PRIMORSKI DNEVNIK Mostnina Dlacana * gotovini 'in i. Abb. Doatale I gruppo - 4U llT Leto XXH. Št. 96 (6383) TRST, sobota, 23. aprila 1966 DRUGI DAN OBISKA SOVJETSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V ITALIJI Skupni cilji miru in sodelovanja predmet razgovorov z Gromikom Dopoldne se je Gromiko sestal s Fanfanijem, popoldne pa z Morom in Nen-nijem - Danes podpišejo konvencijo o tehnično-znanstvenem sodelovanju RIM, 22. — Današnji dan obiska sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Rimu je bil zelo na-P°ren. Minister se je dopoldne po-Bov&rjal s Fanfanijem, popoldne z Morom, opoldne je priredil kosilo a italijanske oblasti, zvečer pa se Je udeležil sprejema, ki ga je pri-re®l sovjetski veleposlanik v Ri-Kozirev. popoldanski pogovor med Gro-Jnikom in Fanfanijem je trajal do-n (jve ur; Prisotni so bili vsi jn®i sovjetske delegacije, z ita-janske strani pa poleg ministra anfanija še podtajnika Lupiš in »Sari, veleposlanik v Moskvi Sen. da ?eneralni ravnatelj za gospo-nik 3 vPrašanja Ortona, namest-fisneralnega ravnatelja za kul-n_ stike s tujino Valdettaro, chjCe nik kabineta ministra Mar-]u-?n' generalni ravnatelj za pori i9na vprašanja Gaja, vršilec tula0®*! generalnega tajnika Ca-n “P°. načelnik urada za vzhod-*k„*vroP° Favale in načelnik tipnega urada Gardini. ajprej so pregledali dvostran-ličn °^nose in ugotovili, da se odri.:!? razvijajo, o čemer so po-r?° Poročali pristojni strokov-ki obeh delegacij. Ministra sta da ?snovi teh poročil zaključila, zakl?e-imo*no 3utri podpisati ob del« ..u novega sestanka obeh ®gacij sporazum o tehnično-hstvenem sodelovanju. Zunanji minister Fanfani med pogovorom z Gromikom Po kratkem premoru so nadaljevali razgovore o splošnih vprašanjih. Govorili so o važnih mednarodnih zadevah. Tako so podrobneje proučili vprašanje evropske in svetovne varnosti, razorožitve in neširjenja atomske oborožitve, kar vse je povezano z mednarodnim ravnotežjem in utrditvijo miru, kar je osnovni cilj vseh narodov. O teh vprašanjih 11|i!iittimii||,||||||„„,l,l„l,,tll,III|llllllnllllltlll(llt||I|m||||I|(||||||||||1||||I||||||(|||mi||,m|t|'|||nm Razprava v zvezni skupščini sfrj Pred novimi ukrepi za gospodarsko reformo Izmenjava ratifikacijskih listin oktobrskega sporazuma z Italijo o odobritvi finančnega kredita Jugoslaviji (Od našega dopisnika) 22. — Danes je v dr-81,1 tajništvu za zunanje zade- bodo jutri ponovno govorili. Zvečer pa je sprejel na vljudnostnem obisku sovjetskega zunanjega ministra ministrski predsednik Moro. Pri razgovoru so bili poleg Mora in Fanfanija še oba veleposlanika in diplomatski svetovalec predsednika republike Pornpei Francija in NATO PARIZ, 22. — Komisija za obrambo v skupščini zahodnoevropske zveze je imela pred dnevi tajne seje v Parizu pod predsedstvom nem. škega demokristjanskega poslanca Kliesinga. Razpravljali so o Franciji in o NATO. Kliesing je danes izjavil, da se je na zasedanju komisije pokazalo, . da bonska vlada želi, naj franco-i ske čete ostanejo v Zahodni Nem-' čiji tudi po njihovem umiku iz NATO in tudi če se bodo ZDA te- Ve n«, ^jmstvu za zunanje zade-skjh p/avljena izmenjava ratifikacij. Jcoi.r^trumentov sporazuma med Italijo o odobritvi fc^ijo m 1yedita Juf?oslaviji> P°d- SKi ....... v Rimu 30. oktobra i965. °Draunavo ratifikacijskih listin sta šfvn , svetnik državnega tajniki uT«. .zunanje zadeve Srdja Priča gradil J^^sRi veleposlanik v Beo-*u“ Soberto Ducci. S tem spora-viji J® Italija odobrila Jugosla-lir vKredit v znesku 45 milijard gosnnrf2vezi z izvajanjem ukrepov ^euaarske reforme. iie S« tf1 gospodarski svet zvez-5ejah PSCine sta danes na ločenih gUjail,,/spravljala o gospodarskih fornip začetka izvajanja re- sluiif' K°t uvod v razpravo je sednik poroeil°. ki ga je podpred-Boris v zvezn®f?a izvršnega sveta seji nv^/aigher Podal na skupni brali svetov, na kateri so iz-Prinro,^ Posebno komisijo, ki bo £ svila zadevne sklepe, nj faighej- je v svojem poročilu darstvi.rugim ugotovil, da je gospode ,, v začetku izvajanja refor-da jy°Po° na pot stabilizacije in re2,.,.8 m°č pričakovati, da bodo s brni' v.letošnjem letu v skladu tikk 'iPoroijami gospodarske polive j« j. Potrdilo te svoje ugotovit-Prvem x Mgher omenil, da se je v clvivnii„ietrtletju letos proizvodnja isto* dnK za 6 odst. v odnosu na Uje rti, , lani in da je to povečanjem „ženo v glavnem s povečala Se • od.uktivnosti dela. Dodal Je, dh’^.Je ‘zvoz v prvih treh mese-Voz ,°Vefsl za 19 Odst., da je izpoveva.,. odst- večji od uvoza. S Prišlo 7®?? Produktivnosti dela je dohorivtU,treibno čimprej sprejeti r-aPoveri°?n' nafrt. Kraigher je spreiet- ’ da bodo v kratkem speva]1 ,nt>vi ukrepi, ki bodo pri-50V (nJ1 Uurejevanju tržnih odno-9dnosouebno Položaja trgovine in ialcij ■ med trgovino in proizva-li r >n okrepi, ki bodo zagotovi-Pih «r!jn.a nejžo uporabo kredit-tu Se dstev. 2e v prihodnjem le-^®tjniiK redvideva omejevanje na-jSorale * kreditov, tako da bodo ** laj.-^, gospodarske organizacije ir®bnani v. v*rov zagotavljati po-.Vain .0t>r?'n.a sredstva Predvi-®jo liL.*® dalje ukrepi za nadalj-?>a ;n eralizacijo deviznega rešile obvf^anje trgovine. Kraigher j^adu eS"‘ Poslance, da bodo v datki »J1 smemicami reforme iz-Zl>1aniša^znega Proračuna že letos ^krjev n* za 30 milijard starih di-V I>c>slane FNOM je na vabilo ministra privolil v pogajanja na ministrstvu za delo. Istočasno je tudi privolil na preklic stavke, ki je bila napovedana za prihodnji teden. S formalnimi izgovori pa ni sprejel poziva ministra, naj se dajanje zdravstvene pomoči normalizira. Zato bodo zdravniki tudi danes še vedno zahtevali neposredno od pacientov honorar za zdravniško pomoč. Zbornice se izgovarjajo, češ da ne gre za stavko, temveč odpoved dogovorov med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami, zaradi česar so do podpisa novih dogovorov odnosi med zdravniki in bolniki urejeni samo s splošnimi zakoni. V Avstriji je prehod socialistov v opozicijo povzročil tudi polemiko v parlamentu glede Južne Tirolske. Bivši socialistični zunanji minister Kreisky je kritiziral svojega predhodnika, demokristjanskega zunanjega ministra Gruberja, ki je podpisal avstrijsko pogodbo z Italijo, češ, da je to »strahotna hipoteka«, ter je pozval novega zunanjega ministra Tončiča, naj se obveže, da doseže mednarodna jamstva za Južno Tirolsko, t.j. mednarodno arbitražo za primer nespoštovanja obveznosti. Kreisky je poudaril tudi dejstvo, da je s prehodom socialistov v opozicijo južnotirolska SVP _ „—, — izključila iz svojih vrst socialneea so socialisti pozdiavili vladni zakon- demokrata dr. Jennyja ki je usta-ski načrt, ker predstavlja ustvar- novil posebno stranko. ’ Sovjetska delegacija se je danes' Sele včeraj se je zvedelo, da j* dalj časa razgovarjala na zunanjem pred dnevi predstavnik bonske vla-ministrstvu o dvostranskih in sploš- de na tajni seji obrambne komisije Zahodnoevropske zveze izrazil željo, da bi francoske čete ostale v Zahodni Nemčiji tudi po umiku Francije iz NATO, čeprav se bodo ZDA temu uprle; vendar ne bi sme-le ostati kot »okupacijske« čete, ker bi to odvzelo bistvo glavnemu argumentu bonske vlade, da Vzhodna Nemčija ni država, temveč sovjetsko okupacijsko področje. Zaradi te-ga bi morala bonska vlada skleniti s pariško nov zadevni sporazum. Vodstvo demokristjanske stranke pa je v Bonnu včeraj odobrilo izme-njavo političnih govornikov za javna zborovanja, ki naj bi bila v Zahodni in Vzhodni Nemčiji; izmenjavi so naklonjeni tudi liberalci. V Južnem Vietnamu so partizani napadli včeraj z možnarji letališče v Pieiku in poškodovali 23 letal ter povzročili smrt dveh vojakov. Partizani so tako blizu Sajgona, da so ameriški bombniki včeraj bombardi, rali neko področje, ki je oddaljeno od mesta samo devet kilometrov, nato pa so sajgonski vojaki začeli obširno operacijo, vendar partizanov niso več našli. Sevemovzhodno od Sajgona, 530 kilometrov daleč, pa se je vnela bitka, ki je trajala deset ur. Ameriški poslanik v Sajgonu Cabot Lodge je s svojo včerajšnjo izjavo že spravil v dvom možnost uspešnih volitev v ustavo-dajno skupščino, ki jih je obljubila Kijeva vojaška vlada. Rusk je obtožil hanojsko vlado, da ni storila nič, da bi dokazala, »da se odpoveduje namenu polastiti se s silo Južnega Vietnama«. Hkrati je saj-gonska vlada zavrnila predlog za sklicanje morebitne mirovne kon-femece, ki naj bi bila v Burmi ali na Japonskem, brez predstavnikov osvobodilne fronte, kakor je svoj čaa predlagal senator Mansfield. Senator Fulbright pa je včeraj opozoril, da bo v ZDA «vedno bolj naraščala vojna mrzlica, upanje bo prepustilo mesto strahu, strpnost in svoboda diskusije pa lažnemu patriotizmu«, če bo vietnamska vojna trajala brez možnosti zmage ali sporazumnega miru. Demokratični senator Gore pa je pozval Johnsona, naj izkoristi napovedane volitve v Južnem Vietnamu za začetek pogajanj. 23. aprila 1966 JOSIP VIDMAR Iz dnevnika -16. IV. 1966 Cez nekaj dni bo 25-letnica u-stanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (27. IV. 1941). Njen prvi predsednik Josip Vidmar je v ljubljanskem Delu objavil iz svojega dnevnika sledeče razmišljanje ob tej priložnosti: četrt stoletja Je v zgodovini naroda bežen trenutek. Včasih pa se zgodi, da se tudi velika zgodovinska stvar odigra v drobcu takega trenutka, če se v njem zgoste ln zgneto usodni dogodki, odločilni sklepi, dejanja, polna prelomnih posledic. Tak drobec zgodovinskega časa je bil mesec april 1941, katerega petindvajsetletnico smo praznovali in bomo praznovali s šestim kongresom Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, s proslavo ustanovitve Osvobodilne fronte in z zgodovinoslovskim simpozijem, posvečenim razmotrivanju in razboru te organizacije z najrazličnejših vidikov. Mesec april je bil pred petindvajsetimi leti za nas nenavadno buren in iz čim večje razdalje ga gledamo, čim bolj nam spomin briše nebistvene vmesne dogodke, bolj se nam razkriva njegov edinstveni, z zgodovino nabiti potek mogočnih dogodkov, ki se z logiko in nujnostjo velike dramatike vrste pred našimi očmi: konec marca državni udar in odpad od trojne osi, Hitlerjev napad na Jugoslavijo, njen zlom in okupacija, konec aprila ustanovitev Antifašistične fronte Slovenskega naroda in začetek osvobodilne vojne zoper okupatorje. Koliko je bilo v vseh teh dogodkih napetosti med zgodovinskimi energijami tedanjega časa, ki so se danes ali izčrpale ali razšle ali se preoblikovale v nove in drugačne zgodovinske energije! Koliko se je v njih izživelo osebnih usod, naporov, junaštev, težkih odločitev, vsakršnih dejanj! Kje so v skladu z zakonom o neuničljivosti snovi in energije vse te storitve, v kaj so se preobrazile, kakšna stvarnost je tako imenovano stanje stvari, v katero se je vse to izlilo, v kar je izginilo, da bi mu dalo nekaj svoje podobe in mu vsaj rahlo vtisnilo svoj pečat, svoj značaj, ki je bogvedi kakšna sinteza vseh teh individualnih m,oči in nemoči in še tistih, komaj umljivih in komaj slutenih sil, ki žive in mogočno snujejo v človeških družbah in ki gotovo niso individualne. Res si je težko predstavljati, da je vsa ta minulost tako ali drugače prisotna v sedanjem stanju stvari, v njegovem smislu in njegovih zgodovinskih silnicah. Kakšne težko razumljive stvari: družba, zgodovina, njena kontinuiteta, smisel individual-n'h usod in življenj in smisel življenja velikih kolektivov! Toda to neurejen j filozofiranje o človeku in zgodovini nikakor ni smisel mojega današnjega pisanja. Moj namen je prispevati nekaj malega k poživitvi spomina na odločilno dejanje velike drame, ki se je odigravala pred nami ali nad nami pred petindvajsetimi leti, k poživitvi spomina na ustanovitev Osvobodilne fronte, se pravi oboroženega boja zoper okupatorje, kar je gotovo najpomembnejša zgodovinska odločitev Slovencev. Kot taka pomeni začetek novega razdobja v naši zgodovini ln ta začetek zasluži naš svečani spomin, zasluži, da ga priznamo kot naš najznamenitejši narodni praznik. Najprej nekaj na videz zgodovinskega. Udeležencev ustanovnega sestanka antifašistične fronte Slovenije je bilo osem; od njih nas je živih še pet. Sestav povabljencev se bo zdel po svojih številčnih razmerjih marsikomu težko razumljiv. Trije komunisti, predstavnik Sokola, predstavnik krščansko socialnega delavstva in trije kulturni delavci. Nekoliko je nemara na ta sestav vplivala predzgodovina snujoče se organizacije, zlasti Društvo prijateljev Sovjetske zveze, v katerem so vidnejšo vlogo naravno igrali zlasti intelektualci, predstavniki kulture. Svoj vpliv na osebni izbor za ta sestanek pa je imel nemara tudi osebni okus Borisa Kidriča, ki je morda hotel dati ustanovitvi Fronte nekoliko bolj tehten ali svečan značaj, zaradi česar je povabil nanj kar tri kulturne delavce: profesorja dr. Frana Sturma, Ferda Kozaka ln mene. Tak okus je Boris Kidrič kasneje pokazal še večkrat, saj je zmeraj in povsod pazil na sodelovanje tako imenovanih kulturnikov, kateremu je pripisoval poseben pomen. V vsakem primeru Je za naše življenje značilno in za zgodovino omembe vredno, da so bili pred usodno odločitev med prvimi Slovenci postavljeni trije predstavniki kulture, kar meče posebno luč tudi na to odločitev. Organizacija, ki je bila takrat ustanovljena, ima zelo slavno, pa tudi nenavadno zanimivo zgodovino. Z nalogo, ki si jo je postavila prvega dne svojega obstoja, z vodstvom osvobodilne borbe, je hočeš nočeš začela prevzemati vrsto vodstvenih državnih funkcij, ki Jih je opravljala do osvoboditve in vse do ustavodajne skupščine. Ta čas predstavlja njeno junaško veličino in moralni kapital, g katerim je morala vstopiti v drugo fazo svoje eksistence, ki traja do današnjega dne. Kakor je med vojno prevzemala državno oblast, tako jo Je po vojni oddala in se polagoma razvila ali razvijala v tisto, kar je ali kar naj bi bila: vsenarodna politična organizacija, ki naj v množicah delovnih ljudi budi, vzdržuje in usmerja revolucionarno socialistično misel in ki na tej misli išče najprimernejših oblik, najboljših možnost! za njeno uresničenje v našem življenju. Taka je današnja Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki Je nastala iz Osvobodilne fronte, in kot taka Je eden izmed najmočnejših faktorjev vse naše politike, se pravi naše poti v socializem in naše graditve nove, brezrazredne družbe in s tem novega, socialističnega človeka. V duhu teh smotrov Je Socialistična zveza delovnega ljudstva vsekakor enotna in vsedržavna organizacija. Toda spričo različnosti v razvoju in notranjem položaju v posameznih republikah, so njene metode dela in njene konkretne naloge v vsaki izmed njih vendarle drugačne. Problematika življenja v Sloveniji je v bistvu gotovo vsaj v nekih ozirih preprostejša kakor na primer v Bosni in Hercegovini, čeprav je glede drugih vprašanj nemara življenje pri nas bolj komplicirano. Naloga in vloga Socialistične zveze se na Slovenskem gotovo razlikujeta od vloge in naloge te organizacije na primer v Srbiji; skratka, pri vsem svojem splošnem jugoslovanskem značaju ima Socialistična zveza v vsaki republiki in v vsakem od naših narodov vendarle tudi drugačen smisel in pomen, kakor ima v vsakem izmed njih tudi drugačen čas in način nastanka in drugačno zgodovino. Seveda pa je in mora ostati jasno, da se te različnosti v nobenem primeru ne smejo razrasti v nesoglasja ali celo v nasprotja. Specifične naloge Socialistične zveze v posameznih republikah ali narodih morajo tedaj rasti iz specifičnosti življenja. Zaradi tega Je seveda jasno, da morem razmišljati samo o posebnih nalogah naše, slovenske Socialistične zveze. Važnejših in perečih specifičnih problemov vidim v našem življenju sorazmerno majhno število in naša pozornost naj bi veljala predvsem njim. Prvi izmed njih je in ostaja še vedno naš nacionalni problem, ki še vedno ni rešen do kraja ali vsaj ne razčiščen s popolno doslednostjo. Enakopravnost in vse pravice, ki nam jih priznava ustava, so priznane v načelu, niso pa še z vso jasnostjo realizirane za nas na vseh sektorjih življenja v naši državi. To velja zlasti za območje jezikovne prakse in za eksistenčne pogoje Slovencev v zvezi z njihovim jezikom. Enakopravnost za nas ni do kraja izvedena, čeprav bi lahko bila in bi nemara morala biti. Socialistična zveza je prva poklicana za modro ustanavljanje pravega reda v tej občutljivi in živčni problematiki. Nobenega dvoma, ni, da je temu vprašanju že posvetila svojo pozornost. Ali pa je je posvetila dovolj, dovolj konkretna in dovolj uspešno? Kakor je jasno, da se je ravno tu treba varovati vsakega šovinizma, in vsake ozkosrčnosti, se mi vendarle zdi, da je Zveza to vprašanje obravnavala preveč samo načelno. Načelno so namreč stvari jasne in priznane; praksa je polje, kjer nastajajo in kjer resnično obstoje važni problemi. Druga važna naloga naše Socialistične zveze je vprašanje njene demokratizacije, ali bolje rečeno stopnjevanje, izpopolnjevanje njene demokratičnosti. Gotovo je ta naloga vsedržavna, toda oblika in stopnja, za katero gre zdaj pri nas, sta verjetno specifično naši, kajti kljub vsemu je demokracija med Hami drugačna kakor drugod po Jugoslaviji, dasi s tem ne trdim, da je boljša ali višja. Minuli kongres Socialistične zveze Slovenije je pokazal stanje te stvari pri nas. Napredek demokracije na njem je bil očiten, znamenit in resnično razveseljiv. Imel sem pa pri opazovanju tega dejstva slutnjo, občutek, da se je tu demokracija ma nifestirala tako rekoč na najviš jem nivoju, na katerem je vseka kor dosegla spoštovanja in prizna