi. - Dober tek!
Obiskoval sem sosednja naselja. Povsod isto: niti ene solatice ali rožice ob kaki bajti. Edino v mestu Miraflores (Glej cvetje!) sem opazil cvetoči grm oleandra. -Pri neki kočici je raslo drevo in stezalo bodičaste veje nad vhod v kolibico. In ni ga bilo, ki bi odsekal ali odžagal nadležno vejo. Raje so se jezili in stiskali, da bi jih trni preveč ne opraskali. Ali nimajo žage ali sekire pri hiši? - Za otroke sem kupil sladkorčkov in jih (seveda zelo po malem) delil. Vmes sem se prikupil in povabili so me v kočo. Povsod ista pesem: Le en prostor, večji ali manjši, za vse.
Potem so me peljali v Tinogasto. Vožnja od svita do večera. Sama puščava. Dva zajca sem videl in enega noja.
V Ainogasti (provinca La Rioja) smo se ustavili, da pojužinamo in se motor ohladi. Mestece nam je nudilo sliko podobne revščine.
V Copacabani so me zapeljali na guvernerjevo pristavo, kjer je gospodaril njegov oče. Ko sem se mu predstavil in mu izročil sinove pozdrave, me je objel in vsaj pet minut razbijal po plečih. Potem je pravil, kako se tu kmetuje. Posebno novo mi je bilo, kako se borijo proti najhujšemu sovražniku - solitru. (Pri nas v Sloveniji smo ga drago kupovali kot umetno gnojilo.)
Še to naj omenim, da asfalta (ali betona)) razen v mestu Catamarca, . sploh nisem videl in tudi mostov ne, čeravno smo se peljali čez več kot 20 rečnih strug, a le v dveh smo videli po malo vode.
V Tinogasti so mi svetovali, naj obiščem velik vinograd. Ni ga bilo težko najti in še to srečo sem imel, da sem lastnika, nekega nemškega inženirja, našel doma. Po predstavitvi in pojasnitvi cilja mojega obiska je bil takoj pripravljen na pogovor.
„Kako velik je vaš vinograd?"
„Tristo hektarjev."
„Katere trte gojite?"
„Vse, od najnavadnejših do najžlahtnejših."
„Cepljene ali samorodnice?"
„Samorodnice. Filoksera (trtna uš, ki je v Evropi pred sto leti uničila skoro vse vinograde) nam še ne dela preglavic. Sicer se je že pojavila, a jo takoj zatremo."
,,Kako?"
„Radikalno. Okuženo trto in okrog nje na enem hektarju rastoče porujemo in požgemo. Zemljo prekopljemo in razkužimo s solno kislino (acido muriatico)".
"Cepljenih trt torej še ne poznate?"
"O, pač! Za najžlahtnejša vina za eksport in za na mizo odličnikov in bogatašev. Pustimo jim to domišljavost, saj nam prinašajo dobiček!"
Nadaljevanje prihodnjič
Stran 4
13. junija 2002 • SVOBODNA SLOVENIJA
Gostovanje Ribniškega okteta v Kanadi in ZDA
v času od 12. do 28.4.2002
Ribniški oktet je gostoval med našimi izseljenci po Kanadi in ZDA že tretjič. Tokrat se je vabilu Fantov na vasi iz Toronta z njihovim pevovodjem Nacetom Križmanom pridružil še Slovensko - kanadski svet z njeno predsednico Emo Pogačar.
Gostovanje je oktet začel v nedeljo, 14. aprila v Hamiltonu z dopoldansko mašo in nadaljeval s koncertom v cerkveni dvorani. Že v ponedeljek, 15. aprila je oktet začel z gostovanjem po ZDA. Pot nas je vodila mimo Niagarskih slapov v Fairfield, mestece s 100.000 prebivalci seve-ro-vzhodno od New Yorka. Tu živi približno 500 slovenskih družin in imajo svojo cerkev s slovenskim župnikom. Zvečer je bil koncert ob polni cerkveni dvorani in navzočnosti uglednih gostov. V New Yorku smo obiskali sedež slovenske cerkve sv. Cirila (iz leta 1916), ki je bila obnovljena leta 1996 ob svoji 80 letnici.
V VVashingtonu je bil koncert v prostorih restavracije na Wisconsin Ave, združen z večerjo in družabnim srečanjem.
Nedeljo, 21. aprila smo začeli z mašo v sloveftski cerkvi Brezmadežne v New Torontu, zvečer pa je bil dobro obiskan koncert v cerkveni dvorani. Ugledna
gosta sta bila torontski nadškof kardinal Alojzij Ambrožič in častni konzul RS dr. Zlatko Verbič s soprogo. Večer smo zaključili z družabnim srečanjem, ob pogostitvi, petju in plesu. Torkov koncert v Domu starejših LIPA je bil prijetno doživetje poslušalcev. Med drugimi je bil prisoten tudi tamkajšnji duhovnik Franc Sodja. Preostale dneve do konca tedna smo izrabili za posamezna srečanja.
Poslovilno srečanje okteta z organizatorji in gostitelji je bil v četrtek. Oktet se je s priložnostnim nagovorom in skromnimi simboličnimi darili, ki jih je podelil njegov predsednik Janez Peček zahvalil za izjemno gostoljubnost, ki je v veliki meri pripomogla k uspehu gostovanja Ribniškega okteta v Kanadi in ZDA.
