PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r* /n >. Abb. postale I gruppo__________L>. ter dogovor med strujo posl. Ge Martina, Mancinijevim levim krilom ((avtonomistov« ter Giolit-nja. v taki «centristični)> večini “i ostali izven tajništva stranke ®vica poslanca Lombardija ter krajna desnica ((avtonomistične« Preti6’ 151 vodl bfv$i minister v zvezi s temi ugibanji je sen. Grodolini, ki je zelo blizu posl. De «sme imenovati vodstvo samo CK PSI in da so zato vsa ugibanja zaman«. Zavrnil je vsakršno polemiko proti struji, katere član je (De Martino), češ da je bila proti dogovoru o večini že na kongresu stranke: «Delali smo in bomo, da hi se v stranki uresničili duh demokratičnega sožitja med strujami. Zagotoviti pa moramo stvarno in prepričevalno politiko.« Zaito je De Martinova skupina predvsem za ((politični« dogovor in sodi, da je naj večja ovira na tej poti ((raznolikost jezikov« raznih voditeljev «tudi v večinski struji«, ki Je ((izraz ne ene temveč dveh, celo treh politik«. Broda! ini je tudi mnenja, da nima smisla sklicevati centralni komite PSI v naglici, «Ni sile,« je dejal, ((mislim, da se nahaja v '"""uiiiniiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiillliiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiii j^JASEN POLOŽAJ V VIETNAMU Vrsta protislovnih vesti o prekinitvi bombardiranja V 1’arizn 28. sračanje med >vasliinglonsko in lia-nojsko delegacijo - Nov sestanek Thieu - Bunker GOHAR OBRAZLOŽIL BULLU STALIŠČE EGIPTOVSKE VLADE Podpredsednik izraelske vlade o sovjetski vojaški pomoči Egiptu Pariz, 30. — Tudi današnje 28. “Sčapje med vvashingtonsko in ha-“Pjsko delegacijo na pariških urad-"b razgovorih se je zaključilo brez sakršnega rezultata. Današnje žaganje je trajalo samo poldrugo rr° in je bilo torej najkrajše, od-1^ S° se ra7^HV0r' začeli maja Roditelj ameriške delegacije Ave-eU Harriman je ponovil že znane e?.e ter govoril o bodočnosti Viet-a|ha po končani vojni. Dejal je, l3 bo Južni Vietnam lahko svo-®°dno odločal o smernicah lastne-"a. političnega razvoja in da bo Phsl0 tahko do združitve obeh v>etnamov, če bo ljudstvo to ho-!**>• Ti cilji pa so težko doseglji-.' v vojnem času — je dejal Har-'ttian — jn ob prisotnosti tujih čet a yietnamskem ozemlju. Te čete A Je zaključil voditelj ameriške ?®‘egacije — se morajo umakniti, jarritnan ni pojasnil, če misli s *jujimi četami« ameriške vojake ai1 Pa, kot se zdi bolj verjetno se- ernovietnamske. Voditeij se vemo vietnamske deie-®acjje Xuan Thuy je na današnjem r ecanju obtožil Američane, da so azsirili govorice o skorajšnji vzpo-j, avrtvi miru le zato, da bi preva-, . ameriške volivce pred pred-‘■^biškimi volitvami v ZDA. Če ho-6.1° ZDA v resnici mir — je za-.lucil Xuan Thuy — morajo prc-,..niW bomharHiranii Vieti bombardiranje nad Severnim veda zelo šibka, če upoštevamo, da bi umik Američanov iz Južnega Vietnama povzročil težko gospodarsko in politično krizo, poleg tega pa bi ostala južnovietnamska vojska praktično brez orožja, brez mu-nicij in brez goriva za letala in za vojaška vozila in oklopnike. V nasprotju s pisanjem «Than Dana« pa se je zvečer v Sajgonu razširila nova vest, po kateri naj bi predsednik Van Thieu že sestavljal delegacijo Južnega Vietnama za mirovno konferenco. Južnovietnamsko ministrstvo za informacije je danes ukinilo še dva sajgonska lista, ki naj bi objavljala ((protikomunistično propagando«. **jo pogajati. Kljub očitnemu zastoju pariških l( ?®°yhrov sc protislovne vesti o avitvi bombardiranja še niso v« t- ’ Protislovne so predvsem • stl, ki prihajajo iz Sajgona, kjer ,W° do novega, desetega sre--J?Ja med južnovietnamskim predalnikom Van Thieujem in ameri-p m veleposlanikom Bunkerjem. ur razgovoru, ki je trajal le pol nik i!" 0 vsebini katerega ni bilo jeKakega uradnega sporočila, se W-V ^aiSonu razširila vest, po ka-n ' oaj bi ameriški in južnoviet-z UriT* Predstavnik dosegla spora-' m o besedilu skupne izjave o po-prekinitvi bombardiranja nad , amijem Severnega Vietnama. Po «d Aovor’cab, ki naj bi izhajale iz Tlv ro obveščenih krogov«, je Van naš?11 -spreiel možnost, da bi FNO koiPda na mirovnih pogajanjih pa avtonomna