nja vredno dognanost. In zastav ljal sem si vprašanje, kako je pri nas z demokracijo na nižjih nivojih, koliko širokosrčnosti in strpnosti je srečati tam? In kar me Je posebno zaposlovalo: s kakšnimi sredstvi ali ukrepi, s kakšno organizacijsko mehaniko skuša Zveza to demokracijo najvišjega nivoja presajati navzdol in jo uresničevati na terenu, se pravi tam, kjer je potreba po nji najlnten-zivnejša in kjer je njeno pomanj-šanje najmočneje občuteno? Zadnje specifično vprašanje naše Socialistične zveze, ki bi ob tej priložnosti o njem spregovorili, je vprašanje, ki ji postavlja naloge in dolžnosti, je vprašanje o vlogi in usodi kulture med nami. Ni dvoma, da mora biti tudi to vprašanje v svoji konkretnosti na Slovenskem postavljeno drugače kot drugod v državi. Prisotnosti predstavnikov na ustanovnem sestanku O-svobodilne fronte nisem poudaril povsem brez namena. Hotel sem namreč opozoriti, da Je bila naša kultura v velikem zgodovinskem trenutku našega naroda prisotna v prvih vrstah od prvega dne, prisotna intenzivno, in to kot moralna moč vsega našega izročila, hkrati pa tudi z navzočnostjo njegovih živih predstavnikov. Tako je bilo, sem hotel reči s tem, ker pri nas drugače ni moglo biti. Naj bo tako tudi poslej. Naj bo kultura, naj bo zavest o nji trajno prisotna v vsem našem javnem snovanju ln sklepanju, kajti razvit narod smo, ki bi mu morala biti kultura druga narava In skrb zanjo toliko kot skrb za naravno obliko svoje eksistence. Glede tega vprašanja Je bil IIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIMHIIItllllHIIIimilMIIHIIMIIIII Spolna vzgoja v ameriških šolah NEW YORK, 22. — Državna komisija za šolstvo Je sporočila, da bodo od leta 1967 dalje vključili v šolske programe državnih šol v New Yorku tudi spolno vzgojo ter pouk o nevarnosti zaradi uživanja mamil. Proučujejo tudi možnost u-vedbe tečajev o alkoholizmu In o kvarjenju zraka in vode. Nove programe bodo uvedli najprej poskusno v samo sto državnih šolah, začenši od prihodnjega septembra, dokončno pa šele v septembru prihodnjega leta. V ta namen se je sestalo okrog dvesto šolnitcov in drugih vzgojiteljev. Razpravljali so razširjenosti uživanja mamil med mladino v šolski starosti. jubilejni kongres Socialistične zveze resnično pomemben po kulturni zavesti, ki se je na njem izrazila in ki mora preiti v naše življenje. Govoril sem na začetku o bežnih trenutkih v življenju narodov. Naš sedanji, ki je še poln nedavne junaške veličine in vsakršnega poleta, traja petindvajset let. Upati je, da še ni končan, in od nas je odvisno, ali bomo znali njegovo zgodovinsko pomembnost razširiti na daljšo dobo in na žlahtnejše življenjske nologe. Dolžni smo pre-krčiti pot od osvoboditve do take ureditve vsega našega življenja, da bo resnično svobodno, demokratično in kulturno, se pravi v pravem smislu socialistično, morda prvič socialistično, in to po našem umu, po naši vesti in po naši sanji o človeku, če Izvršimo to nalogo, bomo vedeli, da so se nedavne žrtve, junaštva, težke določitve In velika dejanja naših ljudi resnično pretopili v neko višjo stvarnost, ki jih bo vredna. Godalni orkester Glasbene matice bo pod vodstvom Janka Bana, gojenca dirigentskega tečaja, spremljal pianiste Mojco šiškovič, Vero Tuta in Ravela Kodriča pri javnem nastopu gojencev šole Glasbene matice nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu um,,, ..........................,„„„„„„„„„11.1.,n, ................................................milil«............................................... V NEDELJO V MEHIKI 14 mrtvih v bitki med kmeti in vojsko Življenje je zgubilo 10 kmetov ter 4 vojaki in policaji Slabo vreme v Sneg v hribih nad Čedadom MEXICO, 22. — «Zveza kmečke sodišču in ki je tedaj izginil. Poli-skupnosti« v mehiški državi Puebla | cija je ugotovila, da je nekdo baje sporočila, da je prejšnjo ne-, ronico zadušil in je večkrat ranil deljo skupina kmetov vdrla na nje- \ z nožem. Truplo je našla njena no posestvo. Poklicali so vojake in i hči. Zločin so skrivali zaradi vi- pritoki pa so precej narastli. „„ __ _____________________ _______ _ Iz'Neaplja poročajo, da je mo- policiste, ki so hoteli kmete zapo- i sokega položaja moža. Govori pa fian veter povzročil visoke valove r . ... . • ir, nnlrn i r-»Q hlian ITI nrPVlll RIM, 22. — V mnogih predelih Italije se je vreme včeraj poslabšalo in temperatura je povsod precej padla. V deželi Furlanija-Julij-ska krajina je deževalo, v hribih pa se je vnovič pojavil sneg. Na področju Čedada je snežilo v viši- vom «Razvoj prebivalstva Italije od leta 1861 do 1961». Pred sto leti je bilo v Italiji 26 milijonov in 328 tisoč prebivalcev, 31. decembra lani pa 52.931.000. Z drugimi besedami: število prebivalstva se je več kot podvojilo in kjer je bilo nekoč sto Un\iqe ^ tflpftnll&ce 'C • * (5 ! ijlubbu ^ bliUfribtvf* V Germanskem inštitutu številni koncerti in predavanja ni nad 700 metrov, Nadiža in njeni prebivalcev, jih je sedaj 206. Knjiga diti. Toda kmetje so začeli baje nanje streljati in smrtno zadeli dva vojaka in dva policaja. Vojaki so nato začeli streljati na kmete in jih deset ubili, več pa ranili, število in zdravstveno stanje teh kmetov ni znano. se. da jo je umoril njen mož in da se je skril nato nekje ob obali reke ali pa pri svojih sorodnikih. Drugi pa govorijo, da je baron po zločinu poskušal napraviti samomor in da je sedaj v neki kliniki. Nadalje pravijo, da je padal večkrat v živčne krize in da je večkrat tudi pobegnil. Zaradi njegovega visokega položaja vodi preiskavo glavni prokurator, ker spada zadeva neposredno pristojnost prizivnega sodi ča. Sorodnike u-morjene baronice so «diskretno» obvestili, da je umrla «po nesreči«. Tudi pogreb je bil intimen. Bančni uradnik ukradel 148 milijonov lir MIAMI, 22. — Podpredsednik neke banke v Miamiju, Anibal Mercader, star 34 let, po poreklu iz Urugvaja, je skupaj z ženo m dvema sinovoma enostavno izginil. Agenti FBI so ga obtožili, da je ukradel 240.000 dolarjev ali več kot 148 milijonov lir. Policija je izdala ukaz za njegovo aretacijo. Uradniki v banki pa so povedali, da je Marcader v petek napravil «redno operacijo« v vrednosti 240 tisoč dolarjev in da ga je od takrat, niso več videli. Njegov avtomobil so našli na letalPču - , - - mija. Policija je nato ugotovila, da nirja, ki dobro obvlada teorijo; je kupil listek za potovanje v Ar- clcktromagnetizma, ki ima nekaj gentino. Sicer pa njegovi tova- prakse na področju radiofrekvenc HOUSTON, 22. — Kot smo poročali včeraj, se je prvikrat zgodilo, da so v človeško telo vključili u-metno srce, in sicer v bolnišnici bali, vendar pa zveza s Sicilijo in v Houstonu, pacientu Marcelu De- manjšimi otoki ni bila prekinjena. in nekaj škode na hišah in drevju. O podobnem poslabšanju vremena poročajo tudi iz pokrajine Caserta in iz Irpirrie. Toda največ škode je slabo vreme povzročilo na Sciliji, kjer se je smrtno ponesrečil neki 54-letni kovač, ki ga je veter, ki je pihal 90 km na uro, vrgel ob zid. V glavnem mestu Sicilije Palermu pa tudi v drugih sicilskih mestih so morali večkrat ljudem pomagati gasilci. Na neki cesti je plaz onemogočil promet, na drugi pa je podrl drevo, ki je padlo na avtomobil, v katerem sta bili dve osebi, katere so morali nato odpeljati v bolnišnico. Na skoraj vseh cestah je promet otežkočen. Morje je zelo razburkano, zlasti ob jugozahodni o- rubberju. Danes poročajo, da je njegovo stanje «zadovoljivo». CERN išče inženirje Evropska organizacija za jedrske letali’č’1 Mia- ] raziskave — CERN — išče in'e- riši v banki trdijo, da je bil zelo dober uradnik, ki je nodlično poznal svoje delo.« Trdnjava na dražbi in ki dobro obvlada temelje fizike. Potrebujejo predvsem takega inženirja, ki ima nekaj let prakse in ki obvlada francoščino in angleščino. Kdor se zanima za podrobnejše podatke, naj pi e na naslov: A.N.I.A.I. — Associazione Nazionale Ingegneri Ar. Pač pa so bili na teh otokih — zlasti na Pelagijskih — poškodovani številni čolni. V Trapaniju je pod vodo nižji del mesta. V nekaterih hišah je voda visoka skoraj pol metra, vendar pa zaradi pomoči gasilcev škode ni bilo. Iz Pisticcija (Matera) poročajo, da je padal gost dež pomešan z rdečim peskom — verjetno ga je prineslo iz Sahare — po vsej pokrajini, kjer je že od zgodnjih jutranjih ur grdo vreme. V višjih legah je gosta megla, ki ovira promet. REKA, 22. — Na obalnem področju kvarnerske riviere se je danes spustila temperatura na 10 stopinj. Večja ____ ohladitev je bila chitetti Italiani, Roma, zabeležena v Gorskem Kotaru, Piazza Sallustio 24. i kjer je celo padal sneg z dežjem. Ista organizacija CERN potre-1 Na severnem Jadranu piha moč-buje elektrotehničnega ali elektron-. na buria, ki je v Senju dosegla PARIZ, 22. — Letos bodo 1. junija na dražbi prodajali trdnjavo Pourtalet, kjer so bili med vojno ____________________________ _______ _________ ^ c internirani najbolj znani tranco«ki j s,ie„.a in enirja, dal je elektroteh-1 »krog 100 km na uro Zaradi moč- politični voditelji: Leon Blum, Edo- j n;j;nCj,a in enirja ali inženirja za ne burje danes ni deloval trajekt uard, Daladier, Paul Renault, Geor- j me]lanj|l0j dva in enirja s prakso med Reko in Cresom, ges Mandel in pozneje tudi mar .r.; y elektrotehniki, elektroniki in me-Petain. Izklična cena znaša 18.000 ■ hanild Kdor želi imeti podrobno-frankov, t. j. 2 milijona in 300.000 | sjj naj se obrne na gornji naslov je zelo obsežna in šteje 800 strani. Precejšnja in vsestranska je dejavnost tržaškega Germanskega inštituta (Ul. Coroneo 15); umetniške prireditve se na sporedu prepletajo z znanstvenimi predavanji. — Pred dnevi je imel v dokaj veliki dvorani z več kot 200 sedeži recital pianist Detlef Kra-us. (Velja takoj pristaviti, da je bil to v tej sezoni že deseti koncert.) Pianist, ki ga moramo še šteti med mlade, si je za svoj koncert izbral Beethovna, Brahmsa, Bartoka in Liszta. Najprej je odigral Beethovnovo Sonato op. 31 št. 2, za tem pa Brahmsove Variacije in fugo na temo Hdndla op. 24. Kraus je umetnik, ki se z vso dušo predaja igri ter pri tem ustvarja lastno interpretacijo, ki je pa kar najbližja avtorjevi zamisli. Pri prvih dveh avtorjih je v tem pogledu zlasti ugajal Brahms. Sledila je Bartokova Suita op. 14, pravi biser v lepi izvedbi. Potem je pianist spet posegel časovno nekoliko nazaj ter zaigral tri Lisztova dela, Pe-trarcova Soneta št. 1G4 in 123 ter valček «Mefisto». Tudi tu je pianist dokazal svoje mojstrstvo tako v poglobljeni igri kot v virtuoznosti, kar mu je pridobilo mnogo priznanja hvaležnega občinstva, ki je popolnoma zasedlo dvorano. Arhitekt Horst P. Dollinger iz Stuttgarta, ki je znan po vsem svetu po svojih arhitektonskih načrtih, polnih fantazije, je napravil tudi načrte za dva televizijska stolpa; eden je namenjen zahodnemu Berlinu in bo visok 300 m, drugera pa bo dobila Casa- blanca in bo visok celo 550 m. Stolp sestavljajo pravzaprav trije samostojni stolpi, v katerih so hitra dvigala, ki bodo dvignila o-biskovalce do 270 m (v višjem stolpu pa do 500 m), kjer bo restavracija sferične oblike. Načrti pa morajo biti najprej odobreni. RIM, 22. — Osrednji zavod za sta- lir. Pričakujejo, da se bodo dražbe j ^lAI? obrazci *a proVn£ pa" se!t4stiko Je obJavil P°d nasl°- udeležile tudi Številne osebe iz ino (jgjjjjg neoosredno pri CERN, iiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiniiii««tiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiia«iiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiHitiiniitiiiii zemstva. personalni oddelek, 1211 81-letni baron umoril 82-letno baronico? LIEGE, 22. — Sele danes se je zvedelo, da Je bila 82-letna baronica Juliette Sloet van Oldruiten-borgh umorjena v hiši svojega mo-ža, ki je star 81 let in je po poklicu glavni advokat pri prizivnem G e n č v e 23, Suisse — Sviz. z e r a. ANI Al je prejela tudi pooblastilo od OZN, naj poi če inženirje kemije, ki bi bili pripravljeni delati v Bolgariji in v Jugoslaviji šest mesecev oziroma en mesec. Kandidati naj se javijo do 29. aprila 19G6 pri ANIAI na gornji naslov v Rimu. ANIAI poudarja, da je nujno znanje naslednjih jezikov: za Bolgarijo nemščina ali (in) ruščina, za Jugoslavijo pa angleščina ali ruščina ali francoščina. Aldo Donati (sam navaja, da ima dve imeni: Aldo Gino Carlo Do-nati in Aldo Carlo Andrea Giannini) pred sodiščem v Messini. Obto. žen je, da se je petkrat poročil (aretirali so ga, ko bi se moral pravkar še enkrat poročiti), ko so še vse žene žive. Obtoženec zna kar zabavno najti izgovor za vsako obtožbo. Najbrž se bodo z njim ukvarjali še psihiatri Koprski prosvetni delavci so bili na študijskem potovanju v Italiji Pobudnik tega potovanja (že četrtega te vrste!) je bila po druinica Društva bibliotekarjev Slovenije za Primorsko. Udeležilo se ga je 18 prosvetnih delavcev (bibliotekarjev, profesorjev itd.) iz Kopra, Izole, Sežane, Postojne in Ilirske Bistrice. Potovanje je trajalo tri dni (4. IV. do 6. IV.). Eden od glavnih ciljev potovanja je bil Mednarodni sejem mladinske knjige v Bologni Ogledali pa smo si še nekaj večjih italijanskih knjižnic. Kot prva je prišla na vrsto Umverzitetna knjižnica v Padovi. Njena ravnateljica nas je prijazno sprejela in nam razložila metode dela knjižnice. Slovenske knjižničarje so seveda najbolj zanimali katalogi, saj se v njih po navadi zrcali vse, kar je dobrega ali slabega o knjižnici. Lepo urejena padovanska Univerzitetna knjižnica šteje o-krog 600.000 zvezkov in trna štiri kataloge: avtorskega, pred- metnega, sistematičnega (Dewey) in pa ie centralni katalog, ki pomeni evidenco knjižničnih fondov vseh univerzitetnih inštitutov in pa večjih knjižnic v Padovi. Kljub temu, da je ta knjižnica izredno bogata, dela v njej le 30 ljudi. Lahko je bilo ugotoviti, da so na Slovenskem na podoben način urejene vse študijske knjižnice. V Bologni smo si prosvetni delavci ogledali najprej Mednarodni sejem mladinske knjige. Prirejajo ga vsako leto Za to skrbi poseben zavod, namreč • Ente autonoma per le fiere dt Bologna». V programu ima še razne druge sejme in razstave. Na knjižni razstavi je tokrat sodelovalo 19 držav s 136 založbami. Zanimivo je, da so bile na sejmu zastopane vse socialistične dežele razen Kitajske in Albanije. Kot kunoziteto naj navedemo, da so na sejmu razstavljali Kitajci s Formoze (Taj-ivan), vendar tako, da njihove knjige niso prav nič privlačevale. Vse so bile enakega formata ; imele so slike na zunanji strani prve platnice in bile so tiskane na zelo slabem papirju. Na sejmu so bile najbolj bogato zastopane italijanske naložbe (30), od katerih sta zbujali prav posebno pozornost za ložbi Marzocco in pa Mondado-n. Francija je bila zastopana z 22, Anglija 19, Švica 18 in Avstrija s 16 založbami. Zelo obsežen stand je imela Sovjetska zveza, Jugoslavija pa je bila zastopana kar s 7 založbami in od teh je zavzemala najbolj vidno mesto Mladinska knjiga iz Ljubljane, ki po obsegu in lepoti publikacij ni pran nič zaostajala Za drugimi založbami. Zelo bogat je bil zatem zlasti obisk bolonjske Univerzitetne knjižnice Njen ravnatelj se je močno trudil, da bi Slovencem predočil način delovanja knjižnice in pa njen pomen. Posebnost te knjižnice so nekatera «samostojna telesa» (corpora se-parata), namreč knjižnice, ki jih je zavod prejel v dar ali pa kot zapuščino. Tako posebno telo je tudi fond generala L.F. Marsili-ja (1658-1730). Ta znameniti pri-rodoslovec in vojskovodja je v času protiturških vojn potoval po Podonavju ter opisal zanimivosti teh dežel. Italijani ga smatrajo za enega od utemeljiteljev oceanografije. Nekateri stari knjižnični /ondi so nameščeni na originalnih policah. Obiskovalec knjižnice zaradi tega lahko ugotavlja, kako se je v Italiji razvijalo knjižničarstvo tudi po tej plati. Bo-lonj ska univerzitetna knjižnica hrani tudi dva stara srbska ko deksa (iz leta 1230 in iz leta 1403), Enako bogat je bit tudi obisk bolonjske Mestne knjižnice, ki je nameščena v stavbi stare u-ni verze (Archigmnasio). Tu smo si ogledali knjižnice in pa prostore stare univerze, ki je danes prav svojevrsten muzej. O-hranjene so knjižnice vseh oddelkov stare univerze z arhivi vred. Povsod na stenah so naslikani grbi plemiških sinov z vsega sveta, ki so tu študirali. Večkrat smo opazili na njih naziv «IUiricus». Ta stavba s svojimi arhivi in freskami je za zgodovinarja res neizčrpna zakladnica. Na študijskem potovanju smo si ogledali tudi številne umetniške in zgodovinske spomenike v Ferrari in Benetkah. V trajnem spominu nam bo ostal Marža-bot to, kjer smo bili deležni prav toplega sprejema. Tajnik občine Marzabotto nam je povedat, da je na bližnjih hribih leta 1944 operirala partizanska brigada • Etella Rossat, ki je nemškemu okupatorju zadala hude udarce. Zato so se Nemci maščevali nad nedolžnim prebivalstvom in poklali 1830 ljudi Med njimi je bilo mnogo otrok in celo dojenčkov. Marzabotto so zatem do tol požgali. Iz Italije smo se vrnili s prijetnimi titisi zlasti na Bologno, kjer so naj še posebno lepo sprejeli in se trudili, da bi bilo naše študijsko potovanje čimbolj plodno. Srečko Vilhar V četrtek bo v Germansket» Inštitutu predaval univ. prof. Wal' ter Leisner o temi sPredsedn* vlade v bonski ustavi». Najavlje* pa je že tudi koncert, ki bo * maja. Igrala bosta pianistka E* ka Frieser in čelist Gerhard tel. Znano nam je, da je PiantsK ka že nastopila tako v Ljublpni kot v Dubrovniku z dirigentom Bogom Leskovicem in Antonom Nanutom. V Strunjanu zaseda svet jugoslovanskih akademij KOPER, 22. — V počitniškem domu izvršnega