Želimo si, da bi bil cilj, slovensko pesem - košček svoje domovine ponesti med naše rojake in njihove potomce dosežen tudi v tem delu sveta. Vse raste in se stara, tako tudi mi in naša slovenska beseda v tujini. Naj jo naša srečanja z domačo besedo in slovensko pesmijo pomlajujejo, da bo tudi novim generacijam še dolgo luč naše pripadnosti in ponos našega izvora.
Ema Pogačar in France Lesar
MED KNJIGAMI
Meddobje, št. 3-4, 2001
Konec lanskega leta je izšla v Buenos Airesu zadnja dvojna številka revije Meddobje, letnik 35, št. 3-4, ki je ena najstarejših še danes izhajajočih slovenskih revij in jo izdaja Slovenska kulturna akcija. Številka je kar zajetna -320 strani.
Uvodne besede je napisala sedanja predsednica SKA dr. Katica Cukjati, ki govori o naših kulturnih problemih v izseljenstvu in o priključevanju mladih v slovensko kulturno stvariteljstvo.
Sledijo pesmi. Kot je že običajno, objavljajo mladi pesniki svoje stvaritve v španščini, ki jo bolj obvladajo za izraz svoje notranjosti v umetniški besedi. To pot so sodelovali Tone Rode s pesmijo El espejo (Zrcalo), kjer govori o Bogu in praznini mesta in človeka v njem.
Drugo pesem je objavila že znana Erika L. Poglajen, Arte de golfo (Zalivska umetnost), posvečeno Finnu Bellu, junaku iz filma Velika pričakovanja.
Tretji mladi poet je Gregor Papež s pesmijo Borrador (Osnutek), kjer govori o doživljanju sveta.
Vse te pesmi je odlično - kot že druge prej - prevedel v slovenščino Branko Rebozov.
Isti je tudi prispeval pesem Vrnitev (v slovenščini), kjer govori o simbolni vrnitvi na zapuščeno in izgubljeno domačijo, naš klasični pesnik z Japonske Vladimir Kos pa govori v svojih pesmih Pod južnim križem, Nasmehni se, november sivi ter Novo leto brez števila dni, o božiču in bližini Boga.
Prozo je prispeval Tone Mizerit. Kot v drugih svojih črticah ga zanima snov iz predmestij Buenos Airesa in njegovih revnejših prebivalcev. V tem sestavku, ki ga naslavlja Očala, govori o pobiralcu smeti, ki je našel očala in so mu ta simbol vsega lepega, edino, kar ima, in ko ga umorijo zaradi njih, ga spremljajo še na oni svet. Gotovo je to okolje, iz katerega zajema snov, nekaj edinstvenega v slovenski literaturi in kaže sintezo slovenskega in argentinskega duha.
Dr. Janez Zorec, ki dela v astrofizikalnem pariškem inštitutu, objavlja znanstveno razpravo Človek, namen ali naključje, ki je bila predstavljena prej na kulturnem večeru. Je podrobna razprava o vesolju, kozmologiji in
SVETOVNO PRVENSTVO 2002
Slovenija se je ustavila...
"Slovenija gre naprej!" je bil bojni krik slovenskih navijačev, odkar je nacionalna enajsterica nastopila za svetovni pokal. In z veseljem ugotavljamo, da je bil ta pohod nadvse uspešen. Ni malo za državo, ki je stara komaj 11 let in dejansko nima tradicije na mednarodni nogometni pozornici, da je presegla kvalifikacijsko fazo in se uvrstila prvič v zgodovini na svetovno prvenstvo. Tudi je izreden dosežek, da je za sabo pustila močne in priznane ekipe kot so Jugoslavija in Romunija.
Razumljivo je, da nas je preplavila žalost, ko je argentinski sodnik Sanchez zapiskal konec tekme z Južno Afriko, katero smo izgubili 1:0. Vendar je grenak okus nekoli osladila zavest, da čeprav se je s tem izidom Slovenija morala posloviti od sodelovanja v naslednji fazi, je udeležba pomenila veliko in ni govora o kaki katastrofi. Saj je tudi naša druga ekipa (Argentina) kljub slovesu nogometne velesile zašla v težave s kvalifikacijo.
Igra Slovenije v tej drugi tekmi je bila celo nekoliko boljša kot s Španijo. Čeprav so Afričani imeli kar nekaj priložnosti za povečati razliko, tudi s slovenske strani ni manjkalo zanimivih napadov, prodornih posegov in zlasti zavzetega boja, da bi izenačili rezultat. Predvsem pa ekipa ni nikdar odnehala in se do zadnje sekunde enakovredno borila z nasprotnikom, ki je imel tudi nekoliko več sreče. Tisti, ki smo večkrat opazovali južnoafriški gol, si pač razlagalno, da je slovensko ekipo zapustila sreča, ki jo je spremljala v kvalifikacijski fazi.