delegacija, Bunker bm je v zameno zagotovil, da prišlo do prekinitve horn- isti zagati tudi KD.» To še enkrat potrjuje namen, ki se pripisuje De Martinovi struji, da bi rada počakala na rezultate seje demokratičnega vodstva, ki se bo sestalo 6. novembra. V polemiko, ki j0 vodijo struje KD v zvezi z bližnjim sestankom strankinega vodstva, je čedalje bolj očutiti vpliv zadnjega socialističnega kongresa. Tako so najbolj bojeviti predstavniki levih struj. Gal-loni je, na primer, mnenja, da je zaključek socialističnega kongresa logična posledica pomanjkanja resne politike s strani KD. «Ni se mogel končati drugače, saj ni imel izhodiščne -točke, in ta bi bila samo resnejša politika KD.» Na seji demokrščanske parlamentarne skupine pa je Vittorino Co-lomtoo kot smo že včeraj poročali bil nasproten misli, da bi st- KD dogovarjala «samo s 52 odstotki stranke«, posebno še, ko je glavnina prarvih socialističnih sil prav v tistih 48 odstotkih, ki bi ostali izven večine. Podobna stališča je nato zagovarjal tudi drug predstavnik levice Zanibelli. Medtem se pa nadaljuje zakonodajno delo poslanske zbornice, senata in posameznih komisij. Komisija za delo pri poslanski zbornici je sprejela zakonski predlog o podpori brezposelnim delavcem. Po seji je minister za delo Bosco na kratko orisal zakon, ki predvideva primere: zmanjšanje delovnega urnika, brezposelnost starejših delavcev in splošno brezposelnost. V prvem primeru bo izplačano delavcu, ki mu je podjetje (industrijsko: pri tem so vključena tudi gradbena) skrčilo delovni urnik, 80 odstotkov mezde. V drugem primeru, če je delavec že starejši in bi pri izgubi službe imel težave za ponovno zaposlitev, bo državna podpora izračunana na osnovi tistih kriterijev, ki veljajo za pokojnine in bo izplačana, dokler ne bo delavec našel novega službenega mesta. Končno predvideva zakon splošno brezposelnost. V tem primeru se bo državna podpora, ki bo enaka dvem tretjinam mesečne mezde, izplačevala pol leta. V poslanski komisiji za ustavne zadeve je skupina demokristjanov predložila ugovor o neustavnosti zakonskih predlogov o razporoki. Ugovor je orisal demokristjan Cer-vone, ki je med drugim dejal, da zakonski predlog o razporoki nasprotuje duhu konkordata med Cerkvijo in državo. Polemiziral je s tistimi, ki spominjajo, da je ustavodajna skupščina zavrnila popravek k ustavi ,po katerem naj bi zakon bil «nerazdružljiv». Po mnenju Cervoneja je kljub temu ta pojem « nerazdružljivosti » zakonske zveze «v bistvu ustave«. Dobro napreduje medtem zdravstveno stanje generalnega tajnika KPI Longa, ki je danes prvič smel vstati iz postelje. Skoraj vse jutro je Lo-ngo presedel v knjižnici, kjer je prebiral pisma, časopise in se srečal z delegacijo ANPI, ki jo je vodil posl. Boldrini. Sedem let zapora za pretekla Picarda PARIZ, 30. — Prefekt Maurice Picard, ki je bil obtožen sodelovanja z agenti štirih tujih držav (ZDA, SZ, Velike Britanije in Zvezne republike Nemčije), je bil danes pred državnim varstvenim sodiščem obsojen na sedem let zapora. Razen tega je bil črtan iz seznama «čast-ne legije«. Pred obsodbo so Picardovi odvetniki poudarjali obtoženčevo nedolžnost, češ da je obtožba znala navesti kot dokaz samo govorice in čenče brez vsake vrednosti. «Nikar ne onečaščajte velikega Francoza«, je dejal odvetnik Arrighi. Ko je predsednik vprašal Mauricea Picarda, če ima kaj dostaviti, je ta dejal: «Ne. Nedolžen sem in zaupam sodišču.« iiiimiimiiiiiMiuiiiiiuiiiiiuuiimiiiumnnmiiilimiuiiimuiiiimiiiimimiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiniimiiinmmiimmimiiiiiiiiiiliimiimiiiiiiiiiiiuiuumuiniM V ZAHODNI NEMČIJI SE ŠIRI «VOHUNSKA PSIHOZA > Bonska policija je dolgo zasliševala dopisnika češkoslovaške agencije CTK Dopisnika Sveriino sumijo vohunstva, vendar pa ga niso aretirali ■ Oster protest agencije - Skrivnostni «mister X» je arhitekt Manfred Ramminger KAIRO, 30. — Voditelj organizacije OZN za nadzorstvo nad premirjem na Srednjem vzhodu general Odd Buli se je danes vrnil v Jeruzalem. Med svojim dvodnevnim bivanjem v Kairu se je sestal s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Goharjem in si je ogledal opazovalne postaje