sveta Sloveni] v Strunjanu se je pričelo dane dvodnevno zasedanje sveta goslovanskih akademij znanos in umetnosti. Poleg akademike na zasedanju sodelujejo predse nik jugoslovanske akademij znanosti in umetnosti dr. Grfl Novak, predsednik slovenske a' kademije dr. Josip Vidmar ** predsednik srbske akad emU1 znanosti dr. Velibor Gligoriž. «Nova pot« Zadnja številka Nove poti prf teklega letnika objavlja na M’ vodnem mestu govor Stanke Cajnkarja Dvaset let v svobod1 (na občnem zboru CM D). Ee' kateri naslednji članki segel0 v zgodovino. Franc Perko je na' pisal članek Prva slovenska me-tropolija tn njen pomen za vence, Maks Miklavčič Cerkvene središča za Slovenijo do srede 18. stoletja in isti autor še Vloga slovenskih škofij v zadnji" dveh stoletjih. Ko avtor pro" koncu članka navaja nekatere škofe, nadaljuje: «Enako pogum' no je stal na pozicijah slovenstva goriški metropolit Franc "• Sedej, ki je nastopil 1906 in sl umaknil šele fašističnemu nas1' lju. Sedej ni samo osebno trdno stal, ampak je bil opora Iv°' nu Trinku in sodelavcem, ki s° ohranjevali slovenstvo na Beneškem, kjer Slovenci še dane1 ostajajo sirote brez očetovskeS0 varstva v šfco/u, ki bi jih varoval. (Sliši se, da se bo v tem pogledu kaj izboljšalo. Op. Vr‘l V Gorci sami se je naš položni * prihodom nadšfco/a Margottija še poslabšal, po njegovi smrt1 pa nekoliko ublažil. V Trstu so za Ravnikarjem dobili spet škofa s KranjskeO0’ Jerneja Legata (1846-75). Nje9°' va morda prevelika popusti)1' vost je dala Italijanom v Tr>tu možnost, da so začeli bojevitej* nastopati, vendar so se hrvaški nasledniki Jurij D obril1 (1875-82), Ivan Glavina (1882-9^1 in Andrej M. Sterk (1896-1901> Še nekako znašli (Glavina se 1* 1896 odpovedal), po medvladi0 Nemca Franca Nagla (1902-1°> Pa se je tretji Kranjec, žkof Andrej Karlin (1911-19) moral zaradi slovenstva umakniti d°' mov. Vztrajati ni mogel tu do smrti ne blagi Italijan Angel0 Bortolomasi (1919-23) in ne vvv devni Furlan Alojzij Fogor (1923-36), Obdržal pa se je riato do danes Anton Santin, a je vsem dobro znano, za dim teži njegovo škofovanje.» Cla' nek se zaključuje z besedami-*Iz povedanega upam, da sledi zelo razločno naslednje spozna' nje: Vse uraščanje slovenski8 škofij v trdno slovenstvo bi b' lo bistveno olajšano, ko bi sl°' venci imeli enotno metropoli)0 za sklenjen narodni teritorij. takrat, kadar so imeli naši škof' Je zanesljivo oporo v metropol'' tu, so mogli izvesti velika del0 v narodno korist (Slomšek, Je' ghč). Kot celota so se škofi1’ ki so izšli iz vrst slovenske«0 ljudstva, ob narodnih preskui' n"°h dobro obnesli, čeprav rat' lično, kolikor so imeli razit* ne darove. Zdaj ko je čas Vre' skušnje za nami, potrebujem0 prav tako metropolita, ki bo v0' dil v slogi tn enotnosti svobod' no slovensko verno ljudstvo, °b' enem pa bo ščitil tudi tiste S10' vence, ki zunaj naših mej P°' treb ujejo avtoritativne cerkvene podpore. Cas za oblikovanje enotne slovenske vernosti in cer' kvetie uprave je dozorel » V preteklost sega tudi razpre0° Jožeta Savore Pogled na gibanfa in trenja med katoliško mladij na Slovenskem med obema 00/' nama. Uredništvo opozarja, da se s tem spisom v naslovu navede-ni problem šele odpira in vabi &e druge, da o tem pišejo. Je P® ie tudi Savorov pregled dovolj nimiv, saj odkriva marsikaj cei° tistim, ki so zadevi sledili dok°' od blizu. Objavljeno je nadaH0 predavanje Janeza Janžekovič Naš dialog s sodobnim svetod1' nato številni sestavki pod skuP nim naslovom Iz krščanskega sve' ta. Med ostalimi članki in pof0, čili je tudi govor Edvarda beka Ob grobu Antona Vodnikd-S to številko, ki je sicer izšla te pred časom, je glasilo Cirilmd0' dijskega društva katoliških duhovnikov SR Slovenije zaključilo svOl 17. letnik. MOSKVA, 22. — Sovjetska vesolj’ ska postaja «Luna 10», ki se v,r _ okrog Lune, Je danes ponoči odf izvoza poljedelskih proizvo-°v- Sedanja laburistična vlada Premiera Wilsona pa je zdaj za- čela nova gospodarska pogajanja • vlado irskega premiera Lemassa. v taKo bo 1. julija letos stopil veljavo novi trgovinski sporazum. ^teklo leto je prišlo tudi do 'Jh političnih razgovorov po raz-ntve Irske, in to med predsed-°m vlade severne Irske Te-r ce°m 0’Neillom in premierom 1_j?ui>iike Irske Lamassom. Pote-1 so v Belfastu in Dublinu in ,se predvsem nanašali mejne na ob- spore. Niso pa ti bili do konca tJneh601’ d° Katerega je prišlo v tacide J-*0*132 za to Je tudi. bju.' proslav v irski repub^i: torn**e obmejne čete so npomo-80 kasneje pojasnili lanci) prešle mejo in stopile na We rePdhlike Irske. lr^iH taniJa Je zdaJ- v strahu, da bi m nacionalisti (pripadniki IRA) povzročili novih incidentov, hiei h okrePlla svoje patrulje na Buhr« med severno Irsko in re- °Valcl Pravijo, da incident ni-Vei01. ni bil tako naključen, mar-kej aa J® do njega prišlo zato, ali Se Je London hotel prepričati, , ne obstaja nevarnost pred kašo nn°Vo akcijo IRA. Britanci, ki že pred Petdesetimi leti biU — kot Hg PlnenJen° — doživeli nadvse le V*’™ Presenečenje, si ne že-Si a bi se t0 ^ enIcrat ponovilo, jtter pa tudi nekateri britanski na UP*' ie Priznavajo, da se takš-delit metna’ oziroma nasilna raz-d0, ev Irske ne more ohraniti ndar° ^ istih časopisih se po-Ja nadalje, da je zdaj nastopil Vjudno vabimo na odkritja spominske plošče sloven-®kemu slikarju JOSIPU TO-™INCU (1790-1866). Odkrili Jo bomo ob stoletnici slikar-Jeve smrti v nedeljo 24. a-Prila 1966 ob 10.30 na Gra-diSču nad Prvačino. Slavnostni govor bo imel akademik - univerzitetni pro-iesor dr. Francč Stele. čas, ko je treba na miren način urediti in rešiti vprašanje irske združitve, ker da Je izrecen britanski interes, imeti na matičnem otočju prijatelje in zaveznike, ne pa sovražnike. V resnici je težko razumeti, kako da to vprašanje iz istih razlogov in koristi že ni bilo davno rešeno. Nedvomno pa so danes tako splošne kot specifične okoliščine, sredi katerih se je to vprašanje znašlo, takšne, da je v korist tako enih kot drugih, da se ga čimprej reši. Prosvetno društvo »Primorec« iz Trebč priredi nocoj ob 20. uri koncert, na katerem bosta sodelovala zbor «Svobode» iz Sežane p. v. Evgena Prinčiča ln harmonikarski zbor nižje glasbene šole p. v. Borisa Savnika. Na sliki sežanski pevci SVOJEVRSTNO GLEDALIŠČE V RIMSKI ULICI MARGUTTA Poezija, pesem in ples ob elektronski glasbi Simfonija za Syket štev. 1» je v režiji Alda Trionfa kar lepo uspela « V Rimu, v Ulici Margutta, nad krčmo umetnikov, ki je bila pred leti slavna, ker SO jo obiskovali domači in mimoidoči eksistencialisti, so pred nedavnim odprli «Dvorano Synket», ki jo je na skrajni «Op-način» o-,premil Luca Sabatelli. Njen lastnik je isti Amerigo del Vecehio, ki se trudi obnoviti sloves Ulice Margutta. To je velika z apnom pobeljena dvorana z odrom, ki sega do sredine in ki je pobarvan v bele in črne pravokotnike. Okoli njega je nekaj grobo stesanih miz s slamnatimi stoli, ki so tudi črno-beli. Dvorana predstavlja nekakšno srednjo pot med Fellinijevim scenarijem in gostilno. Poskus, ki so ga začeli skromno, je veliko bolj uspel, kot se je predvidevalo. Je to predstava, kj temelji predvsem na kontrastih. luči in senc, na eni strani slepeče beline na drugi pa turobne črnjave. Prve gledalce sprejme dokaj zaupno stara ženska, ki čepi na odru sredi dvorane, zbija šale in še s težkim humorjem klgt nja gostjam Po približno pol ure starko odnesejo in začne se predstava, t. j, «Simfoh{ja za Synket štev. 1» z Mario Monti, Luiso DesanctiS, gospo Quasi-modo in njenim sinom ter drugimi, ki so jih našli v predmestnih plešiščih ali z oglasi v časopisih. Režiser predstave je Aldo Trionfo, ki ima veliko izkušenj z modernim gledališčem, saj je več let pogumno vodil oder »Borsa d’Arlecchino» v Genovi, ki je prvi predstavil v Italiji Becketta in Jonesca. Zrežiral Je tudi nekaj novih in zelo upoštevanih del, kot. so Brechtovi «Bobni v noči« in Pa-vesejevi »Dialogi z Leucojem«. Režiser Trionfo se ne omejuje le na to, da ne sprejema nesmisla realnosti takšnega, kakršen je, ampak ga zaostruje do skrajnosti. Po programu je ta predstava grotesken in boleč «collage», ki g| sestavljgjO Marmijevi soneti, poezije Car.a Porte, Gasparreja Stampe, Gabriela d’Annunz:a, neznanih pesnikov. 14. stoletja, «beatnikov» in Sandra Penne. Te poezije recitirajo igralci in diletanti in jih združuje glasba Synketa, ki posnema skoraj vse živalske glasove in glasove, ki jih morejo dati glash.eni inštrumenti. Vendar se vse ne konča s tem. V predstavi So podane tudi tako imenovane pesmi «ye-ye» in poezije Markija de Sade, ki jih recitira »slačilka« bohotnih oblik, ki hkrati poka z bičem. Edini osebi, za kateri je bila vloga sestavljena, sta Syn-ket in 'odlična Maria Monti, ki Se še posebej izkaže, ko v žalni obleki (kostumi so zelo lepi) recitira zelo dolgo žalostinko nad negibnim «beatnikom», od časa do časa Pa jo prekine neki «co-lettone») ki pleše «shak«» in poje «Nthče me ne more soditi«. Ostale osebe pa so takšne, kakršne Kot smo poročali razstavlja v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 v organizaciji Slovenskega kluba svoja dela — makete — umetnik invalid Branko Kadunkovič. Na sliki Branko Radunkovič pred delom svoje razstave, ki si jo je zares vredno ogledati so v resnici, v vsakdanjem življenju, pa čeprav si mislijo, da recitirajo, kar je, po mojem, odkritje te predstave: stroj s človeško vlogo, negativna vloga pevke in ljudje spremenjeni v lutke; te lutke so subretka revije, ki je neverjetno debela in ohlapna, vendar resnična, spomenik ženske, oblečene v svetlo svilo in perje, katere je sama kretnja in koprnenje. Par plesalke Cu-mani s sinom Sandrom Quasi-modom, medtem ko uprizarjata d’Annunziov — Debussyjev «San Sebastiano« sta v bistvu bolj kot kdaj ona sama. In tako dalje z dvema nekdanjima operetnima pevkama, izmed katerih je ena zelo suha, druga pa kar postavna, ki se vsako toliko in vedno, ko je to nepotrebno dvigneta in zagosto-lita. Poleg tega so še «coletto-ne» Rite Pavone, neka «kričači-ca» predmestnega plesišča, mehanik. strugar, «slač:Jka», ki smo jo že omenili, in že imenovana aparatura Synket, po kateri sta dobili ime bodisi dvorana, bodisi predstava. Tas .fantastično-znanostna aparatura, ki je zmožna oddajati vsakovrstne zvoke in celo besede in ki, opremljena kot je daje z raznobarvnimi, žarnicami , izreden scenski vtis. Ta elektronska naprava, ki igra kot orkester štiridesetih elementov, posnema ptičje žvrgoienje, smrčanje, cviljenje vrat, vzdihovanje in šumenje dreves, ima zelo prodoren in nekoliko erotičen zvok, ki pa je hkrati hladen in skoraj kozmičen. Synket je izumil italijanski inženir ruskega porekla Paul Ketov. Do sedaj sta na svetu le dve taki pripravi in sicer v .Rimu ter v New Yorku. Na večer premiere so hkrati igrali na oba Synketa Mr. Billy Smith v New Yorku, njegova soproga Jane Smith pa v Rimu, v dvorani Ulice Margutta v »Simfoniji za Synket it. 1». Na prvi pogled bi Synket lahko imeli zg telefonsko centralo, semafor ali magnetofon s številnimi rdečimi lučkami, ki se izmenoma prižigajo in ugašajo. Ko pa ga slišite, ostanete resnično brez besed. Človeškemu podoben glas satana, ki prihaja z onega sveta, to je glas Synketa, ki pa nenadoma zaigra Debus-syja, kot orkester na koncertih. V celoti je to ena najbolj nenavadnih predstav, toda režiser je znal dobro uporabiti elemente, ki jih je imel na razpolago, kajti predstava niha med absurdnim in grotesknim: najbolj človeški Pa je glas Synketa. G. U. CIRIL DEBELJAK V KULTURNEM DOMU Slovenska odprava na Kangbačenu Kot smo poročali v naši včerajšnji številki, je predvčerajšnjim zvečer v mali dvorani Kulturnega doma znani slovenski planinec Ciril Debeljak predaval o zadnji jugoslovanski odpravi v himalajsko gorovje. Predavanje so spremljali barvni diapozitivi, ki so nazorno pričali o pomembnosti odprave ter 6 požrtvovalnosti njenih članov. Jugoslovanska odprava (pravzaprav gre izključno za Slovence) je bila sestavljena iz naslednjih gornikov: Jože Govekar (vodja odprave), dr. Zupančič, dr. Andlovič, Tone Sazonov, Metod Humar, Tone Škarja, Ljubo Juvan, Marko Butinar, Zoran Jerin (novinar), Ciril Debeljak in Pavle Dimitrov. Odprava je odšla iz domovine 5. avgusta lani ter se je odpeljala z letalom do Kalkute. Od tu naprej je potovala z vlakom in sicer do Biratnagarja v Nepalu. Od tu naprej je odprava nadaljevala pot s svojimi lastnimi sredstvi, se pravi peš. Osvajanje himalajskih vrhuncev pa je vse nekaj drugega, kot ture v evropskem alpskem svetu, saj so slovenski himalajci morali prehoditi 200 km dolgo pot, da so prišli do podnožja ledenika, kjer so postavili bazno -tabociSfe. Za .prenos materiala so najeli več ' kot 200 nosačev domačinov, ki pa so se večkrat menjavali. Nižinskt nosači niso namreč primerni za visokogorske vzpone, kjer pridejo v poštev le šerpe. Od baznega taborišča se je potem pot vila po ledeniku proti cilju: Kangbačen v skupini Kan-čendzenge. Ta se dviga nad 8.000 m, a Kangbačen je le za nekaj sto metrov nižji. Slovenska odprava ni sicer dosegla vrha. Ustavila se je pod njim 240 m, ker se je vreme začelo . odločno obračati na slabše. Tone Sazonov in Pavle Dimitrov sta postavila 5. taborišče v višini 7.400 m ter potem nadaljevala pot. Noč ju je zgrabila na ledenem in zasneženem grebenu, kjer sta prenočila v snežni jami pri temperaturi 30 stopinj pod ničlo brez potrebne opreme. Tvegala sta vse, da bi prišla do vrha. Naslednji dan pa jima Je vodja odprave ukazal, naj se vrneta nazaj. Tonetu Sazonovu sta zmrz- niii roki in le zdravniku se je imel potem zahvaliti, da Je iz- gubil samo en členek na prstu. Uspeh ali neuspeh? Izčrpno poročilo, ki ga je predvčerajšnjim PRKJKLI SMO podal Ciril Debeljak, jasno priča, da je bila odprava popolnoma uspešna. Slovenski gorniki so se prebili v ledene previse Kangba-čena precej višje nad točko, ki so jo dosegli Švicarji. Pri tem so odkrili tudi novo pot na Kan-čandzengo, strašno goro, kjer dan za dnem grmijo v večtisoč-metrske prepade strahoviti plazovi. Pričakujemo, da nam bodo slovenski alpinisti priredili še kak tako prijeten večer, a predvsem, da se bodo spet vrnili med himalajske velikane. PRIMORSKI DNEVNIK 23. f *************** TV STUDIO UNO. *************** NAGRADNO TEKMOVANJE, FOVEZANO L ODDAJO «STUDIO UNO* 23. APRILA 1966 Ime ln priimek Naslov—-..... Odreži ta nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RAI Casella Postale 400. Torino Med vsako oddajo »STUDIO UNO* se do izvajala pesem z itali janskim besedilom, v kateri bosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci, ki hočejo v »Studio Uno Quiz» tekmovati, morajo zamenjavo ugotoviti in v ustreznih gornjih dveh predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi iz pesmi, ki sta bili zamenjani Izrezani ta na poštno dopismoo nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RAI — Casella Postale 400, Torino, do 18. ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovali obe pravilni Desedl lz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebani: en avtomobil (alfa romeo glulia Tl, ali fiat 1500 ali lancla fulvia 2 C) ln 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonu po 150.000 Ur za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50) Med tekmovalnimi listki ki bodo vsebovali točno označbo le ene Izmed dveh besed izvirnega besedila, ki sta bili zamenjani, bo izžrebana količina prehrambenega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, lajca. oljčno olje itd. nacionalne proizvodnje). Zaloga bo tolikšna, da bo dobitniku zadoščala za leto dni Odpošiljatev dopisnice hkrati že pomeni popolno poznavanje ta brezpogojni sprejem pravilnika igre, ki le 12 Radiocorriere-TV. objavljen v štev. Aut. Min. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Verchurena; 12.00 Lepo pisanje; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tam-buraški ansambli; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Volan; 16.30 Kavarniški koncert; 17.30 Jutrišnji solisti; Tomaž Lorenz; 17.45 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve. 18.30 Panorama jazza; 19.00 Pojeta Petula Clark in Peter Kraus; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 športna tribuna; 20.45 Teden v Italiji; 20.45 Vokalni kvintet Zarja; 21.00 Za smeh in dobro voljo; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Viozzi: Koncert Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Pesmi; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Nove plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Ansambli v ritmu; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Koncert zabavne glasbe; 15.45 Pojeta Jožica Svete in Stane Mancini; 16.20 Izbrali ste; 17.00 Iz operetnega sveta; 17.45 Jazzov-^i glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Glasba po željah. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Mozartova simfonija štev. 40; 9.45 Pesem sledi pesmi; 10.05 Operna SOBOTA, 23. APRILA 1966 antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Otvoritev mednarodne razstave obrtništva; 11.45 Plošče za poletje; 13.30 Sobotna radijska kronika; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Simfonični koncert; 16.25 Italijanska narodna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Operna glasba s plošč; 18.00 Oddaja za bolnike; .18.40 Detektivske uganke; 20.30 Godalni orkester; 21.00 Mednarodni auiz,, o, jazzu II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Ansambel Aragon; 9.00 Poje Rosetta Pucci; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Skladbe za orkester; 12.25 Operna glasba; 14.00 Pevci; 15.00 Plošče za poletje; 15.35 Orkestri; 16.00 Rapsodija; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Juliette Greco; 21.40 Znanstvena oddaja; 22 no Jazz. III. program 18.30 Angleška kultura; 18.45 Schoenbachove skladbe; 19.30 Vsa-kovečerni koncert; 20.40 Sibeliusove skladbe; 21.20 Ligurskl pesniki; 21.30 koncert. Slovenijo 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Maja; 9.25 Glasbena šo'a v>č — Rudnik: 9.