Zavedati se moramo tudi, da je selektor Srečko Katanec sam napovedal, da ne upa na kvalifikacijo v naslednjo fazo. Zato je razumljivo, da je po tem drugem porazu na svetovnem prvenstvu izjavil: ,,Fantom nimam česa očitati, saj so v zelo težkih pogojih dali vse od sebe. V nogometu se pač dogajajo tudi taki goli, kot smo ga dobili danes."
Glede dejstva, da ga je sodnik (nerazumljivo) izključil in poslal na tribuno, je komentiral: ,,Zakaj so me sodniki poslali na tribuno, pa odkrito povedano, ne vem čisto natančno. Očitno je najlažje izključiti mladega trenerja in na ta način rešiti zadevo. Če bo četrti sodnik pošten, bo lahko povedal, da nisem storil ničesar takega, da bi si izključitev zaslužil."
Ko pišemo te vrstice, je pred ekipo še tekma s Paragvajem, katere rezultat bo bralcem verjetno že znan ob prejemu lista. Katanec je izjavil, da si želi, ,,da bi moji igralci voljo pokazali tudi na tretji igri in se v domovino vrnili vsaj z eno zmago. Če pa nam tudi v četrtek ne bo
 	uspelo,	pa	tudi	nič
hudega, saj vem, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči." Razumljivo je, da morala fantov ni ravno na najvišji stopnji, a se bojevito pripravljajo na igro. Težka izguba je, da proti Paragvajcem ne more nastopiti Knavs, ki je po-
Nastja Čeh v dvoboju z igralcem Južne Afrike
njenih problemih, o nastanku in razvoju materije, galaksij, stabilnosti in času, entropiji in termodinamiki, pa o pojavu razuma in samozavesti. Konča pa z ugotoviitvijo, da se današnja znanost vrača spet v vprašanje namena vesolja, ker ugotavlja, da s samo brezciljno evolucijo ne more razlagati današnjega stanja vesolja. Nov pogled moderne znanosti, ki ni več zadovoljna z grobim materializmom in slepim razvojem.
Sociolog Avgust Horvat govori o človekovih pravicah v sestavku Sodobni hlapec Jernej išče pravico. V članku poda zgodovino prizadevanja za človekove pravice, govori o organizaciji Združenih narodov in njenem boju zanje, kakor tudi o aktualnih kršitvah, kot so brezposlenost, gospodarske krize in podobno.
Irena Avsenik Nabergoj nadaljuje s svojo magistrsko nalogo Literarna kritika in esejistika v reviji Meddobje. V tem delu govori predvsem o literarnih kritikah v prvih letnikih revije, predvsem o delih, ki so izšla v Sloveniji. Glavni del je posvečen pogledu na Kocbeka, omenja še Rebulo in Pahorja, Potrča in Miro Mihelič, Gradnika in Župančiča, pa še	Miška Kranjca.	Od v	tujini	izdanih
literatov pa kritike	Balantičevih in Hribovškovih	pesmi,
istočasno pa jih	primerja z odmevi	v ljubljanski
Sodobnosti. Na koncu pregleda je avtorica dodala še seznam vseh teh literarnih kritik. Delo dokazuje skrb, ki se zadnja leta kaže v Sloveniji, da pregledajo in zberejo naše kulturno delovanje v emigraciji.
Dr. Jože Rant je ocenil tri nove knjige, in sicer:
Med smrtjo in	življenjem, ki	jo je	napisal	Marko
Nad. na 6. str.
MTO dobi novo ime: MPIO
(Med Prvenstvom igramo odbojko)
San Justo gosti prihodnji ponedeljek 17. zadnji dve rundi kvalifikacijskih tekem Medkrajevnega turnirja v odbojki. Med dekleti je že skoraj vse odločeno: San Justo je v finalu in Lanus ima prednost v svoji coni. Med fanti ima Pristava tudi že eno nogo v polfinalu, medtem ko se v drugi coni igrajo odločilne tekme.
Celo med Mundialom in v tem čustvu, ki ga imenujemo nogomet, še vedno obstajajo drugi športi. Verjetno vaš spanec muči, medtem ko berete te vrstice, ker vas je nogometna mrzlica ta teden spravila pokonci, da ste gledali Argentina-Švedska, Brazil in Costa Rica ali pa Kazahstan-Ugan-da. A zavedati se morate, da ni le svetovno prvenstvo prišlo v odločilno fazo. Tudi MTO, naš MTO je na robu definicije. Igrajo se dve zadnji rundi kvalifikacije in vse je mogoče. In ne igra se na Vzhodu, marveč v San Jus-tu. Tako da če niste zaspani in niste zgodaj vstali, se lahko približate v ponedeljek 17. da gledate pretresljive definicije turnirja v odbojki.
Položaj je sledeč: med dekleti je že ena ekipa, ki ima vozovnico v semifinale, druga pa jo še išče. V coni A ima San Justo že zagotovljeno prvo mesto, čeprav izgubi obe tekmi. Sanhu-ščanke vodijo in se morajo pomeriti s San Martinom in s Pristavo v medeonski tekmi. Pristavčanke morajo zmagati, če se hočejo približati Lanusu, medtem ko za San Martin ta igra ni preveč pomembna.