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 10.15 Iz oper francoskih komponistov; 11.00 Turistični nanotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Ivo Šček: Boter petelin; 12.40 Ansambel B. Franka in trio V. Ahačiča; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz opere «Nikola Suhic Zrinjski« Ivana Zajca; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Jug. pesmi ta plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Lahka glasba; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Iz relejnih postaj; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lažja orkestralna glasba; 20.30 »Spoznavajmo svet in domovino« — javna mladinska oddaja; 21.30 Orkester Ital. televizija 8.30 šola; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Spored za najmlajše; 18.15 Pet dni v parlamentu; 19.55 športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeni spored »Studio uno«; 22.15 Kronike XX. stoletja; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 D-icv-iPt; 21 15 Roberto Bracco: «Popolna ljubezen«; 22.20 Oddaja za avtom"-ili^m Jug. televizijo 10.00 TV v šoli - 17.25 Poročila; 17.30 Kje je, kaj je; 17.45 Srečno pot, Zoki — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 TV obzornik; 18,45 Dileme — mladinska igra; 19.40 TV biro; 20.00 Dnevnik; 20 30 Peščena ura; 21.10 Cm sneg — TV igra; 22.00 Hithchock vam predstavlja — serij, film; 22 50 Zadnja poročila. BUcher und Zeltschriften Italiens. Btlcherrundschau (Zweimonat-lich). N. 11-12. Jahrgang VIII. November-Dezember 1965. Ml-nlsterprttsidium. Informatlons-dienst und Itterarisches Eigen-tum. Rom. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Clmprej uresničite svojo odlično zamisel. Deležni boste edinstvenega umetniškega doživetja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nujno potrebujete zanesljivega sodelavca. Čustveno se boste povsem umirili. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Odpovejte se nekemu načrtu, ki je preveč tvegan Ne odpirajte vsakomur svojega srca. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaše delo bi moralo biti bolj organizirano. V splošnem ste preveč popustljivi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ze v teku jutra si skušajte pridobiti nekatere prednosti Ce vas ne ljubi, se ji ne HOROSKOP približajte več. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Tvegajte vse za dosego svojega cilja. Nekdo vas Iskreno ljubi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Udeležili se boste več važnih kon ferenc. Vaša čustva ne morejo biti predmet barantanja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.31.) Nudila se vam bo naravnost edinstvena priložnost, izkoristite Jo. Na- petost med sorodniki. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Sledite svojemu programu do konca. Svojih intimnosti ne pripove-dtijte vsakomur. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaš načrt bo podprl tudi neki vam naklonjeni predstojnik. Prijeten in vesel obisk. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imejte več zaupanja v lastne sposobnosti. Hvaležni boste prijatelju za odrešilen nasvet. RIBI (od 20.2 do 20,3.) Kdor se ukvarja s trgovino, bo danes nadvse zadovoljen. Ne pozabite na hvaležnost, ki ste jo dolžni nekomu. BORIS VlSNOVEC lz dežele polnočnega sonca ^ Laponec je stopil pred naju in naju vodil natančno proti estl>, kjer sva shranila ptice in opremo. Resnično, ko smo d° ptic, smo videli, da stoji ob njih v čudno skrčeni s 1 Majhen Laponec. Ko smo se mu bližali, nas je gledal 2,8v°jimi lokavo preplašenimi očrni. Strmel je v starca in ei° se mi je, da ga Je prodoren pogled starega Laponca 'koval k tlom in da se sploh ne more premakniti. Tedaj starec nekaj spregovoril v laponskem jeziku in mali zane-j arIenl debeluh se je kot prebudil iz nekakšne otopelosti hato odtaval proti Izhodu iz doline. Tudi stari Laponec VII. Sonce nad viddo ^ je sprostil in iz njegovih oči je izginil tisti nenavadni ogenj, ^ je prikoval nepovabljenega gosta k tlom. A starčev pogled °stal še vedno prodorno oster. . 2 BjČrnom sva pobrala ptice in se poslovila od najinega j Jatelja. Sla sva ob Jezeru, ki je bilo videti kot skrbno n, ruSen diamant, proti izhodu iz doline Na drugi strani gra neBa pobočja je polnočno sonce zopet razprostrlo svoje žarke jjj Mar ne bi tudi vi verjeli, da se na cesti na otoku Kvaloy Pripetila še nobena nesreča samo zarnd! tega, ker niso .bruših Laponske skale, ki je prhnila iz teme kot ptica, ko 16 oplazil snop iz žarometov. September. Na Kvnlstmd Je legel tih večer. Otok je 'zgubil svojo nežno zeleno barvo. Sonce kroži vsak dan niže nad obzorjem, tako da opoldne komaj pogleda v zaliv, ob katerem leži Harrjmerfest. Pred dnevi je prvi sneg pobelili vrhove otokov pred zalivom. Zdaj še sije na otoke sonce. Toda kmalu bodo tu zagospodarili viharji in ko se bodo konec novembra prižgale ulične svetilke, bodo gorele nepretrgoma tri mesece. Tropi Jelenov so se preko poletja pasli v okolici mesta. Včasih so prišli prav do pisanih hišic v bližini nogometnega igrišča Sedaj čakajo, da jih skrivnostni klic, ki ga ne zna nihče pojasnili, pokliče na dolgo pot od obale v notranjost —■ v Finnmark viddo. Prastari prebivalci severa — Laponci bodp podrli šotore, ki so jih postavili spomladi in sledili svojim tropom. Tisočletja je stara pot, po kateri hodijo Laponci in -njihovi tropi Jelenov. Ljudje v mestu vedo povedati o Laponcih le to, da se pojavijo nekega pomladnega dne na otoku In da se jeseni vrnpjo v notranjost dežele. Malokdaj sem srečal Laponca v mestu. Manjše postave, širokega obraza, z močno poudarjenimi ličnicami in nekoliko poševnimi očmi ter lepo, temno kožo. Oblečen v modro narodno nošo, okrašeno z rdeče-ru-menimi našitki, je hitel po ulici, stopil v trgovino, spregovoril za hip z znancem, se prijazno postavil pred fotoaparat turista, Nemirno begajoč pogled Je govoril, da se v mestu počuti kot- ptica v kletki irt da je v mislih Še vedno prt svftjem tropu jelenov na samotnem pašniku, kamor se vrača v zad-, njih leUh vedno manj Laponcev Nomadov je Iz leta v leto j manj, a tisti, ki so Se ostali, niso le turistična zanimivost. So skrivnosten mit, ki ga ruši civilizacija. Njihova kultura m J« ohranila neokrnjena le na malem področju v okolici Kautokeina in Karasjoka. Tu žive še vedno tako kot so živeli njihovi predniki, kljub temu da so prevzeli marsikatere pridobitve civilizacije. Področje, kjer žive sedaj, da je le majhen otok v primeri s širnimi prostranstvi, kjer so gospodarili nekdaj. In vabljiv magnet za naše misli, saj gremo lahko takorekoč v preteklost po odgovore na vprašanja, ki se dotikajo tudi nas. In tako sem se nekega čudovitega sončnega dopoldneva v septembru odpeljal z avtobusom iz Hammerfesta proti Kau-tokeinu. Brez besed sem strmel v neštete vrhove sosednjih otokov, zrcalno morje in zlasti most, ki ga je zgradil sončni odsev med otoki. Borovničevje in vresje je obarvala jesen. Nanosi alg so počivali ob divje razmetanih skalah. Brzeli smo ob osamljenih ribiških hišicah in sušilnicah za polenovke. V majhnem pristanišču smo se vkrcali na ladjo in se prepeljali z otoka na celino. Ko smo se oddaljili od obale sem videl, da pride jesen v notranjost dežele mnogo prej kot na otoke. Gozdovi v okolici prijetne turistične postaje v Skaidiju, so že pred tedni izgubili jesensko oblačilo Ustavili smo se za pol ure. V restavraciji sta sedela dva Laponca. Oče ln sin Njuna miza je bila bogato obložena s praznimi steklenicami piva. Laponca sta bila zelo zgovorna, posebno mlajši, ki me je privlekel k mizi. Kmalu se je pohvalil, da imata z očetom pet tisoč jelenov. —- Torej sta milijonarja — Da. Za vsakega jelena dobiva najmanj dvesto kron, za korenjake pa tud: štiristo. Vrnil sem se od vojakov, kjer sem bil šestnajst mesecev pil protiletalskem topništvu. Dober povod za slavje. A Začudil sem se, ko me Je prosil, naj jima prinesem dve steklenici piva. £e nikoli nisem gostil Laponcev, miliionarjev pa sploh ne. Prinesel sem Jima pivo. Mladi Laponec je takoj potegnil iz žepa denarnico in mi vrnil denar. Bila je samo spretna diplomatska poteza. Prekoračila sta namreč dovoljeni obrok in postala preveč glasna. Tako pa sta lahko po ovinku nadaljevala slavje. Mlajši Lapom je govoril odlično norveško, njegov oče pa je samo odobr; vajoče prikimavaL m včasih nerazumljivo momljal. Ob sl vesti smo si prisrčno stisnili roke. Vožnjo šmo nadaljevali po kamniti planoti Čez katero s prebija reka Reppafjordelv. Ob jezerih so postavljene kolib jezerskih Laponcev. Ti se preživljajo pretežno z ribolovon posedujejo mogoče nekaj jelenov Ali pa se udinjajo kot delavi pri premožnih nomadih. Šotori nomadov so kot drobne pik raztreseni v daljavi. Po dva, trije skupaj, prava vas kaki dvajsetih šotorov in tisočglave trope jelenov. Toda avtobi hiti dalje. Ustavimo se le za hip ob naselju šotorov, ki lež ob cesti. Laponska deklica priteče po pošto in že hitim naprej. Cesta se prične polagoma spuščati k obali. Planota postaj vedno bolj razgibana in ko pade cesta v Altafjord, nas spre mejo lepi smrekovi in borovi gozdovi. Ob obali si slede vzorn urejene kmetije in ribiška naselja. Zelena barva iglavcev l svetlo rumena barva brez je prelepa kulisa raznobarvnii hišicam. Alta. Majhno mestece ob obali. Kraj Je poznan predvsei po pomladanskem sejmu, na katerem prodajajo Laponci jel nje meso in kože ter divjačino. Tu sem izvedel, da grem lahk z avtobusom dalje v Kautokeino šele naslednji dan. Toda imi sem srečo. V mestu sem srečal znanca Iz Hammerfesta. Trgo' skega potnika, ki zaradi kupčije' mnogokrat potuje v dežel Laponcev. Pravkar se je odpravljal s poltovornim avtomob lom dalje v Kautokeino. Z veseljem sem sprejel njegov povabilo, naj se mu pridružim. Izliv Altelv tvori nekaj kilometrov široko dolino poraščen z gozdovi. Cesta pa kmalu zavije iz doline v mogočen kanjo reke Eibyelv, ki je ves mračen tudi sredi sončnega dne. N levi navpične skale, na desni reka in zopet prepadne steni (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.6, najnižja 9, ob 19. uri 12.2; vlaga 48 odst., zračni tlak 1021.2 narašča, veter 32 km severovzhodnik, sunki 60 km na uro, nebo 3 desetine pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10.7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 23. aprila Vojko Sonce vzide ob 5.06 In zatone bb 19.01. Dolžina dneva 13.55. Luna vzide ob 6.24 in zatone ob 22.10 Jutri, NEDELJA, 2«. aprila Jurij MED VČERAJŠNJIM SREČANJEM Nfl TRGOVINSKI ZBORNICI Koristen razgovor ministra Spagnollija s tržaškimi gospodarskimi predstavniki Minister je tržaške poslovne kroge spodbudil naj postavljajo svoje zahteve soglasno in stvarno • Vprašanje telex in telefonskih zvez - Obisk na sedežu RAI merna Izpolnitev te povezave. Na koncu je minister Spagnolli še enkrat poudaril, da se bo tudi v bodoče zavzel za pospešeno reševanje naših najvažnejših problemov ter je poudaril, da v tem okviru tesno sodeluje z novim ministrom za trgovinsko mornarico Natalijem. Po končanem sestanku je minister odšel na sedež tržaške radijske postaje ter si v spremstvu voditeljev podrobneje ogledal njene najvažnejše naprave. Ministra je pozdravil ravnatelj inž. Guido Candussi. Rekel je, da je tržaški sedež RAI-TV opravljal vsa ta leta važno poslanstvo na našem področju. Po ponovni vključitvi v vsedržavno radijsko ustanovo leta 1955 je tržaški sedež lahko prikladno opravljal svoje naloge in ohranil značilno avtonomijo ter močneje prispeval k programom nacionalnega omrežja. Sedež so razširili z zgraditvijo nove palače. Radiofonična dejav- Kakor napovedano, je včeraj popoldne dopotoval v Trst bivši minister za trgovinsko mornarico Spagnolli, ki načeluje zdaj ministrstvu za pošto in telekomunikacije. Minister Spagnolli se bo danes uradno udeležil mednarodnega filatelističnega srečanja, včeraj pa se je na trgovinski zbornici sestal s predstavniki našega poslovnega sveta. Predsednik zbornice dr. Caidassi je v daljšem govoru poudaril ministrove zasluge za reševanje perečih vprašanj tržaškega pomorstva. Tako se na Tržaškem vsi dobro spominjamo — je dejal dr. Caidassi — kako je minister Spagnolli potegnil z nami, ko je šlo za postopno reševanje problema pomorskih zvez, problema pravičnejše porazdelitve teh zvez med Jadranskim in Tirenskim morjem, problema pristaniške ustanove, problema finančnega poslovanja javnih skladišč, problema ladjedelnice Sv. Marka, zidanega doka in drugih vprašanj. Prav prizadevanju ministra Spagnollija se mora v veliki meri Trst zahvaliti, če je 15. julija lani priplula v našo luko motorna ladja «Victoria», ki zdaj vzdržuje redno zvezo, skupaj z «Azio», na progi Italija — Daljni vzhod. Prav tako je minister Spagnolli mnogo pripomogel k temu, da je 3. junija lani lahko odplula iz Trsta turbinska ladja «C. Colombo«, ki je zamenjala dosluženi Saturnio in Vulcanio. Delno so se v zadnjem času izboljšale tudi zveze z drugimi čezmorskimi področji. To pa še ne pomeni, da so bila vsa vprašanja, ki spadajo v pristojnost ministrstva za trgovinsko mornarico, že rešena. Nasprotno, veliko je še takih pro blemov, ki se le polagoma rešuje jo, odnosno, ki še čakajo na primer ne posege s strani osrednjih oblasti. Novi minister za trgovinsko mornarico Natali, ki se je pred kratkim delj časa mudil v našem mestu, že pozna v glavnem tržaško gospodarsko problematiko, ker so mu jo tukajšnji poslovni krogi temeljito orisali ob tisti priložnosti. Tržaški poslovni krogi so prepričani, da se' bo minister Natali zavzel za rešitev naših specifičnih vprašanj, z istim elanom, s katerim se jim je med svojo mandatno dobo približal njegov predhodnik Spagnolli. Kljub temu pa ra-čunanjo tržaški gospodarstveniki še nadalje na Spagnollijevo pomoč, tudi zaradi tega, ker bo na Tržaškem treba sčasoma obračunati tudi z nekaterimi vprašanji s področja poštnih in telekomunikacijskih storitev. Dr. Caidassi je nato izročil ministru v dar bronasto podobo sv. Justa, tržaškega patrona, ter mu v imenu vseh tržaških operaterjev in trgovinske zbornice zaželel plodno delovanje na vodstvu poštnega ministrstva. Minister Spagnolli je pozdravil vse prisotne in še posebno dr. Maz-zo, dr. Franzila in dr. Caidassija, kateremu se je zahvalil za dar. Dejal je, da se čuti prijatelja Trsta in vseh Tržačanov, ter da se je že pred časom pridružil njihovemu prizadevanju v iskanju nove gospodarske vitalnosti, če mu je pri tem v večji ali manjši meri uspelo stvarno koristiti tem prizadevanjem, je poudaril minister, je bila to le njegova dolžnost. Na koncu je izrazil upanje, da bodo lahko on sam In tržaški poslovni krogi naredili v prihodnje še dolgo pot skupaj. Povabil jih je, naj le še naprej zahtevajo to, kar jim pritiče, in sicer naj to store s konkretnimi in soglasnimi zahtevami, ki bodo najlaže prodrle. Podpredsednik združenja tržaških trgovcev dr. Gabrielli je nato prikazal ministru specifičen problem tržaške povezave z državnim In meddržavnim telex omrežjem. Kar se tiče telefonske povezave z drugimi Italijanskimi mesti in s tujino, je govornik omenil, da se ta služba vrši kolikor toliko zadovoljivo v smeri iz Trsta navzven, v nasprotno smer pa deluje telefonska služba tako počasi, da zabrni telefon v tržaških pisarnah pogostokrat šele pozno zvečer, ko ni v njih žive duše več. Te pomanjkljivosti je treba člmprej odpraviti, zlasti še če pomislimo, da bo poslovanje naftovoda Trst-Ingolstadt zahtevalo tudi široko uporabo komunikacijskih zvez z našim mestom. Funkcionarji iz ministrovega spremstva so na ta Gabriellijeva izvajanja poudarili, da znaša zmogljivost tržaške telex povezave danes 140 naročnikov, medtem ko jih je na našem področju le 95. V okviru drugega dela raz-šlritvenega načrta za PTT službo v državi, ki določa izdatek 14 milijard lir, pa je predvidena tudi pri- •tlllllllllllll llllllll llIllllllimilllllllillllllllilllllMlIllimiUIIIIIIIIIIIIIIIIIHHMHIMMIIIIIIIIIIIHHIflHIllllllllllll S SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Dogovor s SIOT o služnostih na srenjskih zemljiščih Dogovor je bil odobren z večino glasov - Zavrnjena diskusija o resoluciji LSS glede razlastitev za III. skupino nost se izvaja z deželnimi sporedi povprečno po 3 ure na dan, s posebnimi sporedi v slovenščini, posvečenimi krajevni etnični manjšini, ki trajajo okrog 12 ur na s sporedi, namenjenimi ita- dan. lijanski etnični manjšini v Istri in na Reki, ki trajajo nad eno uro na dan in s sporedi za nacionalno o-mrežje po eno uro na dan. Te sporede oddaja v deželi 31 oddajni-nikov in 83 pretvornikov. To veliko število oddajnikov in pretvornikov je Ireba pripisati velikemu številu dolin in gora v deželi ter velikemu številu naročnikov, saj je imelo 31.12.1965 86 odstokov družin radijske sprejemnike. Zatem je na kratko odgovoril minister Spagnolli, ki se je zahvali! za pozdrav. Rekel je, da morata biti radio in televizija občilo, ki služi povezovanju ljudi tudi na mednarodni ravni, tako da se bodo čutili ljudje vedno bolj bratje med seboj. V OKVIRU VOLITEV PO VSEJ DRŽAVI 