Dekleta iz Lanusa vodijo v coni B in igrajo s Slomškovim domom in s Cara-pačajem v medeonski tekmi. Če Lanus zmaga le eno tekmo, si že zagotovi prvo mesto. A oba nasprotnika potrebujeta vsaj eno zmago, da jim preprečita direkten vstop v semifinale. Če upo-
števamo, da je Lanus zgubil edino tekmo proti Našemu domu, je skoraj zagotovljeno, da ima odprto pot v semifinale. A tekme so tekme. Zato ne Moron ne Ramos še nista izgubila upanja. San Martin in Carapachay pa že mislita na križane spopade.
Med fanti je obzorje v • coni A še odprto. V coni B si je Castelar že zagotovil vstop v semifinale.
Carapachay, ki vodi v coni A, se spopade s Pristavo in Lanusom. Mora zmagati obe tekmi, če hoče ostati prvi in priti direktno v semifinale. Pristava še ni izgubila na tem turnirju, Lanus pa je sicer nestalna a vedno komplicirana ekipa.
V coni B bo Pristava igrala, da ohrani neporaže-nost proti Carapachaju in San Justu, tekma ki je že „clasico" v zadnjih letih.
V coni A še ohranjata upanje oba „svetnika", San Justo in San Martin., ki bosta igrala med sabo prvo igro dneva. Ta tekma bo odločila marsikaj. Tisti, ki zgubi, zamudi priložnost direktnega vstopa v semifinale. Tisti, ki zmaga, ima še odprto možnost.
Celoten program dneva in lestvici so objavljeni na zadnji strani.
Prišla je ura igre. Trenutek, da se odloči prva etapa turnirja. In čeprav so nekatere ekipe že kvalificirane, je drugim še odprta pot in lahko osvojijo to možnost. Tisti, ki bodo drugi in tretji v coni, se bodo morali pomeriti v križnih spopadih za mesto v semifinal u, v finalu in seveda da osvojijo pokal.
Sedaj pa, če niste zaspali, medtem ko ste brali tole poročilo, tecite brž k televizorju in prižgite ga, ker igrata- Luksemburg in Trinidad Tobago. Ah, ne, oprostite, ta dva ne igrata na prvenstvu. Nič zato, mrzlica okoli SP je pač taka...
Luka Skale
škodovan. O tem nam je poročal naš sodelavec Heri Zupan, ki se je kot izredni svetovalec pridružil slovenski ekipi.
Še pred tem so novice o slovenski reprezentanci močno prodrle na strani svetovnega časopisja, a ne zaradi športne dejavnosti, temveč ker je Nogometna zveza Slovenije iz vrst reprezentance izločila zvezdnika Zlatka Zahoviča in ga poslala domov. Zahovič se shvenjja ■ hitro Zapustila je grobo skregal s Katan- sp Zahovič pa še prej. cern, ko ga je ta zamenjal	r	’
med tekmo s Španijo. Enako je nato nastopil proti predsedniku NZS Rudiju Zavrlu. Čeprav v slovenskih medijih niso poročali o temi spopada, je v argentinskih časopisih prišlo do omembe „etničnega razhoda". Iz polemike, ki je ob tem nastala v Sloveniji (dnevnik Večer, Maribor - 7.6.2002) smo razbrali, da ima ,,etnična diskriminacija", česar naj bi Katanca obtožil Zahovič, vzrpk v hrvaškem pokoljenju trenerja in jugoslovanskem izvoru Zahoviča. Pač žalosten primer nerazumevanja, ali celo ,,uvoženega spora".
V pričakovanju izida spopada s Paragvajem pa po argentinsko križamo prste. Bog daj.
m.t.
SVOBODNA SLOVENIJA • 13. junija 2002				Stran 5 mr« iBMwiii<iiiii»rii»Miiii>iiiiWFiiii>iwiiiii>>ii>irniiiiiii»iinwnMwiirwoinmi«>wwwBini«BWwwMiii»
				
NOVICE IZ		SLOVENIJA MO		ESLOVENIA, Ml TIERRA
SAMO LJUBEZEN JE PREMALO
V Tallinu je na 46. tekmovanju za pesem Evrovizije Slovenijo zastopal polemični travestitski trio Sestre s pesmijo Samo ljubezen. Za finale so napovedovali izvirno koreografijo, glamur in eleganco. ,,Pričakujemo uvrstitev, ki smo si jo dejansko zaslužile, to pa je seveda med prvih pet," je pred nastopom povedalia) Marlena. A na glasovanju se je izkazalo, da je prvo mesto dobila Latvija s pesmijo I Wanna, ki jo je zapela Marie N., trio Sestre pa se je uvrstil na 14. mesto. (Op. ur.: po ogledu nastopa - kljub ..sestrski" razočaranosti nad glasovanjem - bi si upal trditi, da so bili glasovalci skrajno velikodušni...)
NOVI LASTNIK LETALIŠČA
Slovenjegraški Prevent je uradno prevzel Aerodrom Maribor, ki ga- je za 250 milijonov tolarjev kupil v stečajnem postopku. Ob tej priložnosti je predsednik Preventove uprave lože Kozmus dejal, da je Prevent tako prevzel tudi vse tekoče posle in obveznosti. Novi direktor letališča je Silvo Ambrož, ki je napovedal da bo Aerodrom Maribor zaposlil vseh 20 delavcev, ki so doslej delali pri stečajnem upraviteljstvu. Pod novim vodstvom se bodo v podjetju najprej lotili tehnološke prenove letališča, ki je v precej slabem stanju.
DOLENJSKA AVTOCESTA
Družba za avtoceste (DARS) je sklenila pogodbo za nadaljevanje gradnje dolenjskega avtocestnega kraka. Gre za gradnjo 4,82 kilometra dolge štiripasovne avtoceste Bič - Korenitka, ki jo bodo skupaj izvajala podjetja Primorje Ajdovščina, SGP Kraški zidar Sežana in GIZ Gradis Ljubljana. Na odseku že potekajo prva gradbena dela, po trditvah DARS pa bo odsek Bič - Korenitka dokončan in predan prometu predvidoma konec decembra 2003.
Zedinjena Slovenija
PO SVE
SPREMEMBE V KOLUMBIJI
' V nedeljskem prvem krogu predsedniških volitev v Kolumbiji je bil s 53% glasov izvoljen kandidat desnice Alvaro Uribe, pristaš trde roke proti gverilcem. Novi kolumbijski predsednik, 49-letni Uribe, je takoj po zmagi napovedal, da je pripravljen na začetek ,.popolne vojne" proti levičarskim upornikom. Prav tako pa jim je postavil pogoje za vnovični začetek mirovnih pogovorov. Po njegovih besedah se morajo uporniki Kolumbijskih revolucionarnih sil (FARO najprej odreči terorizmu in pristati na premirje.
SESTRELITEV LETALA
Potem ko je pakistanska vojska v bližini pakistanskega mesta Lahore sestrelila indijsko izvidniško letalo brez posadke, je pakistanski zunanji minister Abdul Satar v soboto pozval Indijo, naj „se izogne vsakršnemu poslabšanju" razmer med državama. Dodal je še, da bo Pakistan ostal zadržan in odgovoren, da bi preprečil poslabšanje razmer. Vodja indijske mornarice, admiral Madhave-dra Singh, pa je medtem povedal, da so enote indijske vojske ,,pripravljene na vojno" in bi lahko, če bi bilo to potrebno, posredovale v štirih urah.
Ideja Zedinjene Slovenije, to je združitve vseh slovenskih dežel v eno upravno enoto, ter enakopravnost slovenščine je takoj zajela - ne rečemo vsega ljudstva, vsaj precej izobražencev. Kmetje so bili zadovoljni z zemljiško odvezo, nekateri meščani so bili preveč nemškutarski, graščaki pa so itak bili vsi Nemci.
Na Dunaju so idejo toplo sprejeli v društvu Slovenija.
Dunajski univerzitetni študentje Slovenci so naslovili spomenico kranjskim stanovom z zahtevo zaščite slovenske narodnosti. Ti so tudi sprožili idejo, naj Slovenci pošljejo na Dunaj deputacijo k cesarju, a je ni bilo.
Pozneje so v program Zedinjene Slovenije vključili tudi ogrske (madžarske) in Beneške (Videmske, tedaj pod Benetkami) Slovence.
Ideja je počasi zajela vse slovenske dežele, tudi s Primorskega so se pojavljali navduševalni članki v Novicah.
Kakor Čehi, Hrvati ali Vojvodinski Srbi tudi Slovenci niso leta 1848 postavljali zahtev izven okvira avstrijskega cesarstva ali habsburške dinastije. Ta ideja - avstroslavizem, je vedno poudarjala, da so Slovenci, da želijo ostati v Avstriji, le boljši, bolj urejeni in do narodov bolj pravični. Zedinjeno Slovenijo .so hoteli doseči na legalen način.
' V tem času je tucli vzniknila ideja večje povezave s Hrvaško. Tu ni šlo za zlitje ali združitev, marveč za širšo povezavo zaradi skupnosti interesov in jezikovno sorodnost.
Razgibano politično življenje je prineslo Slovencem prva društva. Poleg
dunajskega, graškega in ljubljanskega slovenskega društva so nastala v Trstu, Celovcu, Gorici in Celju, pa še bolj kratkotrajna v manjših krajih.
Poleg Bleiweisovih Novic so začeli izhajati novi slovenski časopisi. Časopis Slovenija je bil prvi slovenski politični list; izhajal je dvakrat na teden; v Celju Celjske slovenske novine, v Trstu Slavjanski rodoljub, in še kaki drugi. Zanimivo je tudi, da je začel izhajati v Ljubljani Slovenski cerkveni časopis.
Nastala je tudi povezava med drugimi slovanskimi narodi v Avstriji. 1. maja 1848 je izšel poziv ,,bratom Slovenom”, (od Slovencev ga je podpisal znani jezikoslovec Miklošič), naj se zberejo 31. maja v Pragi, da se skupno posvetujejo, kaj naj storijo v teh pomembnih časih. Kot gostje pa so bili vabljeni tudi predstavniki drugih neavstrijskih slovanskih narodov.
Na kongres je prišlo kakih 300 ljudi, poleg pesnika Vraza še trije Slovenci.
Poudarili so, da geslo ,,svoboda, enakost, bratstvo" iz francoske revolucije ne veljajo samo za posameznika, ampak tudi za narode. Postavili so načelo o polni enakopravnosti narodov, v katerih zvezo naj bi se Avstrija preuredila. Kot zahteve Slovencev so predložili ideje Zedinjene Slovenije.