5000 obrtnikov na Tržaškem bo jutri izvolilo pokrajinski obrtniški odbor V tržaški pokrajini bodo volivci izbirali med tremi listami; od katerih ima tretja velike možnosti za uspeh V nedeljo, 24. aprila se bodo po vsei Italiji vršile volitve za obnovitev pokrajinskih obrtniških odborov, hkrati s tem pa se bodo vršile tudi volitve predstavnikov obrtnikov v vzajemne bolniške blagajne. V okviru tržaške pokrajine bo ta dan delovalo 17 volilnih sedežev, in sicer 14 v Trstu, eden v poslopju nabrežinske občine, eden na srednji šoli v Miljah, eden v občinski hiši v Dolini, eden pa v prostorih občinske delegacije na Opčinah, kamor bodo šli volit tudi volivci iz repentaborske občine. Volišča v tržaški občini bodo na trgovinski zbornici (volišča št. 1, 2, 4 in 5 na Borznem trgu št. 14 in volišče št. 7 v kongresni dvorani organizacije v Ul. S. Nicolb 7), v raznih rekreatorijih (volišče št. 3 v Ul.' sv. Marka, volišče št. 8 v Ul. So-litro, volišče št. 9 na Pendice Sco-glietto, volišče št. 10 v Ul. Servola Ljudskem vrtu (volišči št. 6 in 13), zadnje volišče, to je volišče št. 12, pa bo v prostorih otroškega vrtca v Istrski ulici št. 170. Volilno pravico ima na področju tržaške pokrajine okoli 5000 obrtnikov, v vzajemno bolniško blagajno pa jih bo volilo približno 300 več, to pa zaradi tega, ker sta bila prvi in drugi spisek sestavljena ob upoštevanju različnih časovnih in organizacijskih kriterijev. Volivci, ki morajo priti na volišče z veljavnim osebnim dokumentom, bodo dvakrat volili, in sicer z roza glasovnico v pokrajinski odbor, z belo glasovnico pa v vzajemno bolniško blagajno. Vsi, brez izjeme, imajo pravico voliti in biti izvoljeni v vzajemno bolniško blagajno, za volitve v pokrajinski odbor pa so bile letos predložene štiri liste, od katerih je ena odpadla. Letošnja novost je tretja lista, na kateri guvuvvs, ruuovb oi. iv v v/*, uurvov JV bivvja uu avu. uv/* ter volišče št. 14 v Ul. Settefonta- I nastopajo obrtniki I. Faggin, F. Fene), dve volišči bosta nastanjeni v riani (Ferjančič), D. Gant, M. Ga-paviljonu ARAC, ki se nahaja v 1 sperini, A. Renar ter A. Žerjal. iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiii iii iiiuiiniiiiiiiiii mi iiii iiiiii ni iiiitiiiiii ni iii iiiiiiiiiiii iiiiiiii im m m ||||i|||||||||||l||||,,,||„,,||ll||,,|l,|l,mi, „||,|||lll,l||,||||lll,mm, ll||llll|lll)lll|ll mi,,lllllll|illllllll)IIIII|lllll(l|lll|,lllllll|llll|lllllllll| DEŽELNA TISKOVNA KONFERENCA NA MILANSKEM VELESEJMU Lombardijskim gospodarstvenikom so možnosti industrijskih pobud v naši orisali deželi Uvodne besede je spregovoril deželni odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpillero, nakar so predsedniki industrije iz vseh ireb pokrajin orisali njibov položni Včeraj je bila v paviljonu naše dežele na milanskem velesejmu tiskovna konferenca o vprašanjih ;n perspektivah industrijskega razvoja v Furlaniji — Julijski krajini. U-vodne besede je spregovoril odbornik za Industrijo in trgovino odv. Marpillero, nakar so podali poročila predsedniki združenj industrijcev Iz treh pokrajin. Poleg novinarjev so so udeležili konference številni gospodarstveniki iz Milana. Odv. Marpillero je dejal, da pozdravlja v imenu predsednika deželnega odbora Berzantija, deželnega sveta in v imenu tukajšnjega ljudstva gospodarstvenike milanskega glavnega mesta. Zatem je omenil, da je to že druga tiskovna konfe-renza naše dežele na velesejmu. Orisal je težkoče, v katerih se je znašlo tržaško in deželno gospodarstvo po drugi svetovni vojni ter dejal, da pomeni dežela začetek premagovanja Jt$h teža*, RB&aMjf- 4a naša dežela še ni dosegla taksnega vzpona kakor druge dežele v Severni Italiji. Zato je treba čimprej premostiti zaostalost in poskrbeti za ustrezen razvoj infrastruktur. Marpillero je nato dejal, da bodo podrobneje orisali gospodarski položaj v deželi predsedniki industrijskih združenj. Rekel je, da se bo on dotaknil samo glavnih instrumentov, ki jih je pripravila dežela v podporo gospodarskemu razvoju. Pri tem je omenil zakon od 13. avgusta 1965 štev. 14, ki pooblašča deželo, da nakupi obveznice kreditnega zavoda za srednjeročno financiranje malih ln srednjih industrij. Na ta način so omogočili 12.500 milijonov lir naložb. Z zakonom štev. 24 od 11. novembra 1965 je sprejela dežela ukrepe za pripravljanje zemljišč ln Infrastruktur za Industrijske obrate. Z zakonom številka 25 od 11. novembra 1965 se deželna uprava pooblašča, da daje posojila za gradnjo, razširjanje ali obnovitev Industrijskih naprav ter za nakup strojev. V teku je pripravljanje zakona, na katerega podlagi se bo še v letošnjem poslovnem letu ustanovila Industrijska in trgovinska finančna družba, ki bo mnogo prispevala k razvoju proizvodnih dejavnosti v Furlaniji — Julijski krajini. Razen tega ima dežela pripravljen sklad 350 milijonov lir za podporo trgovini. Res gre pri tem še za nezadostne vsote, vendar je dežela v tako kratkem času s tolikšnimi ukrepi dokazala, da hoče stvarno delovati za podpiranje industrijskega razvoja. Zato se lahko reče, da je Izpolnila obveznosti, o katerih je bilo govora na lanski tiskovni konferenci. Takrat so bila omenjena tri glavna dela: avto cesta, naftovod ln uresničenje pomola štev. VII. Z zadčvoljstvom lahko ugotavljamo, Je rekel odv. Marpillero, da ne gre več za načrte, mar- Sinočl je bila v Dolini seja občinskega sveta, ki je v glavnem odobril nekatere upravne sklepe občinskega odbora. Precej dolga, pa tudi nekoliko ostra diskusija se je vnela pri vprašanju resolucije, ki jo je skupina LSS predložila glede razlastitev za III. skupino. Zupan je sporočil, na zadevno vprašanje svetovalca dr. Tula, da je občinski odbor sklenil, da ne stavi omenjene resolucije na dnevni red včerajšnje seje, ker je bilo o tej zadevi že dovolj govora in polemik. Dr. Tul je vztrajal pri svoji zahtevi in se mu je pridružil de-mokristjt-nski svetovalec Hlača. Končno je župan postavil na glasovanje predlog glede razpravljanja 0 resoluciji. Za razpravo so glasovali svetovalci LSS in KD, proti pa svetovalci večinske skupine. Nato je župan sporočil, da Je družba SIOT dala dolinski občini 1 milijon lir kot enkratni prispevek, ker so tovornjaki za prevoz materiala za naftovod povzročili precejšnjo škodo na občinskih ce- v četrtek. stah. S tem denarjem Je občina popravila občinske čete. Občinski svet je nato odobril prispevek občine za letošnjo razstavo vin v znesku 220,000 lir in prispevek 20.000 Ur odboru vaške mladine za maj-nico. Spet se je vnela nekoliko ostra diskusija, ko sta prišla na vrsto sklepa odbora glede pogodbe z družbo SIOT za služnost na jusarskih zemljiščih ricmanjske in doUnske srenje. Za služnost na ricmanj-skem jusarskem zemljišču (dolžina 281 m, širina 10 m) so se dogo-voriU po 250 Ur, za škodo (širina 15 m — skupno 4215 m) po 100 lir, za drugo morebitno škodo pa še 291,500 lir; kar znaša skupno 1.556.000 Ur. Za služnost po zemljišču doUnske srenje pri Dom ju (dolžina 810 m, širina 25 m) po 250 lir ter 1,937.500 lir za škodo; kar znaša skupno 7.000.000 Ur. Družba SIOT bo tam tudi uredila del nove poti. Občinski svet je odobril ta sklep z večino glasov. Prihodnja seja bo več za njih uresničevanje. Pomol VTI. so že začeli graditi, gsadnja naftovoda je v polnem zagonu, avto cesta med Trstom in Benetkami pa bo zgrajena na odseku Trst-Palma-nova-Videm-Latisana: Na koncu je dr. Marpillero pozval lombardijske gospodarstvenike, naj pokažejo svoje razumevanje za'napore ljudstva v naši deželi. Za njih je spregovoril podpredsednik zveze industrijcev videmske pokrajine inž. Rinaldo Bertoli, ki je orisal industrijski položaj v svoji pokrajini in rekel, da ji primanjkuje velikih industrijskih podjetij. Rekel je tudi, da bo treba izboljšati strokovno izobrazbo furlanskih delavcev. Važno poglavje so tudi prometne povezave proti Italiji in proti inozemstvu. V imenu združenja tržaških Industrijcev je spregovoril njegov predsednik dr. Doria, ki je obravnaval 'predvsem možnost novih industrijskih pobud v tržaški pokrajini. Rekel je, da se je znašel Trst po vojni v težavnem gospodarskem položaju. Omenil je, da so mu bile za to priznane posebne davčne olajšave za industrijske pobude v tržaški pokrajini, ki so jo proglasili za »industrijsko področje«. Poleg tega so bile priznane tudi carinske olajšave bodisi za gradbeni material bodisi za stroje. Omenil je tudi kreditne olajšave, to je krožni sklad za gospodarske pobude v Trstu ln Gorici, ustanovljen leta 1955, iz katerega so dali industrijcem in drugim gospodarstvenikom mnogo ugodnih posojil. Samo v tržaški pokrajini so ta posojila znašala nad 30 milijard lir ter omogočila nad 60 milijard lir investicij. Poleg tega so poskrbeli v tržaškem industrijskem pristanišču za vse potrebne infrastrukture, za vodovode, cestne in železniške povezave itd. V industrijskem pristanišču so doslej ustanovili več kakor sto tovarn. Možnost industrijskega razvoja pa še niso izčrpane, saj bodo pridobili nadaljnja dva milijona kv. m zemljišč v Industrijske namene. Zatem je dr. Doria omeitil industrijski prosti pristan, t.j. izvenca-rinsko področje ustanovljeno leta 1959 v industrijskem pristanišču. Na tem področju je možna predelava surovin brez carin in davkov. To pomeni precejšnje ugodnosti za industrijo, zlasti za njen izvoz v Inozemstvo. Možnosti za razne manipulacije blaga, namenjenega v inozemstvo, zagotavljajo prosti pristani v pristanišču in v Javnih skladiščih. Doria Je omenil tudi vlogo tržaškega pristanišča v mednarodni trgovini ter rekel, da predstavlja Trst tradicionalno izhodišče za države srednje Evrope. Rekel Je, da odhaja iz Trsta proti Jutrovemu 50 ladij na mesec, medtem ko jih odhaja 15 na področje Rdečega morja in Zahodne Afrike. Razen tega razpolaga Trst z veliko rezervo visokokvalificirane delovne sile. Zatem je orisal položaj industrije in rekel, da je zaposlenih v njej 40.000 delavcev in uradnikov. Od teh jih Je 13.000 zaposlenih v kovinarski industriji. Poudaril Je zlasti važnost ladjedelske industrije. Končno je povzel vse ugodnosti in pozitivne činitelje, ki lahko pospeševalno vplivajo na nove industrijske pobude v naši pokrajini. Namen njegovega poročila Je pač bil, da pritegne v Trst nove industrijske pobude. Predsednik gorišklh industrijcev vitez Remo Caselgrandi je govoril o industrijskih vprašanjih ln perspektivah na Goriškem. Rekel Je, da se glede industrije Goriška deli na dve področji; na Gorico in njeno okolico ter na Tržič, ki razteguje svoj vpliv nasproti področju Aussa-Corno, kjer bodo namestili težko industrijo. Kar se spodbud za razvoj Industrije tiče, Je omenil gorlško prosto cono, ustanovljeno leta 1948 ter njene ugodnosti. Rekel je, da pa ukrep o tej coni zapade 31. decembra ter da proučujejo način, kako bi podaljšali njegovo veljavnost. Za Gorico pa obstaja tudi vprašanje, kako bi pritegnila nove Industrijske pobude. V ta namen je predvideno področje pri občini Sovod-nje, ki se razteza na okrog 200 ha. Pri tem je omenil tudi ugodne cestne in železniške povezave Gorice, dejal Je tudi, da bi se lahko v Tržiču zgradilo veliko pristanišče. V Tržiču že deluje konzorcij za industrijski razvoj. Na tržiškem področju bi lahko razvili kovinarsko, petrolejsko in kemično industrijo, za katere je potreben velik dovoz surovin po morju. Uspela stavka v ladjedelnicah Tudi včeraj so stavkali delavci v vseh ladjedelnicah po dve uri z zahtevo po sklenitvi nove vsedržavne delovne pogodbe. Stavke se je udeležila večina delavcev. Sindikalno zborovanje Nove delavske zbornice CGIL, ki bi bilo moralo biti v četrtek ob 18. uri na Trgu sv. Antona, so zaradi slabega vremena odložili na prihodnji torek. Skupščina upokojencev V pripravi na vsedržavni kongres Italijanske zveze upokojencev CGIL, ki bo v Modeni, je pokrajinski sin- dikat upokojencev v Trstu sklical kongresno skupščino tržaških upokojencev, ki bo jutri ob 10. uri v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19. Skupščine, na kateri bodo sestavili zahteve upokojencev ter izvolili novo vodstvo in delegate za vsedržavni kongres, se bo udeležil tudi član vodstvenega odbora Italijanske zveze upokojencev Aldo Pellegrini. Na skupščino so vabljeni vsi upokojenci. Na sedežu PSIUP zasedanje o ladjedelstvu Jutri bo na sedežu tržaške federacije FSIUp deželno zasedanje o ladjedelstvu. Uvodno poročilo bosta podala član vsedržavnega vodstva ladjedelskih kovinarjev (FIOM-CGIL) Giorgio Ferigo in Vsak upravičenec bo lahko volil le šest kandidatov, in sicer poljubno, po enega ali več z vsake liste ali pa eno listo v celoti, in sicer tako, da bo nad njo napravil križ v zato določenem kvadratu zraven številke liste. V pokrajinskem obrtniškem odboru sedi 20 ljudi, devet izvoljenih predstavnikov obrtnikov, predstavnik trgovinske zbornice, štirje predstavniki najvažnejših stanovskih organizacij, predstavnik ENAPI, predstavnik INPS ter 4 predstavniki sindikalnih organizacij. Poleg tega je v odboru še 7 svetovalcev, ki pa nimajo glasovalne pravice. Trije predsedniki pokrajinskih odborov iz Trsta, Gorice in Vidma bodo avtomatično postali člani deželnega obrtniškega odbora. Kakor omenjeno, nastopa letos poleg dveh list, ki ju je predložila obrtniška organizacija, še tretja lista z zahtevnejšim programom. Ta tretja lista, ki je bolj demokratično u-smerjena kakor ostali dve, bo verjetno požela uspeh, kajti njen program postavlja vrsto novih zahtev v vsestransko korist prizadetih obrtnikov, v zvezi z njeno predložitvijo pa je treba poudariti, da so v njej tudi slovenski obrtniki, ki so si znali z marljivim in resnim delom zagotoviti zaupanje svojih stanovskih tovarišev. Deželni odbornik Giust sprejel predstavnike SG Deželni odbornik za prosveto in kulturne dejavnosti Giust je včeraj popoldne sprejel predstavnike Slovenskega gledališča ter se z' njimi prijazno razgovarjal o problemih gledališča. Obisk dr. Giacomettija pri turistični ustanovi Deželni podpredsednik dr. Giaco-metti je včeraj obiskal sedež tržaške turistične in letoviščarske ustanove. Sprejela so ga predsednik te ustanove odv. Di Giacomo, predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Terpin in drugi funkcionarji. Med obiskom so obravnavali razna turistična vprašanja, kot so miljska cesta, ureditev griča Sv. Justa, načrt za valorizacijo barkov-ljanske obale itd. Bolničarji RK so včeraj popoldne prepeljali v bolnišnico neko približno 65 let staro žensko, ki so jo prevzeli na pločniku na Obrežju Grumola blizu stavbe štev. 10. Med član tajništva tržaške Nove delav- prevozom pa je nesrečnica izdih-ske zbornice Francesco Franco. ‘ nila zaradi verjetne srčne kapi. iiiiiiiiimiiiiiiimiMtiHiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitmmiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmmmiiiiiimimiiimiiiiiiitimiiimiiimiiimii V PROSTORIH POMORSKE POSTAJE GLASBENA MATICA - TRST priredi danes, 23. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu javni nastop gojencev glasbene šole PIANISTI: Mojca Siškovič, Vera Tuta in Ravel Kodrič; GODALNI ORKESTER GLASBENE MATICE (vodi Janko Ban, gojenec dirigentskega tečaja); ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI iz Nabrežine, s Proseka-Kon-tovela, z Opčin in iz Trsta, ki jih vodijo Sergij Radovič, Erminij Ambrozet in Nada Žerjal. PROGRAM: Haendel — Koncert za klavir in godalni orkester v F-duru; J. S. Bach Koncert za dva klavirja in godalni orkester v d-molu. Mladinska pevska zbora «Kra-ški Slavček« iz Devina-Na-brežine bosta pod vodstvom R. Radoviča zapela Pahorjeve pesmi «Grobek - vrtec«, uMlinar« in «Zlata ptička«, pod vodstvom E. Ambrozeta pa Kogojevo ((Zvončki«. Združeni mladinski pevski zbori bodo pod vodstvom Nade Žerjalove zapeli Gregorčeve pesmi «Pust», «Bele snežinke« in «Burja gode kakor čmrlj«, pod vodstvom E. Ambrozeta pa Narodno v Otovi priredbi Rezervacija in prodaja vstopnic v Tržaški knjigami v Ul. S. Francesco 20, tel. 61-792, ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V TRSTU V nedeljo, 24. aprila ob 16. uri Carlo Goldoni: GROBIJANI (Grubjane) V nedeljo, 24. aprila ob 20.30 (mala dvorana) Samuel Beckett: «ČAKAJ0ČNA G0D0TA in «POSLEDNJI TRAK» abonma: nedeljski popoldanski Zaradi tehničnih razlogov odpade predstava JANKO in METKA Globoko znižane cene! Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734-265. Danes dopoldne otvoritev mednarodne filatelistične razstave «Trst 66» Otvoritvi bo prisostvoval minister za pošte in telekomunikacije sen. Spagnolli - 5 držav z uradnimi razstavami in številni zasebni razstavljavci - Poseben poštni žig Ljudska prosveta Na pomorski postaji Je vse pripravljeno za otvoritev mednarodne filatelistične razstave «Trst 66», ki so jo prireditelji skrbno uredili. Uradna otvoritev, kateri bo poleg krajevnih predstavnikov oblasti prisostvoval tudi minister za pošto in telekomunikacije senator Giovanni Spagnolli, bo danes ob 10. uri. Razstave se uradno udeležujejo Italija, Velika Britanija, Švica, Jugoslavija in Avstrija, ter posamezni filatelisti in trgovci z znamkami iz mnogih držav. Velike dvorane pomorske postaje so bile v teh dneh popolnoma spremenjene In preurejene v značilne in prikupne razstavne pro-1 stare; store. Na pobudo italijanske poštne uprave je bila na razstavnem prostoru zgrajena poštna postaja iz polovice osemnajstega stoletja s postajo in značilnimi poštnimi vozovi iz tiste dobe. Pred pomorsko postajo, kjer je bilo do nedavnega poslopje carinarnice, ki so ga nija promenadni koncert na Trgu Unita. Izvajali bosta skladbe Vida-leja, Kalmanna, Lebarja, Kettelbeya in drugih avtorjev. podrli, in kjer je občinska uprava ‘ ‘ gredo bilo" postavljeno posebno vozil sedaj uredila cvetličarno £ poštne uprave, v katerem bodo žigosali pošto s posebnim žigom. V vozilu bo osebje na razpolago za sprejemanje in odpošiljanje brzojavk ter za telefonsko povezavo prizadetih preko posebnega radijskega mosta z vsemi deželami sveta. V vhodnih prostorih pomorske postaje pa je skrbno urejena razstava znamk vseh zbirateljev, ki se udeležujejo te velike mednarodne filatelistične prireditve. Razstavljal-ci se bodo s svojimi razstavljenimi primerki potegovali za razpisa-ne nagrade, med katerimi so zlate kolajne predsednika vlade Mora, vladnega komisarja Mazze, predsednika deželnega odbora Berzantija, predsednika deželnega sveta de Rinaldinija, za «Veliko nagrado Ravasini« in se za mnogo drugih nagrad. Izven konkurence sodeluje na razstavi tudi neki avstrijski zbiratelj, ki razstavlja znamke, s katerimi je prikazana zgodovina Trsta na osnovi poštnih žigov. V okviru mednarodne filatelistične razstave «Trst 66» bo dva dni zaporedoma tudi zasedanje evropskih trgovcev z znamkami, ki se bodo zbrali v dvoranah hotela «Ex-celsior«. Med zasedanjem bodo priredili posebne dražbe ter prodajali razne filatelistične zanimivosti po cenah, ki gredo od 20.000 do 2,5 milijona lir za primerek. S Godbi občinskih rekreatorijev «E. Gentili« in «E. Toti« bosta jutri ob 11.15 priredili pod vodstvom dirigenta Galliana Buttigno- Albanskega begunca podrl avtomobilist Na pokrajinski cesti v Padričah se Je sinoči pripetila huda prometna nesreča. Okrog 20.15 je 21-letni albanski begunec Paško Plumaj iz novega taborišča pri Padričah (na trbiški cesti) blizu starega taborišča v Padričah prečkal cesto. Teda^ je z avtom fiat 1100 MI 557466 privozil 26-letni Paolo Gerelizza iz begunskega taborišča v Padričah, ki je vozil proti Trebčam in Plumaja podrl. Zaradi sunka je begunec padel in si pri tem zlomil levo nogo, se ranil po levem stegnu, čelu in levi rami. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico in ga s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. Hud padec ženske zaradi sunka burje Močni sunki aprilske burje SO včeraj popoldne zakrivili hudo nesrečo, katere žrtev je postala 75-letna Anna Zoppolato s Stare i-strske ceste 23. Ko je Zoppolato-va hodila proti domu, jo je blizu stavbe št. 5 zajel močan sunek in jo vrgel v bližnji zid. Ženska se ni pravočasno ujela in je pri padcu z glavo močno udarila v ce- stišče ter začela krvaveti iz ušes. Zoppolatovo so nekaj minut kasneje z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Avtonomna tržaška federacija ZK- MI priredi v nedeljo 24. aprila pomladanski izlet na jezero Barcls. — Vpisnine se sprejemajo vsak večer v krožkih sledečih krajev: Milje, Križ, Trebče, Ricmanje ter na sedežu federacije v Ul. Capitollna 3 (tel, 44046). Cena znaša 1500 lir. • • • PD. Marij Matjasič-MIlan v Bar-kovljah (Humena hiša) priredi v nedeljo 29. maja tl. izlet v Postojnsko. Jamo, združen z ogledom Predjamskega gradu. Izlet se vrši s skupnim potnim. listom. Kosilo bo v Postojni. Odhod ob 7. url Izpred sede ža društva. Vpisovanje dnevno od 18. do 20. ure na sedežu. Pojasnila po telefonu Št. 30597 od 12. do 14. ure. * * • SAK Jadran priredi 24. In 25. aprila izJet v Velenje in Logarsko dolino. Odhod ob 6.30 z glavne avtobusne postaje na Trgu Libert^. Prostih Je še nekaj mest. • * • * V nedeljo 24. aprila organizira ZKMI spomladanski izlet k jezeru Barcis. Vpisnina 1500 lir. Odhod s Tnga Garibaldi ob 6. uri. Vpišete se lahko na sedežu ZKMI v Ul. Madonnina 19 ali v Ul. Capitollna 3 (tel. 44046 ali 44047). Potovalni uradi »AURORA** PRIREDI OD 2. DO 5. JUNIJA 196« KRIŽARJENJE PO DALMACIJI IN IZLET NA PLITVIČKA JEZERA Z motorno ladjo «JUGOSLA VIJ O« od TRSTA — s postanki v ZADRU, na MALEM LOŠINJU in na RABU — do REKE, od tu pa z avtobusi na Plitvička jezera in nazaj v Trst, CELOTNO POTOVANJE STANE 23.000 UR! Pohitite z vpisom, kajti število prostih mest je omejeno! Informacije in prijave pri potovalnem uradu «AURORA», Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 Mlad inski delavski krožek v Trstu priredi 39. trn. ob 20-30 v srenj-ski dvorani v Boržtu predavanje Marija Magajne o Maroku. Prosvetno društvo »Primorec« ti Trebč priredi danes dne 23. aprila ob 20. uri v prosvetnem domu v Trebčah pevsko-glasbem koncert s sodelovanjem pevskega zbora »Svoboda« iz Sežane pod vodstvom Evgena Prinčiča In harmonikarskega zbora nižje glasbene šole iz Sežane pod vodstvom Borisa Savnika. Vljudno vabljeni. Vstop z vabilom. Slovenski klub priredi v torek 26. aprila ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma literarni popoldan za našo mladino. !z svojih del bodo brali odlomke naslednji pisatelji in pesniki: dr. Kristina Brenkova. Ela Peroci, Kajetan Kovič. Tone Pavček in Miroslav Košuta. Učenci, dijaki, učitelji, profesorji, književniki in obiskovalci kluba vljudno vabljeni. Razna obvestila1 * Danes od 17. do IS. ure in jutri od 16. do lt. ure bodo v ameriškem kulturnem centru v Ul. Galatti 1 predvajali cinemaskopski barvni film družbe 20th Century Fox #Mr, Hob-ba gre na počitnice«. Režija Haney Koster, v glavnih vlogah nastopata James Stevvard In Mauren 0’Hara. * Danes ob 16. uri bo časnikarski krožek v Trstu s sodelovanjem Ita-lijansko-ameriSkega združenja predvajal v veliki dvorani krožka na Corso Italia 12 film «Tol’Able David« (Znosni David) (1921) Henryja Kinga z angleškimi podpisi. Prost vstop za člane AIA In časnikarskega krožka. * V soboto 23. aprila bo od 20.30 do 24. ure v krožku Zvezda v Pod-lonjerju «Miadlnskl ples« z orkestrom »The Rangers«. Vsa mladina vabljena I Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 22. aprila 1966 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 10 oseb. UMRLI SO: 57-letna Maria Pia Lampe por. Pipeschi, 77-Ietna Caterl-na Trebez vd. Bertoli, 64-letni Giovanni Chicco, 79-letna Maria Jaklič por. Mozetič. 85-letna Maria Kravanja vd. Strausglttl, 69-letni Enrlco Sclarrelll, 79-letni Antonio Lettich, 78-letni Ottone Olivetti, 90-letna Irm-garda Zimmermann vd. Lovisl, 81-letna Caterlna Latin vd. Pregnan, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16, ure) Davanzo, Ul. Berninl 4: Godina, AUTGEA, Ul. Glnnastlca 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Spon-za, Ul. Montorslno 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LE-.ARN (Od 19,36 do 1.31) Blasoletto, Ul. Roma 16; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Erta S. Anna 10. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča »Verdi* se nadaljuje prodaja vstopnic za peti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v torek, 26. tm. c® 21. uri. Orkester gledališča Verdi do vodil Piero Belugi, sodelovala pa bosta solista Angelo Stefanato (violina) in Francesco Petracchl (bas). Na programu bodo skladbe: Busoni -J Valzer danzante; Bottesini — Velik* koncertni duo za violino, kontradal in orkester (novo za Trst); Brahffll — Tretja simfonija. Razstave V centru Arte Viva - Feltrlneli* na Corso Italia 3 se je z razstav* slikarja Šote zaključil prvi cikl«* razstav posvečenih tako imenovan »hladni« umetnosti. Danes pa se začenja drugi ciklus, posvečen drugi® živim tendencam v sodobni umetnosti, z otvoritvijo razstave njladeg* neapeljskega slikarja Enrica Bugl>" ja. Otvoritev bo ob 18. uri, razstava pa bo odprta do 13. maja vsak dan od 11.30 do 13. ure in od 17. do 1»< ure. Nazionale 16.00 «Paperino e C. 0 Far West» Wait Disneyjeve barv« risanke. , Excelsior 15.00 «Detective’s Story» _ Technicolor. Paul Nevvman, Laure Bacall. Prepovedano mladini P°° H. letom. Fenlce 16.00 «La donna senza voiv» James Garner, Jean Simmons. Prepovedano mladini pod 14. leto®- Eden 16.00 ((L’amante infedele« £aS‘ mancolor. Micheie Mercier, R0*5', Hossein. Prepovedano mladini P° 18. letom. Giattacielo 15.30 «My fair Iady» Technicolor. Rex Harrison, Audf" Hepburn. Alabarda 16.00 «Una cjuestione d’on^ re» Ugo Tognazzi, Nicoletta Machiavelli, Prepovedano mladini P°° 14. letom. ... Filodrammatico 16.30 «MadamigeU_ De Maupin« Technicolor. Cathef^ ne Spaak, Robert Hossein. PreP0-vedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 21.45 »Gli eroi del T*” lemark«. Cristallo 16.30 »Africa addio« Te°°! nicolor. Prepovedano mladini P°° 14. letom. . Garibaldi 16.30 «1 pistoleri maledeu1 Technicolor. Audie Murphy. Capitol 16.00 »Adulterio all’italiana’ Technicolor. Nino Manfredi, Katarine Spaak, Maria Grazia Bud®1' la, Akim Tamiroff, Impero 16.00 «Signore e signorl« P**1 povedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.15 »Lord Jim« *" Technicolor. Peter OToole, JaWes Mason, Kurd Jurgens. Moderno 16.00 «Mi vedral tor n at” Gianni Morandi, Elisabetta Raimondo Vianello, Sandra MP°' daini. Astra 16.30 «L’affare Blindfold«. Ideale 16.00 «Donne vi insegno eo® si seduce un uomo« Technicolof. Tony Curtls, Nathalie Wood. Pre" povedano mladini pod 14. letom. Abbazia 15.30 »Sierra Charriba« Technicolor. Charlton Heston, Se0' fa Berger. Skedenj 16.00 »Italiano brava genle’ Arthur Kennedy. Tatiana Smail0' va, Raffaele Pišu. Astoria 16.30 «Un dodlaro bucato» Technicolor. Montgomery Wood. KINO SKEDENJ predvaja danes, 23. t. m. ob 16. uri film: ITALIANI BRAVA CENTE (Italijani, dobri ljudje) Igrajo: ARTHUR KENNEDY TATIANA SAMAILOVA RAFFAELE PIŠU Mali oglasi GOSTILNO z obsežnim vrstom v zovici oddam v najem družini. Telt’ fonirajte na št. 91-749. TAPETN1KE strokovnjake, kvallll0!' rane in poldelavce, stalna zaposH,eT’ Išče Perlzzl, Vlale D Annunzio 27. DRUŽINA iz Milana išče Pridno J*1 mlado dekle za hišno pomočnico. N slov: Cisnal, Foro Bonaparte 12, M lano. mizahsko delovno mizo ln kom6' nirko na pet različnih operacij, te. drugo mizarsko otodje prodamo P izredno nizki ceni. Via della Tesa ** V MILANU so v prodan prt: CASIROL1 — Piazza Duomo Sl tel. 80.66.74 PRIMORSKI DNEVNIK DELO Politika Vjesnik Borba Tovariš i Pavliha IRiAsKA KNJIGARNA Trat - Ul. »v. Friinčiška ** ItU-Hiii t>i-;na Novo: Vasja Predan: OD PREMIERE DO PREMIERE L 2.000- Naznanjamo žalostno vest, da j nenadoma umrl naš dragi mož v oče Angel Jakomin s Krmenke Pogreb dragega pokojnika bo f®' nes, 23. aprila, ob 15.30 uri iz hl". žalosti na pokopališče v BolJuncu' Žalujoči: žena Zora. hčerki Fioreta in Ang«1" ter drugo sorodstvo Boijunec 23. aprila 1966. POŠKODBA NA NOGI JE SLUŽILA ZA SLED KARABINJERJEM Aretirana jugoslovanska begunca ki sta roparsko napadla Milotiča Oba roparja sta šele pred dnevi skrivaj prestopila mejo V Milje ju je pripeljal tretji begunec, ki živi v Parizu Neznana roparja, ki sta v sredo j dinarjev, nista pa našla dve naj-**ecer pri Sv. Barbari pri Miljah Ionski vrečki, ki jih je Milotič skri-jerinsk0 napadla 55-letnega zidar-1 val pod pazduho in v katerih je lin Milotiča in mu pobrala lto* c!?0.6 dinarjev, sta že v rokah Jnrabinjerjev. Prvega, 31-letnega .5.0™ Plastiča iz Osijeka, ki je prišel v naše mesto, so 5„®ay,<;erajšnjim popoldne aretirali - “entl s komisariata pri Sv. So- drugega, 29-letnega Žarka Po-iz Botoša v Srbiji, pa so vCeraj zjutraj karabinjerji. j"1 Popadič je pred približno čij . • dnevi skrivaj prekora- hr^re^ni° sredo se v Miljah še ni liri,-. , razburjenje zaradi krvave -ionske tragedije ločenih zakon-j' Crevatin, ko je zvečer ob 20. 1 Prišlo do zverinskega roparske-naPada v kraju imenovanem se iPa>> pri Sv- Barbari. Milotič dr«,6 istega večera vračal proti haS1. °d daleč zagledal luč v raki, v kateri stanuje. Zaskrbljen v,,J® Približal zgradbi in hotel od-I,”* vrata. Tedaj sta iz barake •Itn a roparja in Milotiča zverin-v° Pretepla s toporiščem krampa. ti*I, no sta roparja poznala , «ve navade in vedela, da lftl°,,Ja z menjavo denarja, saj je »•if* nekakšno zasebno menjalnico. ‘°tiču sta roparja pobrala 140.000 Miloše u- imel nad milijon dinarjev. Ko sta nesrečnika pošteno pretepla, sta Plastič in Popadič zbežala, pri tem pa se je Plastič spotaknil in si poškodoval nogo. Prav to okoliščino so izkoristili agenti pri Sv. Soboti, ki so se pozanimali pri vseh .astnikih, ki navadno dajejo sobe v najem Jugoslovanom. Niso se zmotili. Plastiča so dobili v postelji predvčerajšnjim popoldne z zateklo nogo, zato so ga odpeljali na komisariat, kjer se je dolgo izmikal, potem pa je zašel v protislovja. Kljub vsemu ni izdal pajdaša in je potvoril resnico. Tako je prišlo na dan, da je roparja z avtom «citroen» s francosko evidenčno tablico peljal v Milje 33-letni Ljubomir Vukomanič, ki živi v Parizu, kjer je dobil politično zavetišče. Preiskovalni organi so izsledili tudi Vukomaniča, ki je predvčerajšnjim zvečer večerjal v neki restavraciji v mestu, toda zdi se, da z ropom ni imel nobenega opravka in da je Plastiča in Popadiča samo peljal v Milje. Torej, izslediti je bilo treba še drugega roparja. Karabinjerji so zvedeli, da je Popadič pustil svoje osebne stvari v nekem penzionu v Ul. Roma 9, zato so ga počakali. H>l,ll"»"||,„|i|||||||||||||||||||||||||||||,|||||)r|t|lt||||t|f||||||t||t|||t||||||)|||H1|||||m|||||||,|||, IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA V prizivu zvišana kazen Soriškemu tatu avtomobilov Prvostopno sodišče ga je obsodilo na 9 mesecev zapora, prizivno pa kar na 2 leti in 1 mesec 6e^.re^ tržaškim prizivnim sodiščem l„Je moral ponovno zagovarjati 41-Tj|L Soriški gasilec Bruno Jurig iz t^olo Diacono 48, ki je bil ob-3 6fh da je v času od 15. julija do fn-T^Susta lani ukradel vrsto avto-Mšihk’ ki so bili parkirani po go-bližini mest:nil1 oboah, največkrat v «žkih le®bi raznih javnih lokalov. Jurig je _ avtomobile zato, da se ha i!yirni vozaril nekaj časa, potem ti n- 2aPuščal na cesti. Pripomni-civiih e treba še, da moški ni imel .tašt!!ega dovoljenja, temveč le vo-ljavn ’ 1(1 pa> kot Je znan°. nl ve-tomu? za upravljanje civilnih mo-mh vozil. hirn^ .obravnavi pred goriškim okrož-srJi bazenskim sodiščem so Jurlga čili « 1 za krivega ter so ga obso-Ur bi ?! 9 mesecev zapora in 75.000 (j^obe ter 12.000 lir denarne kazni žila11 uPravljanja motornega vo-v0ijeZje^eveljavnim vozniškim do- Javn?1! .tei razsodbi se je pritožil --™ tožilec, ki je menil, ran . Ujžilec, ki je menil, da bi ,mo: dve ???nikl upoštevati pri qb§pab( en« v^cžllni okoliščini in rie samo Vanj« i 8e Je zgodilo. Za razome-*tr&tk _ zahteve pa je treba na ha . Pojasniti današnje stanje slertJSr^Ja pravosodja glede na-taBvJr*1 obtežilnlh okoliščin: 1. ob-ko to,a okoliščina, ki pride v poštev, (kin,a Poškoduje varovalne naprave tgjučavnice in podobno) ter 2. obija za okoliščina, ki bremeni kršlte-je nr ukradel kak predmet, ki tu toS?uščen na javnem mestu ču-u Poštenosti državljanov. banr?0 le mogoče, da se istočasno okoli, bekemu tatu obe obtežilni klem„inl hkrati? če je avto zaje i|fn> ah je mogoče meniti, da sti? P,uPan čutu poštenosti javno-klliiAn r Sko kazensko sodišče je iz-10 možnost ter je obsodilo Žilno '.upoštevajoč samo eno obte- J okoliščino. til stL.??10 dejali, se Javni tožilec gi Sti;hjai s tem skiepom. Na dru-rani pa je treba še pripomniti. da Je tudi kasacijsko sodišče razsojalo v podobnih primerih na skoraj protisloven način. Nekoč je izključilo obtežilno okoliščino, v zadnjih časih pa je menilo, da je na primer neki avto zaupan čutu poštenosti javnosti le če je opremljen s posebnimi alarmnimi napravami. Prizivni sodniki so sprejeli to zadnjo tezo ter so obsodili Juriga na 2 leti in en mesec zapora ter 65 tisoč lir globe. V ostalem so potrdili prvotno razsodbo. Ni trajalo dolgo in tudi Popadič je padel v roke preiskovalcem. Včeraj okrog 10. ure so ga aretirali, ko je zapuščal penzion. Odpeljali so ga na zaslišanje in priznal je roparsko dejanje, ki ga Je bil izvršil v družbi z Plastičem. Oba roparja so aretirali in pospremili v zapor pod obtožbo roparskega dejanja in povzročitve telesnih poškodb. Medtem se je zdravstveno stanje napadenega Milotiča izboljšalo. Delo deželnih komisij Prva deželna komisija je včeraj izrekla ugodno mnenje s finančne plati glede treh zakonskih osnutkov, ki se tičejo prispevka konzorciju za pospeševanje študijev in raziskav inštitutov za fiziko tržaške univerze, ukrepov v prid strokovnemu pouku in ukrepov v korist šolskim infrastrukturam. Medtem pa je tretja komisija z izjemo komunističnih svetovalcev o-dobrila zakonski osnutek deželnega odbora o podelitvi 400 milijonov lir zgoraj omenjenemu konzorciju. Peta komisija je izrekla ugodno mnenje v zvezi z deželnim prispevkom za zgraditev poslopja za mednarodni center teoretske fizike. Druga komisija pa je odobrila zakonski predlog o pomoči svilorej-cem, ki ga je bila vlada vrnila v ponovno razpravo. Pri glasovanju so se vzdržali samo liberalci. POROČILO IN DEBATA 0 POKRAJINSKEM PRORAČUNU 3792 milijonov lir je znašal dolg pokrajinske uprave ob koncu 1965 K temu je treba dodati še 450 milijonov za letošnji primanjkljaj - Proračun v skladu s smernicami levega centra - Ohranitev dobrih odnosov s Slovenijo in Koroško - Prve kritike opozicije Sprejemi in obiski deželnih organov Predsednik deželnega sveta de Ri-naldini se je včeraj udeležil sestanka ministra Spagnollija s tržaškimi gospodarstveniki na trgovinski zbornici. Odbornik Stopper je včeraj sprejel sindikalne predstavnike osebja deželne uprave, s katerimi se je pomenil o vprašanjih uslužbencev in o ureditvi uradov. LADJE V PRISTANIŠČU Borca, G. Lauro, E. Cosulich, Ra-vello; S. Caboto, N. Bixio, Ut Eatis, Hierax, Saiipa II, L. Lauro, Forene-de, Ernesto S. (It.); Sutla, Osor, A-leksa Santic, Lika, Beograd, Račišče (Jug.); Malka (Izr.); Skenderbeg (Al.); El