Nemško in madžarsko časopisje je nastopilo zelo proti temu kongresu, češ da želi ,,slovansko republiko", ki naj bi odvzela Nemcem svobodo trgovskih in političnih gibanj in jo oropala jadranske obale.
Kongres svojega dela ni končal. V Pragi je izbruhnil tim. junijski upor proti poveljniku avstrijske vojske knezu Windischgraetzu.
Los levantamientos de los campesinos
La segunda insurreccion no tuvo caracter local sino que se extendio por toda Eslovenia. Duro cinco meses e inVolucro a alrededor de 80.000 campesinos. Tuvo sus comienzos en el afio 1514, con diversos focos en Kranjska. En Kočevje el conde Thum con su trato inhumano hacia los campesinos consiguio que le dieran la espalda hasta los nobles. El bahado de Ljubljana (ljubljansko Barje) se constituyo en un gran foco de protesta. Construyeron un dique sobre el rio Ljubljanica con el fin de que propulsara un nuevo molino. Este dique provoco grandes inunda-ciones, aniquilo la tierra y a los campesinos que per-manecian en el la.
Como si todo esto fuera poco, el cielo presento una serial - tres soles (un fenomeno atmosferico poco comun) y, alrededor de ellos, dos ejercitos en lucha. La gente tomaba esto como un mal presagio.
Los campesinos empezaron a reunirse. En mayo de 1515, despues de una reunion en Kočevje, mataron al conde Thurn. Este acontecimiento desencadeno el levan--tamiento sangriento.
Al poco tiempo habia condes decapitados, algunos častil los en llamas, otros usurpados, campos desolados, establos quemados. Los campesinos tomaron el castillo de los condes Mindorf, el Čušperk, Podčetrtek, Brežice. Se dirigieron tambien hacia el castillo de Ljubljana, pero no lograron tomarlo.
El emperador redacto algunos decretos con los que prohibfa los levantamientos. Pero, al ver que no lograba nada, reunio el ejercito imperial al mando del conde Herberstein.
Las tropas llegaron desde Koroška a Štajerska y, cruzan-do el Sava, a Dolenjska y a Gorenjska. Lograron dominar a los campesinos. Los levantamientos terminaron de una manera cruenta. Quemaron los poblados y colgaron a los cabecillas.
El emperador decidio que todos debian pagar, a manera de castigo, una especie de impuesto al levantami-ento. Todos: incluso los que no habfan tornado parte de la rebelion.
El levantamiento fue sangriento, mas sangriento fue el castigo, pero no se soluciono ni siquiera uno solo de los problemas que causaron la rebelion.
OSEBNE
Družinska sreča. V družini Marka Vitriha in Marcele Sierra se je 30. maja rodil sin Martin Ivan.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Krst. V nedeljo, 9. junija je v sanhuški stolnici postal božji otrok Janez Ignacij Jereb, sin Janeza Karla in Brigite Marije roj. Cerar. Krstil je župnik Toni Bidovec, botrovala pa sta stari ata Janez Jereb in stara mama Brigita Cerar roj. Črnak.
Srečni družini naše čestitke!
Smrt. Umrl je v Villa Adeiini Joža Markež (78).
Naj počiva v miru!
SLOVENCI IN ŠPORT
KEJŽAR, ČEPLAK, MRAVLJE
Roman Kejžar je zmagal v teku na 42 kilometrov na XXII. mednarodnem maratonu treh src v Radencih (2:25,17) in s tem ubranil tudi naslov državnega prvaka. Drugi je bil Kenijec William Kiptoon, ki je vodil večji del teka, vendar je na koncu povsem omagal. - Jolanda Čeplak je na evropskem pokalu klubskih prvakov v Lizboni prepričljivo zmagala v teku na 800 metrov in z uradnim časom 1:57,63 izboljšala državni rekord, ki ga je Brigita Langerholc dosegla s četrtim mestom na olimpijskih igrah v Svdnevju. - Ultramaratonec Dušan Mravlje pa je na 184 km dolgem teku med dvema najstarejšima olimpijskima prizoriščema v Grčiji osvojil drugo mesto, potem ko je razdaljo pretekel v času 20 ur in 25 minut.
ČE BO LE SNEG...
Na kongresu Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Portorožu so pristojni odbori posameznih disciplin sprejeli koledarje tekem za svetovni pokal v naslednji sezoni, ki pa \ nekaterih disciplinah še niso dokončni. Štirim najpomembnejšim tekmam v olimpijskih panogah v Sloveniji se je pridružil tudi svetovni pokal v deskanju na snegu: tekmi v paralelnem veleslalomu in paralelnem slalomu bosta na mariborskem Pohorju od 7. do 9. tebruarja 2003. Poleg tega bodo na programu še tekme za svetovni pokal v smučarskih poletih v Planici (finale med 21. in 23. marcem 2003), v alpskem smučanju v Mariboru (Zlata lisica v veleslalomu in slalomu 25. in 26. januarja 2003) in Kranjski Gori (pokal Vitranc v veleslalomu in slalomu 4. in 5. januarja 2003) ter v biatlonu (Pokljuka).
PISALI	SMO	P
RAMOS MEJI A PROSVETNA PRIREDITEV IN USTANOVITEV KRAJEVNEGA ODBORA DS
Na praznik sv. Rešnjega Telesa so se po večernicah rojaki zbrali v župnijski dvorani. Lojze Erjavec je pozdravil navzoče, nato pa je cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Čamernika zapel več slovenskih pesmi. Marijan Marolt je govoril o ,,Sto let slovenske zgodovine", končno so bile volitve članov za krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejiji.
TELOVSKA PROCESIJA
V Don Boscovem svetišču v Ramos Mejfji so imeli Slovenci Telovsko procesijo. Zjutraj je imel mašo duhovnik salezijanskega zavoda. Med pridigo je omenjal vse gorje,
ki je zadelo Slovence pod komunisti, in jih dajal domačinom za vzgled.
Zatem se je razvila po parku pred cerkvijo procesija, ki jo je vodil župnik Orehar. Evangelije so brali duhovniki Legan, Petek, Mernik in Kalan. Po procesiji je bil v cerkvi še blagoslov.
V neposrednem sosedstvu Slovenske pristave v Moronu je naprodaj 20 stavbišč različne velikosti od 200 do 600 m. Oni, ki se za nakup teh lotov zanimajo, so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil na Pristavi v nedeljo, 6. julija, ob 3. uri popoldan. Tam si bodo zemljišča ogledali in zvedeli prodajne pogoje.
Svobodna Slovenija, št. 22; 19. junija 1952
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esIoveniauPsinectis.com.ar / debel jakifnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za ZS: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam lereb Batagelj, ZSMŽ, Maks Osojnik, Marko Vombergar, Božidar Fink, Marko Kremžar, Luka Skale, Ema Pogačar, France Lesar, Radio Ognjišče, STA.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 65, pri pošiljanju po pošti pa S 80 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre" (a la orden), v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,.Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko^ciudad.com.ar
o g -S N-	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
o«y <	R! Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini.
- Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska @bariloche. com. ar
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San )usto Tel. 4441-1264/ 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; A v. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM
- Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejfa - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 11. junija 2002
EURO 225,91 SIT U$S dolar 245,26SIT
Iščemo oskrbnika za Pristavo
slovenskega porekla
Prijavite se na tel. 4696-1434
Pred enajstimi leti smo se vsi veselili samostojnosti, zato
pohitimo letos vsi na
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 22. junija 2001 v Slovenski hiši
ob 19. uri sv. maša za vse pokojne in žive slovenske javne delavce ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani in prijateljska večerja
Vstopnice po $ 15 v predprodaji v Slovenski hiši in pri odbornikih slovenskih Domov.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
Med knjigami...
Nad. s 4. str.
Kremžar in je izšla v Ljubljani, kjer povzema zgodovino in razvoj komunistične revolucije in njen vpliv na slovensko življenje do danes;
Moje domobranstvo in pregnanstvo, delo Marjana Eiletza; knjigo pohvali najprej kot dokument o tistih časih, ki jih je premalo napisanih. Opozarja na avtorjeve razlage dogodkov, ki jih vseh ne sprejema, ter na dogodke ob koncu vojne;
Zgodovina neke kolaboracije, Silvin in Maidi Eiletz. Gre za zgodovinske dogodke, ki so bili med nami premalo poznani, kako so Nemci spustili Lenina v Rusijo in mu potem pomagali pri revoluciji, da so tako oslabili vojno fronto. In da so še še ozneje obdržali na oblasti z nemško pomočjo.
Lev Detela v sestavku Krščanski roman govori o romanu Pevček nemško pišoče Korošice 96-letne Dolores Vieser, ki je izšel v Mohorjevi.
Sledi Rantova ocena članka Znanstveno delo o SPE v Argentini, kritičen pogled na delo Zvoneta Žigona Slovenska politična emigracija v Argentini. Rant daje svoje opombe, pozitivne in negativne, na to delo, na splošno ga pohvali in potrdi, da je zasluženo dobil nagrado kot najboljša diplomska naloga.
Fanc Križnar nadaljuje poročilo o obisku zbora AVE v Argentini in na tekmovanju v Mendozi, kjer so dosegli nekaj častnih prvih mest.
Glasbenik dr. Edo Škulj pa je napisal Slovenske protestantske pesmarice, kjer je predstavil in obdelal osem protestantskih knjig, ki so priobčile tudi pesmi in napeve.
Za likovne priloge je prispevala dve fotografiji del iz žgane gline Zalka Arn-šek. TD
ASOCIACION Dr. GREGORIO ROZMAN
Sociedad Civil de Beneficencia'
Personerla Juldica Nacional Reg. N° c 5344 (I.G.J.)