Giza (ZAR); Elli. Sophia (Gr.); Vostock (SZ); M. Legenhau-sen (Nem.); Exchester (ZDA); L. Brasil (Braz.); Triton Trader, Tha-lis (Li.); Astor, Olivos (Pa.); Si-ghaug (No.); M. Progress (Ind,). Povečanj« dispanzerja proti tuberkulozi Pokrajinski konzorcij za borbo proti jetiki je prejel prispevek deželne uprave 14,7 milijona lir za povečanje svojega dispanzerja; za to delo nameravajo potrošiti 21 milijonov lir. Konzorcij je zaprosil pri deželni upravi tudi za prispevek za izboljšanje svojih radioloških naprav in naprav za cepljenje proti tbc; na te prošnje pa še niso prejeli odgovora. Zadnja seja pokrajinskega sveta v četrtek zvečer je bila posvečena uvodnemu poročilu odbora k proračunu za tekoče leto, ki so ga končno le pripravili in že nekaj dni prej poslali pokrajinskim svetovalcem, da bi ga proučili in dodali svoje pripombe k njegovim postavkam. V uvodnem poročilu Je rečeno med drugim, da je letošnji proračun pokrajinske uprave odraz programskih obvez uprave levega centra in je odbor vnesel vanj svoje formalne obveze. Iz proračunskih postavk je možno ugotoviti, da so posvetili posebno skrb šoli, kmetijstvu in javnim delom, predvsem nadaljevanju programa ureditve cestnega omrežja. Medtem ko bodo z deželnim prispevkom uredili turistične ceste, se bo pokrajinska uprava pozanimala pri pristojnih državnih organih za dodelitev nadaljnih prispevkov, ki so potrebni za ureditev celotne cestne mreže. Tudi letošnji proračun predvideva primanjkljaj in sicer 450 milijonov, ki ga bodo morali kriti s posojilom. Zato je splošen finančni položaj pokrajinske uprave zelo težak, vkljub vsem dosedanjim naporom za njegovo izboljšanje. Upravni odbor ima za svoje bodoče delo predvsem tri smernice: pod-vzel bo vse potrebno, da se doseže reformo zakona o financiranju krajevnih ustanov; prizadeval si bo nadalje, da bi dosegel odobritev v parlamentu za primeren državni prispevek, ki naj bi saniral gospodarstvo pokrajinske uprave, ki je utrpelo največ škode v vojni in povojnih dogodkih; tretja smer posega pa bo intervencija pri deželni upravi za finančno podporo v večjem I obsegu. Vzporedno s temi smernicami bodo podvzeli vse druge akcije, ki bodo potrebne za dosego državnih prispevkov. Pri deželni upravi pa bodo vprašali tudi za leto 1966 vse tiste prispevke na posameznih področjih, ki so predvideni v deželnih zakonih. To velja zlasti za javna dela, socialno pomoč, šole, turizem, zdravstvo, kmetijstvo itd. Nove možnosti se odpirajo z ustanovitvijo deželne u-stanove za razvoj kmetijstva, ki bo imela svoj sedež v Gorici. Posebno vlogo ima pokrajinska uprava- tudi v posoškem konzorciju za gospodarski in socialni napredek.. v Ul. S. Chiara. V tem je privozil iii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii /*>jC VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE iimiiiiiiiiiiiiimi iiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiu Otroški vrtec na Brdu spet odprt 15 milijonov za vrtec v D. Barnasu Kdo bo plačal prevozne stroške za otroke iz Zavrha, če bodo sploh mogli obiskovati vrtec? Veliko prahu je vzbudilo po ča- Pokrajinski upravitelji si bodo prizadevali ohraniti in okrepiti dobre odnose s kolegi sosednjih dežel Slovenije in Koroške ter bodo skupaj in v prijateljskem duhu reševali skupne probleme. Med temi problemi so najbolj važne avto ceste in pa železniške povezave. Odbornik za finance Marocco Je v svojem dodatnem poročilu in pojasnilu omenil med drugim, postav-ke za kmetijstvo in za socialno skrbstvo. Ko je govoril o cestah, je omenil gradnjo ceste Gorica-Sovodnje-Zagraj, ki je v teku. še posebej je omenil težko stanje pokrajinskih financ, ki imajo po stanju od 31. decembra 1965 kar 3.792 milijonov lir dolga, od tega so dolgoročna posojila do konca 1964 za 2.754 milijonov lir. Na seji so začeli tudi z debato in kot prvi se je priglasil komunistični svetovalec Menichino, ki je poudaril, da bi moral imeti proračun bolj obsežen politično programski značaj. Po njegovem mnenju se ta proračun bistveno ne razlikuje od prejšnjih, ki so jih pripravili demokristjani sami. Citiral je nato nekatere volilne obljube treh strank levega centra ob deželnih volitvah ter primerjal te obljube s poznejšim razvojem in delom. Govoreč o združeni Evropi je treba vedeti tudi, kakšna naj bi bila ta Evropa; zaenkrat imamo pri nas deželo vojašnic in vojaških služnosti. Predlagal je nadalje, naj bi zahtevali pomoč v okviru čl. 11 in 54 deželnega statuta. Kar se tiče proračunskega primanjkljaja je poudaril, da ne znaša samo 450 milijonov, ampak dejansko 675 milijonov, ker je treba k njemu prišteti še nekatere druge postavke. Zaključil je, da proračun vsebuje samo jadikovanja in pobožne želje, ter predlagal odločno akcijo za prevzem pokrajinskih dolgov od strani države ter sklicanje gospodarske konference z udeležbo sindikatov in drugih zastopnikov. Predstavnik PSDI Tacchinardi je nato dodal nekaj pripomb svoje stranke k proračunu, vendar je v bistvu soglašal z njim in obljubil, da bo glasoval zanj. Poletto (PSIUP) je govoril predvsem o krizi krajevnih ustanov, kroničnem- bprimaitjkljltjti' ;peMf8$jfnske-uprave tel- o potrebi novih ukrepov za aazvof pokrajinske umobolnice. Debato bodo nadaljevali na prihodnji seji, ki bo v četrtek 28. t.m. z začetkom ob 21. uri. sopisih dejstvo, da niso letos tako dolgo odprli otroškega vrtca na Brdu. Nekateri so šli tako daleč, da so se hudovali na račun drugih HlJHO „ims» PKOSEK Predvaja danes, 23. t. m. ob 19.30 uri film: (55 DNI V PEKINGU) nmend mrmk- predvaja danes, 23. t. m. ob 18. uri Technicolor zabavni film: veličastnih Jcrryjev) Igrajo: JERRY LEWIS SEBASTIAN CABOT DONNA BUTTERWORTH yj3RRIME Ln^kRTRHNE bpiISBgPFMHafrž & rOCT Viale XX Settembre IB P tel. 96016 fe NABREŽINA (center) samo velik kup ruševin. Prestrašena družina je osupla gledala, kako so v trenutku ostali brez strehe nad seboj. Pritekli so vaščani vasi Kosta, kjer se je to zgodilo, in pomagali reševati Iz ruševin, kar ni kamenje in vsa težka gmota lesa in apna uničila, škoda znaša po cenitvi samega Cemoje okoli pol milijona lir, ker je pač ubogi kmet računal le škodo, ki mu jo je podirajoče zidovje napravilo v kuhinji in spalnici na pohištvu in osodi. Vas Kosta leži 529 m viso-•jvišjih v špetrski občini, kjer ljudje niso posodi ko In je ena izmed naj- vasi I SESUAN (center) ZLATI IN SREBRNI OKRASNI PREDMET! krajev in očitali Učejl ter drugim občinam v nadiških dolinah, da imajo manj otrok za otroške vrtce, kot pa jih je na voljo na Brdu skupaj z Zavrhom, a da imajo vseeno vrtce Vsi po teh dolinah so vedeli, da bo po tako burnem pisanju po časnikih Brdo spet dobilo svoj vrtec. In res, komaj nekaj dni po teh časnlških protestih, je že bilo spet javljeno, da so se vrata vrtca odprla za otroke Brda in Mikotičev (Sedlišča) in da ja glavna zasluga za to deželnega ravnate-telja ONAIRC dr. Blasica, župana na Brdu In pa župnika. Nič pa nl rečeno, kdo in kako bo plačal prevozne stroške za otroke iz Zavrha, če bodo sploh mogli obiskovati vrtec. Deželni odbor pa je ugodil topli prošnji špetrske občine, da bi poskrbel z ustreznim zneskom za zgraditev otroškega vrtca v veliki in kar moderno urejeni vasi Dolenji Bamas pri špetru. Dežela je nakazala kar 15 milijonov lir za zgraditev novega vrtca. Kaže, da je glavna zasluga za to veliko podporo prizadevanje deželnega odbornika za javna dela. S 15 milijoni lir pa bodo že lahko zgradili primeren in dovolj velik vrtec. še malo prej so uslišali na deželnem odboru še drugo prošnjo špetrske občine. Dali so Ji dva milijona lir, da popravi cesto, ki pelje v malo vas Podbamas in ki so jo lanske nevihte precej izprale in poškodovale. Občina Je na podlagi te podpore razpisala dela in tako upajo, da se bodo vozili po popravljeni cesti že maja meseca. Seveda ima špetrska občina precej vasi in vse ceste, ki peljejo vanje, so razdrapane. Občina jih s svojim proračunom ne more pokrpati, ostaneta država in dežela, na kateri se je občina obrnila naj ji pomagata še za te kraje. ZRUŠILA SE JE HIŠA IVANA CERNOJE V KOSTI V Beneški Sloveniji se čedalje bolj množijo ne samo hiše, ki so jih ljudje zapustili in odšli v emigracijo, ampak tudi hiše, v katerih se ljudje še držijo, a ki vseeno lese praznikih tudi Ivanu Cemoji z družino: ženo Pepino Medveš in otroki Lo-vrencom, Giordanom in Ano. Pomladanske vode so premočile zidovje, ki je začelo pokati. Podrl se je glavni razpokani zid in nanj se je zrušila še streha s korci in tramovi. Vse skupaj je padlo na kuhinjo, kjer se je družina Cernoja _ pripravljala h kosilu. Na srečo, I ki je bil ta čas zaposlen kot tajnik da se je vse skupaj v hiši neko- na občini Aiello. Zapustil Je ženo liko streslo in so mislili, da gre in prav mlado hčerko. Naše so-za potres. Planili so na odprto in | žalje! kmalu Je bil precejšnji del hiše| ar več pripravljeni popravljati hiš in rajši tvegajo, da stanujejo v teh starih hišah, dokler se še držijo. Cemojevi otroci bi tako in tako ne ostali v tej gorski vasi. Sicer pa je velika večina vasi v teh hribovskih krajih v skrajno slabem stanju; nekaj hiš se še drži pokonci, pri nekaterih se je že po drla streha, ker so zapuščene in bohotno poganja plevel skozi mrtva okna. Vsekakor niso prav nič privlačna slika za turiste, ki naj bi se v sedanjem porastu turizma sprehajali po teh krajih. SMRTNA PROMETNA NESREČA TEREZE SELAN V prometni nesreči je Izgubila življenje gospa Tereza Sartori, vdova po živinozdravniku, živinorejskem strokovnjaku in direktorju videmske klavnice, profesorju Um-bertu Selanu. Vsa starejša generacija kmetov lz nadiških dolin je poznala živinozdravnika Selana, ki je bil po rodu iz naših krajev. Pisal ie o stanju živinoreje, o planinah In pašnikih, o stanju hlevov, o krmnih rastlinah, o prejšnji in sedanji živinorejski pasmi z ljubeznijo in prizadevnostjo domačina ln hkrati velikega strokovnjaka. Posebno je znano njegovo naravnost klasično delo ((živinorejska delavnost v Italijanski Slaviji« (L’indu-stria zootecnica nella Slavia Italia na), ki je izšla že 1. 1906 v časopisu «Bollettino delTAssociazione Agra-ria Friulana«. Posebno je znan izrek iz te njegove razprave; «Ima mlijeka ku Matajurska krava«. Nad pol stoletja Je gospa Tereza živela v Vidmu in so jo zato poznali po njenem možu, ki ga Je zmerom spremljala in mu stala ob strani. Hčeram in sinovom njihove pokojne matere izrekajo globoko sožalje vsi njihovi prijatelji v ((Italijanski Slaviji« SMRTNA KAP PAOLA QUALIZZE še zelo mladega Je zadela kap občinskega tajnika Paola Qualizzo, Stališče ISAM glede stavke zdravnikov Sestal se je pokrajinski odbor INAM ter pod predsedstvom E-zia Bottegara proučil stanje, ki je nastalo z agitacijo zdravnikov. Po obsežni diskusiji so z večino glasov odobrili resolucijo, v kateri ugotavljajo, da zahtev zdravnikov ne morejo sprejeti zaradi slabih finančnih razmer bolniškin blagajn. Obsodili so njihovo ravnanje, ki ni v skladu z njihovim poslanstvom ter predlagajo, naj' ničil tudi v Gorici. V NEDELJO VOLITVE OBRTNIKOV Slovenske kandidate vključuje samo lista št. 3 v Za pokrajinsko obrtniško komisijo kandidira Stojan Cuk Slovenski kandidati za obrtniško bolniško blagajno Jutri bodo obrtniki obnovili pokrajinsko komisijo za obrt ter izvolili svoje delegate v obrtniško bolniško blagajno. Svoje kandidate so predložile tri liste Prvi dve sta listi tržiške in goriške obrtniške zveze, vključeni v zvezo in-dustrijcev, tretja lista, ki je edina lista pokrajinskega značaja, pa je avtonomna in je tudi edina, na kateri kandidira slovenski o-brtnik mehanik Stojan Cuk. Kandidati tretje liste so včeraj poslali tisku odgovor na širjenje neresničnih vesti obrtniške zveze, češ da so predstavniki KPI. Pod-pi»"iki ostro zavračajo takšne obtožbe in trdijo, da je večji del kandidatov neodvisnih. Vsi pa so PRISPEVAJTE 5iA DIJAŠKO MATICO I ce na grobove padlih partizanov na pokopališčih v Gorici in Ločni k-u. avto taunus 44-letnega Giuliana Perca iz Ul. Re 34, ki je prepozno opazil manevriranje tovornjaka ln zadel vanj. Obe vozili sta utrpeli škodo ki je zlasti občutna na avtomobilu. Drug podoben incident se je pripetil na križišču pred pošto. Ob 12,20 je 40-letni Mario Zoff vozil avto giardinetta po korzu Verdi ter hotel zaviti v Ul. Boccaccio pri pokritem trgu. V tem je privozil po korzu v smeri proti jugu na motociklu 24-letni Bruno Peric iz Ul. Pola 16, v katerega je trčil avto in ga podrl. Peric je dobil le manjše praske na desni nogi. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 1 dnevu. Zapisnik v obeh primerih so napravili mestni stražniki. ...............................................Hlinim.mm...."lil DANES TER V PONEDELJEK NA GORIŠKEM Proslave dneva osvoboditve v Gorici in okoliških občinah SKGZ bo danes ob 11.30 položila venec na grajskem dvorišču, kjer so streljali talce Ob dnevu osvoboditve, 25. aprila, je na sporedu več pobud, ki naj poudarijo pomen tega dne, obenem pa opomnijo na veliko žrtev krvi, ki so jo padli prelili za našo svobodo. Danes ob 11.30 bo Slovenska kulturno gospodarska zveza položila venec k spominski plošči na grajskem dvori-ču, ki so jo odkri. li lansko leto ob 20-letn:ci osvoboditve. Plošča je bila odkrita v spomin na desetine talcev, ki so jih nacisti ustrelili na Gradu, ker so se borili za svobodo in demokracijo Vabljeni so vsi demokrati, da se pridružijo svečanosti ob polaganju venca. SKGZ, ANPI. mladina ln bivši partizani iz Gorice bodo v ponedeljek 25. aprila položili vence na poljane miru ob mirenski cesti; svečanost bo ob 10. uri. V Doberdobu bodo počastili dan osvoboditve s proslavo, ki se bo pričela ob 10. uri,., a (»oloiitvijo venca pred ploščo padlih. Sledil bo kratek nagovor župana ter nastop godbe na pihala. Ob 10.30 bo svečanost na PoljanaH, ob 11. uri na pokopališču v Dolu, ob H.30 pa v Jamljah. Občinska uprava iz Sovodenj bo položila venec pred spomenik padlim v ponedeljek, 25. aprila dopoldne. Vence bodo položili bivši partizani iz Pevme, z Oslavja, iz Sent Mavra in iz Steverjana; svečanosti bodo pred spomeniki padlim. Občinska uprava v Gorici je za 25. april pripravila obsežnejši program. Zupan Martina je objavil razglas, v katerem po-udarja, naj se proslavlja 21, obletnica osvoboditve s poudarjanjem velikih i-dealov, ki so navdihnili osvobodilno vojno ter obnovili v Italiji civilne in demokratične tradicije, ki so bile podlaga preporoda pred obrtniki ter redno vpisani v obrtniško zbornico ter bolniško blagajno in imajo zavoljo tega vse pravice zavzemati odločujoča mesta v vodilnih organih kategorije. Poleg tega bo imela lista št. 3 po enega kandidata za bolniška blagajno v vseh krajih, kjer prebiva slovenska skupnost. V okrož-ju št. 1 jo bo zastopal ploščičar Alojz Briško iz Štandreža; št. 2 krojač Avgust Lenardič iz Pevme in karosir Cvetko Petejan; št. 3 (Gorica in Sovodnje) podžupan Janko Cotič (pek); okrožje Doberdob Olinto Zanier, zidarski mojster Stojan Cuk Alojz Briško Avgust Lenardič Cvei'no Petejan se čimprej začnejo pogajanja, da se prepreči nadaljnja škoda za tiste, ki so najmanj gmotno preskrbljeni. V resoluciji ugotavljajo, da so goriški zdravniki, člani zbornice, bili naklonjeni svobodni izbiri zdravnikov tudi v naši pokrajini, ter jih pozivajo, da se odpovedo nadaljnjim akcijam; končno izrekajo priznanje vodilnim organom, ki so s hitrimi u-krepi preprečili nevšečnosti za zavarovance. Dve prometni nesreči na srečo brez ranjenih Včeraj sta na križišču Ulic Ca-dorna in Boccaccio trčila tovornjak dodge in avto ford taunus. Na srečo ni bil nihče ranjen. Tovornjak je vozil 65-letni Raffaele Talmasson, s Korza Verdi 51, ki je hotel zaviti »0i 50 leti, ki se je pred 50 leti ures Zupan bo v ponedeljek dopoldne položil venec k spominski Dlošči padlim za svobodo pri železniški postaji, k spominski plošči za ustreljenimi talci na grajskem pokopališču, k plošči v zaporih ter na g'avnem pokopališču. Ob 9. uri bo župan položil venec tudi k spomeniku v Parku Ri-membranza. Ob 10. uri v ponedeljek bo bivši komandant brigad «Osoppo» v pokrajinski sejni dvorani govoril o odporniškem gibanju. Ob 9. uri pa bodo goriški dijaki in delavci odšli z dvema avtobusoma v Trst, kjer se bodo udeležili svečanosti ter bodo obiskali Rižarno, nacistični krematorij, ki je postal narodni spomenik; spremljal jih bo občinski odbornik. Razglas za 25. april je objavita tudi partizanska zveza API, ki je vključena v zvezo prostovoljcev Stavke kovinarjev v Tržiču V okviru stavkovnih gibanj kovinarjev so proglasili včeraj 24-urno stavko pri podjetju Bonato, danes zjutraj stavkajo tudi pri Meteor v Ronkah ter opoidne pri Sem Detroit. Vse stavke se bodo zaključile jutri zvečer. V ladjedelnici bodo stavkali danes od 15. do jutri opolnoči. Ob prazniku 25. aprila bodo prenehali v vseh podjetjih s stavkovnim gibanjem. Sindikalna akcija se bo nadaljevala v torek 26 t.m zjutraj. f^wmmnitiriH»m»illmtttwntttH»»«»mi»muii«nniM»iiiMHW»n»ii»uuimnim»i««iui«iin»i»inn»nmiimMii V TRŽIČU IN V CERVIGNANU Pri dveh prometnih nesrečah je bilo sedem oseb ranjenih Med njimi so tri ženske iz Trsta in trije financarji od Devetakov Janko Cotič Olinto Zanier Včeraj dopoldne okrog 9. ure sta v Cervignanu trčila fiat 600 Iz Trsta in poltovornjak «volkswagen» iz Benetk, ki ga je vozil 31-letni Eu-genio Doneluzzi iz Teglie pri Benetkah. Z njim je bil tudi Nelio Cicutti. Njuno vozilo se je prevrnilo sredi ceste, vendar sta oba prilezla iz njega nepoškodovana. V tržaškem avtomobilu pa so se peljale tri ženske, ki so bile vse tri ranjene: Luciana Sabadini, 22 let, se bo morala zdraviti v tržiški bolnišnici 30 dni, zaradi zloma desnega kolena, leve ključnice in drugih poškodb, Marija Handler, 49 let, iz Trga Volontari Giuliani se bo morala zdraviti 20 dni, ter Silvana Nemaz, 22 let, z Miramarske ceste 53 pa 10 dni. Zapisnik so napravili karabinjerji iz Cervi-gnana. Prejšnji večer ob 23.30 pa sta na križišču v Tržiču trčila fiat 600 D in fiat 500. Prvega je vozil 41-letni Antonio Cinquegrana iz Genove, drugega pa financar 24-letni Arman-do Saddi. Po trčenju se je fiat 500 zaletel v čuvajnico mestnega stražnika ter utrpel občutno škodo. S Saddljem sta bila v avtu še finan- za svobodo. Jutri, 24 aprila, bo-1 carJa Antonio D’Aversa in do predstavniki API položili ven-127-letni Mario Succu 1z vojašmce ■ IIIIIMmillllHIIIllUlllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIimilllltItlllllllltllHlIltlllltllllUlflllllllltlllllfllHIIIItlltllllllllllltllllllllUIIII IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Pijan kolesar zavil pred avto ki ga je povozil do smrti Podrl je pešca, ko je na prepovedanem mestu prečkal cesto • Oba obtoženca so oprostili Goriško okrožno sodišče je včeraj dopoldne popolnoma oprostilo 37-lebnega Domenica Vitellija iz Trsta, Ul Gorizia 12, ki je bil obtožen nenamernega umora, ko je na cesti v Ronkah povozil 30-let-nega policista Bruna Giacomellija, ki je umrl med prevozom v tržiško bolnišnico. To se je zgodilo ponoči ob 3. uri dne 28. februarja lani na cesti proti Redipuglii v Ronkah. Vi-telli se je peljal z avtom fiat 1100 iz Tržiča proti Zagraju. Pred seboj na kolesarski stezi je opazil na levi kolesarja, ki se je peljal v isti smeri. Ko je prišel na razdaljo kakih 15 metrov do njega pa je kolesar nenadoma zavil na melli si je prebil lobanjo in je med prevozom v bolnišnico podlegel poškodbam. Pojasnilo v tem smislu je poleg obtoženčeve izjave potrdila tudi preiskava. Državni tožilec je sicer predlagal za obtoženca 16 mesecev zapora in odvzem voznega dovoljenja za 8 mesecev, po zagovoru branilca odv. Cosse pa je sodišče obtoženca oprostilo, ker ni zakrivil dejanja. Omeniti je treba tudi, da je krvna analiza ugotovila, da je bil ponesrečeni Giacomelli takrat precej vinjen, kar je bil verjetno glavni vzrok za nesrečo. Pri drugi prizivni razpravi pa so obravnavali zadevo 38-letnega Armanda di Barbare, mesarskega desno pred njegov avto in Vitel- delavca iz Romansa Dne 10. ju li ni več mogel preprečiti nesre- nija 1964 ob 7.30 je namreč v Ul. če ter je kolesarja podrl. Giaco-1 Latina v Romansu podrl s svojim skuterjem 67-letnega pešca Giaco-ma Tomasina, kmeta iz Romansa, ki se je za dobljene poškodbe moral zdraviti 20 dni v goriškj bolnišnici Okrajni sodnik v Gradiški ga je 28. junija lani obsodil na plačilo 200 tisoč lir globe in odvzem voznega dovoljenja za 6 mesecev. Obtoženec pa je vložil priziv in v njem navedel, da je Tomasin stopil nenadoma pred njegov skuter izza gruče žensk na cesti ter prečkal cesto na kraju, kjer ni prehoda za pešce in bi moral ta dati prednost vozilom. Sodišče je to upoštevalo in obtoženca oprostilo s polno formulo. Branil ga je odv. Massa iz Vidma. Drž, tož. dr. Baiti; preds dos. dr. Cenisi, sodnika Arculeo in Malta, pri Devetakih. Vsi trije so bili ranjeni ter so D’Averso pridržali v tržiški bolnišnici za 30 in Succuja za 15 dni, dočim so nudili Saddiju samo prvo pomoč ter so ga poslali domov. Tudi Genovežana so včeraj pridržali v tržiški bolnišnici za 15 dni na zdravljenju Zapisnik so napravili karabinjerji iz Tržiča. Gorica VERDI. 16.00: «Matt Helm — 11 sl-lenziatore«, Dean Martin in D. Lavi; ameriški kinemaskopskl film v barvah; mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja ob 22. uri. CORSO. 17.15: «Mirage», G. Pečk in D Baker. Ameriški čmobell film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 16.15: «Svegliati e uccidi«, Robert Hoffman, Lisa Gostani in Gian Maria Volontč; italijanski barvni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan; zadnja ob 22.30. VITTORIA. 17.15: «Mi vedra! torna-re», Gianni Morandi in E. Wu; italijanski čmobeli film. CENTRALE. 17.15: «Due maffiosl contro Al Capone», F. Franchi in C. Ingrassia. Italijanski kinema-skope v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30—22.00: «Dimensio. ne della paura«, Maria Schell in I. Turin. EXCELSIOR. 16.00- 22.00: «La spia dei due volti«, R. Vang; barvni film. NAZIONALE. 17.30—22.00: «1 gran-di condottieri«, A. Geeslink in R. Neru; barvni film PRINCIPE. 17.30—22,00: «Gli eroi di telemark«, R. Harrison in Kirk Douglas; barvni Kinemaskopskl film Ronkr RIO. 19 uri: «1 quattro di Chicago«, Frank Sinatra in Dean Martin. Kinemaskope v barvah EXCELSIOR. 19 uri; «Slalom«, Ugo Tognazzi, kinemaskope v barvah DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 38, tel. 22-68' TEMPERATURA VČERAJ Včeraj najvišja v Gorici 15 stopinj ob 16 uri m najnižja 8,6 stopinje ob 6.30 uri; povprečna vlaga 73 od sto; dežja je padlo ponoči ^ 8 mm. 23. aprila 1961 IZBRALI SO MU IME SP SOKOL Tudi na Nabrežinskem področju slovensko športno društvo Že dlje časa je bilo v Nabrežini govora o športnem društvu, ki naj bi razgibalo športno delovanje na področju občine Devin-Nabrežina. V javnosti smo zadnjikrat razpravljali o tem na občnem zboru P.d. Igo Gruden, pobudo za ustanovitev društva pa je dala mladina sama po zaključku letošnjega športnega tedna. Takrat je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor, ki je po trimesečnem delovanju ugotovil, da je športno društvo nujno potrebno, da pa mora biti zaradi že tako majhnega števila članov tesno povezano s prosvetnim društvom. Na prvi seji novega odbora 17. marca letos je bilo ob prisotnosti velikega števila mladine ustanovljeno novo športno društvo. Upravno in finančno bo to društvo pod okriljem P d. I. Gruden, ustanovljeno pa je bilo, da se bo mladina lahko udeležila tudi uradnih, tekmovanj. Ime društva je športno društvo SOKOL. To ime je bilo soglasno sprejeto, da bi ohranili v sppminu prvo slovensko telovadno društvo, vendar ga s tem ne nameravamo obujati. Delovanje društva se bo za sedaj omejilo na odbojko. Precej smo mislili tudi na nogomet, vendar smo to misel opustili. Društvo je že vpisano v CONI—FIPAV (italijanska odbojkarska zveza) in naraščajniška ekipa bo pričela prvenstvo že ta teden. Ob ustanovitvi feli vsa nabrežinska mladina društvu dolgo in uspešno delovanje. joči so bili razdeljeni v mladince (letniki 1947, 48, 49) in naraščajnike (1950, 51, 52) za višje šole in v dve starostni kategoriji za nižje šole 1951, 52 in 1953, 54). V vseh kategorijah so tekmovali moški in ženske, ločeno pa še plavalci, ki so včlanjeni v razna društva plavalne zveze ali obiskujejo plavalno šolo CONI in plavalci, ki nikoli niso bili vezani s plavalno zvezo. V prvem dnevu tekmovanja je prvi poskrbel za zelo dober rezultat 16-letni Pangaro, ki je 66 m prosto preplaval v odličnem času 37”5 in postavil nov mladinski de- MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiimimiiiiiuiiiimiiiiniiiiiiiiiiimiMiiHiiuiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiioimiiiiiimHiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiui PLAVANJE PRVENSTVO DIJAKOV Tudi za Mužino odlično 1. mesto Konec prejšnjega tedna je šolsko skrbništvo s pomočjo italijanske plavalne zveze organiziralo v pokritem bazenu «B. Bianchi« letošnje plavalno prvenstvo za nižje in višje srednje šole. Tekmovanju se je odzvalo zelo veliko število športnikov iz skoraj vseh zavodov iz mesta in okolice, prvi starti pa so bili v petek zvečer, ko so nastopili višješolci. Vsi nastopa- DOMAČI ŠPORT nosomct ti. AMATERSKA KATEGORIJA Jutri ob 15.30 S. Canciano — Primorje III. AMATERSKA KATEGORIJA Jutri ob 15.30 v Boljuncu Breg — Roianese JUNIORSKO PRVENSTVO Jutri ob 10.30 v Nabrežini Primorje —■ Ponziana V ponedeljek ob 15.30 v Boljuncu Breg — Cremcaffe GORIŠKI NOGOMET V zadnjem srečanju Juventina-Romans v* Domačinom je za rešitev potrebna točka štandreška Juvnetina bo jutri odigrala na domačem igrišču že zadnjo tekmo spomladanskega kola. Tekma se bo začela ob 15.30. Nastopili bodo proti močni ekipi iz Romansa, ki si prizadeva, da bi si ohranila drugo mesto na lestvici. To ji do omogočil nastop na izločilnem tek- movanju in v primeru uspeha tudi napredovanje. Zato se bodo gostje potrudili, da bi si pridobili obe točki. Isto velja tudi za domačine, ki ŽENSKA B LIGA potrebujejo še vsaj eno točko, da Jutri ob 15.80na stadionu «1. majo doseč/rijr^se v° tana° Breg Sacue , tu(ji pripravili med tednom. ... ! Vsekakor je tekma prejšnje nede- lje v Miljah, kjer so proti prvaku lestvice Fortitudo pridobili eno toč- .Seit- bo odbojkarska šesterka £rasa v nedeljo nastopila na turnirju prijateljstva v Poreču, odpade tekma C lige z Libertasom. Prvenstveni dvoboj Libertas — Kras bo zato v sredo ob 21. uri v telovadnici osnovne šole v Ul. Zan-donai. ko, najboljši dokaz, da znajo domačim včasih tudi prav dobro zaigrati. če se bo to ponovilo tudi jutri, bodo morda obdržali doma kar obe točki. Domač; navijač; so vabljeni naj pridejo še tokrat bodrit svoje mi-ijence, kakor so šli prejšnjo nede- ljo v Milje. Tokrat bo to še lažje, ker je tekma doma in povrhu tega še zadnja letošnjega prvenstva. K0USARSTV0 PARMA, 22. — Italijanski kolesarski klub Salvarini je po doseda. njih dirkah na čelu lestvice najboljših ekip na svetu. V PRVI OBLETNICI OBSTOJA ŠD BREG, upravni odbor ŠD Union vošči odboru ŠD Breg še nadaljnjo plodno delovanje med brežanskimi mladinci. želni rekord. Na tej progi je nastopil tudi predstavnik slovenskega znanstvenega liceja Suhadolc, ki pa se ni uvrstil v finale. V finalu, ki je bil na sporedu v nedeljo zjutraj, je Pangaro rekord ponovno izboljšal s časom 36”9. V kategoriji za plavalce, ki niso člani plavalne zveze, je imel več sreče od Suhadolca Sergij Tavčar, ki je na 66 m dolgi progi osvojil tretje mesto. V prvem dnevu sta navdušila še dva plavalca. Najprej je Viola preplaval 100 m v prostem slogu v 1’2”, malo za njim pa je v finalu na 100 m hrbtno padel že drugi deželni mladinski rekord po zaslugi Del Čampa, ki je dosegel čas 1’7”2. Del Čampo se z dosežkom ni zadovoljil in v nedeljo zjutraj v prvi predaji štafete rezultat popravil na 1’6”5, ki ga zelo visoko uvršča v državnem merilu. Danilo Mužina .gojenec znanstvenega liceja, je na 100 m prsno dosegel velik uspeh in o-svojil prvo mesto s časom 1’44”7. Mužina je sicer prispel drugi na cilj, prvega pa so sodniki zaradi nepravilnosti diskvalificirali, tako da je zmaga pripadla slovenskemu predstavniku. V drugem dnevu so nastopili samo nižješolci, večinoma v izločilnih tekmovanjih. Na startu je bilo nekaj slovenskih predstavnikov iz šol iz Doline, s Prosega, od Sv. Ivana in iz Nabrežine. Največj uspeha pa so imeli prav Nabrežinci, od katerih se je Franka Mora uvrstila v finale na 33 m prosto z zelo dobrim časom 24”8. v finalu je Nabrežin-ka plavala nekaj slabše in se z 25”1 uvrstila na vseeno odlično četrto mesto v res zelo močni konkurenci plavalk iz Trsta. V štafetah so večino prvih mest odnesli plavalci italijanskega znanstvenega liceja Oberdan in dekleta z učiteljišča Carducci. Uspehi slovenskih predstavnikov niso bili majhni, če upoštevamo, da jih je skupaj nastopilo komaj 12 v vseh kategorijah. Z večjo propagando na šolah bi se dalo zbrati še kar močno ekipo, saj je plavanje med mladino zelo priljubljeno kot se je videlo lani na športnem tednu. KOŠARKA lili!!! SANTIAGO, 22. — V okviru finalne skupine mednarodnega košarkarskega turnirja, ki ga smatra, jo za neuradno svetovno prvenstvo, je Brazilija premagala Španijo 68:66 (36:34), ZDA pa Bolgarijo 79:69 (40:30). SANTIAGO, 22. — Jugoslavija in Portorico sta predložila kandidaturo za izvedbo šolskega svetovnega prvenstva v košarki 1970. leta. Prihodnje svetovno prvenstvo bo 1969. leta v Montevideu. Od danes do ponedeljka v Vareseju Borovci na italijanskem državnem prvenstvu llimiiiilliiiiiliiiiimilliiilililiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiilliililiiiuiiiiiiiiiiiiimii ZA MEMORIAL BRUNA BIANCHIJA Plavalni dvoboj Triestina-Mornar Prireditev bo 3. in 4. maja v občinskem bazenu Plavalni odsek Triestine se je hotel oddolžiti spominu prerano preminulega Bruna Bianchija z dvobojem za memorial pokojnika. Tokrat bo Triestina sprejela v goste zelo močno ekipo splitskega Mornarja. Ker tržaška ekipa nima dovolj močnih tekmovalev, je sklenila zaprositi za pomoč druge italijanske klube. Ti so se nemudoma odzvali in bodo poslali v Trst trenutno najboljše predstavnike ita. lijanskega plavanja, ki bodo tako ojačili Triestino. Tako bomo imeli priložnost videti v bazenu Bruna Bianchija poleg Spangara tudi Bo-scainija, Della Savio, Grossa in Fossattija, med ženskami pa poleg odlične Daprettove še Schiezzarije-jevo, Cecchijevo, Caminovo in Tom-masinijevo. To je seveda le nekaj imen na dolgem seznamu nastopajočih. • Seveda bodo tudi Splitčani poslali v Trst izredno ekipo. Pred vsemi moramo omeniti evropskega * rekorderja na 100 m metuljčka (58”5) Andra Depola, pa čeprav ne smemo pozabiti na izrednega Dija-koviča. V ženski konkurenci pa bosta med drugimi nastopili Bjedova in Gašparčeva. Dvoboj Triestina - Mornar bo 3. in 4. maja, obakrat z začetkom ob 21. uri. Omeniti moramo, da bosta ob koncu plavalnega dvoboja tudi tekmi v vaterpolu. V prvem večeru bo uraden dvoboj. ob koncu drugega pa prijatelj- Letošnje italijansko prvenstvo vzbuja že predčasno veliko zanimanja. Igralo se bo kot lani v športni palači košarkarske ekipe Ignis. Tako bo lepo mesto Varese, znano po številnih privlačnih parkih, že drugči zaporedoma priča največjemu namiznoteniškemu dogodku v Italiji. V I. kategoriji je glavni favorit za osvojitev naslova italijanskega prvaka za leto 1966 Mauro Galli iz Pontedere. Ta naslov je znani italijanski igralec osvojil že lani in leta 1959 ter 1964. Drugi bivši italijanski prvak in letošnji državni raprezentant na evropskem prvenstvu v Londonu je Luciano Winder-ling. že nekaj let mu ne uspe zmagati na takem tekmovanju, a kljub temu ga moramo smatrati vsaj za drugega favorita. Drugi kandidat za osvojitev naslova državnega prvaka sta še prvokategornika Raineri in Zanelotti iz Miiana ter, po našem mnenju tržačana Crechici in borovec Boris Košuta, čeprav naš atlet le malo trenira ni pretirano, če ga smatramo med glavne favorite saj je zgoraj omenjene igralce vsaj enkrat že premagal. Poleg tega bo Boris Košuta eden glavnih favoritov tudi v II. kategoriji, kjer bo lansko 7. mesto lahko še izboljšal. Po našem mnenju bo velik kandidat za končno zmago v II. kategoriji drugi tržačan Crechici član društva CGS La Soffitta, ki se je tudi lani uvrstil med prvo osmlco. Tema dvema Tržačanoma pa bo brez dvoma delal resne preglavice igralec iz Milana, Geroni, ski. Splitska ekipa bo praktično nastopila z jugoslovansko mladinsko reprezentanco, ki bo ojačena z dve. ma igralcema olimpijskega moštva. Ljubitelje plavalnega športa že sedaj opozarjamo na to izredno prireditev. zm |f § J J e J| i. — prvi X 2 1 drugi 2 X X 2. — prvi 1 drugi 2 3. — prvi 1 1 drugi X 2 4. — prvi 1 1 drugi 1 2 5. — prvi 1 2 drugi 2 1 6. — prvi 1 drugi X Atalanta — Spal 1 Bologna — Torino 1 Brescia — Roma 1 X Catania — Varese 1 Foggia — Vicenza 1 Inter — Sampdoria I Juventus — Milan 1X2 Lazio — Cagliari 1 X Napoli — Fiorentina 1 X Genoa — Venezia 1X2 Piša — Mantova 2 X Como — Biellese 1 Massese — Arezzo 1 ki je še mladinec. . Zelo izenačena bo III. kategorija-kjer lahko rečemo, da ni nobenega glavnega favorita. Vsaj 20 ali & igralcev ima možnost za osvojite* prvega mesta. Kot je znano, bo v tej kategoriji nastopil tudi borovec Edi Bole, ki se je uvrstil na drža'' no prvenstvo zaradi doseženega ->• mesta na deželnem prvenstvu. še en igralec bo zastopal SZ B°r in sicer Adrijan Tavčar, ki b° branil barve «plavih» med mladince Mislimo pa, da bo borba za osvojitev naslova državnega mladinskega prvaka potekala predvsem med cerato, Geronijem in Triulzijem-še malo besed o ženskah. Pri mladinkah se je uvrstilo * zaključno fazo italijanskega prve**' stva 17 igralk, med katerimi je padi mlada predstavnica Bora Lidija Kenda. Zvedeli pa smo, da Kenda najbrž ne bo mogla nastopati. IP _ namreč v prvi odbojkarski ekipi.®"' ra in prav tiste dni, ko bo dalija"' sko prvenstvo, bi mogla igrati oa-bojko. Bilo bi res škoda, če bo M" la precej ugoden žreb, bi se lana" uvrstila celo med prvo četverim-Možnost do take uvrstitve pa bi b11" res škoda zapraviti. Dobro bi bjri-če bi borovke lahko igrale tekneki sta tedaj v programu brez Lidij"; čeprav vemo, da se Bor bori na kou cu lestvice in potrebuje zato vsak igralko. .. nrt. Kot pri moških, tako bo tudi P* ženskah tretja kategorija zelo »j enačena. Skoraj nemogoče je r*“, katera bo zmagala in zato tudi .11" ne bomo tvegali s predvidevanji-Za I. kategorijo pa je stvar ve * ko lažja, saj se bosta, kot se doga) že več let, samo Radiče in Galli P", tegovali za naslov italijanske pr*8 kinje. Preostajajo nam še pari. V moških parih je dvojica Molil*8 Toscani brez dvoma na papirju naj, močnejša, saj je osvojila že 4-k*8 državni naslov. Tej dvojici sledi 5 nekaj takih, ki lahko samo ogr®8 jo italijanska prvaka. Med temi po našem najmočnejša tržaška, jo bosta sestavljala Simeone C*8 chici in Boris Košuta. Borove barv bo branila še mlada dvojica Adnja* Tavčar — Edi Bole. čeprav veroVj da prvi nastop ne bo žel vecj-j" uspehov, smo prepričani, da se "" prav ta dvojica z resnim vežbanj®1* prav kmalu razvila in napredovala- X—®r da 107 anni id GučfaA BIRRA FRIULANA