SEDE LEGAL: Ramčn L. Falcon 4158 - Cap. Federal SEDE SOCIAL: Martin Fierro 4262 - San )usto TELEFONO: 4669-1684
CONVOCATORIA
De acuerdo a los art. 30 y 33 del Estatuto vigente, la Comision Directiva de la Asociacion de Beneficencia Dr. Gregorio Rozman convoca a la Asamblea General Ordinaria, a realizarse el dla 29 de junio de 2002 a las 19 horas, que tendra lugar en la Sede Legal, calle Ramon L. Falcon 4158 de la Capital Federal, para tratar el siguiente ORDEN DEL DIA
1) Lectura, consideracion y aprobacion de la Memoria, Balance General, Cuentas de Gastos y Recursos, Inventario General e Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondientes al Ejercicio cerrado el 28 de febrero del 2002.
2) Eleccion de dos socios presentes para formar la Junta Electoral (art. 32)
3) Eleccion de 2 miembros titulares de la Comision Directiva por expiracion del mandato (art. 19)
4) Eleccion del Revisor de Cuentas, Vocal, Vocal Titular, como los cinco Vocales Suplentes por expiracion del mandato (art. 17).
La asamblea se celebrara sea cual fuere el numero de socios concurrentes una hora despues de la fijada por la convocatoria, si antes no se hubiese reunido la mitad mas uno de los socios con derecho a voto (art. 33)
Las listas de candidatos a ser votados deberan ser presentadas a la Comision Directiva con diez dlas de anticipacion a la fecha de la Asamblea (art. 35).
LA COMISION DIRECTIVA
URNIKI ZA MTO
Ura SDO	SFZ
12:00 Carapachay - Pristava San Justo - San Martin 13:00 San Justo - San Martin Slovenska vas - Ramos 14:00 Slovenska vas - Ramos Carapachay - Pristava 15:00 San Justo - Pristava San Martin - Ramos 16:00 San Martin - Ramos Carapachay - Slovenska vas 17:00 Carapachay - Slov. vas San Justo - Pristava
Če si navijal za Slovenijo in za Argentino, boš sedaj lahko za obe skupaj
Slovenska nogometna ekipa „Zedinjena Slovenija" vabi na
POSLOVILNI
ki bo v soboto 29. junija v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu.
Najprej predstavitev ekipe, nato pa
prijateljska večerja
S svojo prisotnostjo boš najbolje navijal za naše fante, ki potujejo na prvo svetovno nogometno prvenstvo izseljenskih ekip. Pričakujemo te!
Tako stojijo doslej:
SDO
OBVESTILA
SOBOTA, 15. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. NEDELJA, 16. junija:
Na Pristavi po maši Knjižni sejem; nato ob 13. uri
kosilo.
PONEDELJEK, 17. junija:
Medkrajevni turnir v odbojki, v Našem domu v San Justo.
SOBOTA, 22. junija:
Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši ob 19.
Zahvalna maša, akademija in prijateljska večerja NEDELJA, 23. junija:
V Našem domu v San Justo po maši domobranska proslava.
V Slomškovem domu v Ramos Mejia po maši domobranska proslava.
SOBOTA, 29. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
Poslovilna večerja nogometne ekipe Zedinjena Slovenija pred odhodom v Slovenijo, v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30 junija:
V Našem domu v San Justo ob 16. uri tombola.
Skupina 'A':	1. San Justo 10, 2. Carapachay	7, 3. San Martin	5
Skupina 'B':	1.	Slovenska vas 9, 2. Pristava	7, 3. Ramos 7
SFZ
Skupina 'A':	1.	Carapachay 8,"2. San Justo	7 3. San Martin	7
Skupina 'B':	1.	Pristava 10, 2. Ramos 7, 3.	Slovenska vas 6
ZAHVALA
Zveza slovenskih mater in žena se zahvaljuje za številne darove v dobrodelni sklad: ga. Mara Kužnik 50 pesov v spomin ge. Marti Jeločnik; družina Rožanec 50 pesov v spomin ge. Marti Jeločnik; N.N., Palomar, 20
pesov; N. N. 500 pesov; Jože Rus (ZDA) 100 dolarjev; dar pariških Slovencev 500 dolarjev; Nabirka ob koncertu Marijinih pesmi 500 pesov; v spomin pokojnih Silva Lipovška in Franca Koresa darujeta A. in P. 150 pesov; N.N. 50 dolarjev. Vsem naj Bog stotero povrne!
Naš dom
San Justo
Jaz bom pa stopil v sredo naših dni...
zato planili bodo, vem, na mene... Lozje Grozde
DOMOBRANSKA PROSLAVA
v nedeljo, 23. junija po sveti maši
Polaganje venca pred spomenikom Franceta Balantiča. Spominska akademija v dvorani na čast padlim.
Slavnostna govornica: Prof. Metka Mizerit
Sodelujejo otroci Balantičeve šole, recitatorji in Mešani pevski
San Justo.
zbor
ZA SM
... in možu, ki si nikoli ni spomnil mojega rojstnega dne, zapuščam robec, da si bo delal vozle.
Znana filmska igralka pričakuje naraščaj in to objavijo časopisi.
Marička: „Kako pa ve, da bo dobila otrokaI" janezek: „Mar misliš, da ne bere časopisov?"
NAŠ DOM
SAN JUSTO
Nedelja, 30. junija ob 16. uri
TOMBOLA
Pričakujemo vas, rezervirajte si dan!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA in MUTUAL SLOGA
Glavna pisarna: uradne ure od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure.
Bine. Mitre 97 - Ramos Mejia - Tel.: 4656-6565