OZN na zahodnem bregu Sueškega prekopa. Kairski list «A1 Ahram« piše, da je Gohar med pogovorom z generalom Bullom obtožil Izrael, da pripravlja množičen napad na obmejne arabske države, ter Združene narode, da jim ni uspelo zajeziti izraelske napadalne politike, i .isl piše, da je Gohar poudaril naslednje: 1. O nedavnih spopadih ob pre kopu se ne sme razpravljati samo v okviru običajne preiskave opazovalcev, ki bi se omejili na ugotovitev, kdo je izstrelil prvi naboj. Treba je upoštevati celotno stanje ob Suezu, kajti izraelska navzočnost na vzhodnem bregu prekopa krši resolucijo varnostnega sveta od 22. novembra 1967. 2. Incidenti ob Suezu se ne smejo ločiti iz. okvira izraelske napadalne politike na vseh arabskih frontah. Gohar je poudaril, da napad proti Jordaniji ni nikoli prenehal in je bil nedavno razširjen na Libanon, in sedaj Izrael ogroža tudi Sirijo 3. Izrael odklanja sprejem resolucije varnostnega svete, noče dovoliti pooblaščencu OZN, da bi ugotovil, v kak snih pogojih živijo civilisti na zasedenem ozemlju in ne izpolnjujejo obveznosti ko; član OZN. Egiptovski predstavnik je danes izjavil, da je arabsko ljudstvo odločeno za vsako ceno osvobodili svoje zasedeno ozemlje. Glede govoric, da namerava Sovjetska zveza zopet odpreti Sueški prekop, je predstavnik poudari1 da je prekop pod egiptovsko suverenostjo in njegovo odprtje za plovbo se tiče izključno Egipta Izraelski ministrski podpredsednik Allon je v izraelskem parlamentu izjavil, da v primeru sovjetske vojaške intervencije v arabsko izrael skem spopadu ne bo Izrael ostal sam. Pri tem je omenil cmoralno jamstvo ZDA za ohranitev ravnotežja sil na Srednjem vzhodu«. Zatem je izjavil, da očiščenje prekopa «ni mogoče brez miru«. Trdil je, da ima Sovjetska zveza glavno odgovornost, ker ni še miru na Srednjem vzhodu in tudi za vojno na tem področju. Zatem je izjavil, da bodo egiptovske oklepne sile z dobavo sovjetskega orožja 150krat močnejše kakor leta 1967. Egiptovske letalske sile pa so že 150-krat večje kakor pred lansko vojno in bodo okrepljene še za 50 odstotkov v prihodnjih 18 mesecih. Poleg tega je Egipt dobil velike dobave raketnih izstrelkov, pomorske enote in drugi sovjetsk material. Sedaj je v službi pri egiptovski vojski 3000 sovjetskih vojaških izvedencev na vseh ravneh, drugih tisoč v Siriji in tisoč v drugih arabskih državah Allon je dalie izjavil, da je bilo sovjetsko ladjevje v Sredozemlju nedavno okrepljeno ter da so bila sirsko pristanišče Lataikla, ter egiptovski pristanišči Port Said in Aleksandrija dejansko spremenjena v sovjetska pomorska oporišča. Sovjetske ladje pa odhajajo v alžirska in irašaa pristanišča na vaje. Atentati v Franciji PARIZ, 30. — Dva dinamitna a-tentata sta bila preteklo noč izvedena v pariški pokrajini, prvi proti vodovodu v Provinsu, drugi proti neki vodni kanalizaciji v Marlyju. Vodovod v Provinsu je eden iz- med tistih, ki oskrbujejo Pariz. Čeprav so atentat odkrili skoraj takoj, je šlo vendar stotisoč kubičnih metrov vode v izgubo. Vodna kanalizacija, proti kateri je b'l izveden drugi atentat, napaja vodomete in fontane v versajskem gradu. Pri enem izmed obeh krajev so baje našli letake ((bretonske osvobodilne fronte« in verjetno je, da sta atentata zares delo pripadnikov bretonskih avtonomistov. Pozno dopoldne pa so našli v neki dvorani muzeja v palači Cha.l. lot preprosto bombo z zažigalno vrvico, ki je bila do polovice porabljena. Preiskovalci domnevajo, da so neznanci hoteli povzročiti eksplozijo, pa jim to ni uspelo. Na sedežu ((društva za podporo CSSR« so našli nekaj polnih posod z bencinom, kar razlagajo kot poskus ali vsaj namen, da se sedež društva zažge. Odbor za pomoč češkoslovaškemu ljudstvu je izročil tisku izjavo, s katero kar naj bolj energično protestira proti takim dejanjem, ki bi se lahko spremenila v pravi zločin spričo navzočnosti mnogih Cehov in Slovakov v prostorih društva. Ti pri hajajo v te prostore začasno in se vzdržujejo vsake politične aktivnosti. VČERAJ JE IMEL UVODNO POROČILO BREŽNJEV Plenum CKKP Sovjetske zveze obravnava kmetijska vprašanja Uradno poročilo omenja izvajanje sklepov 23. kongresa - Plenum bo danes nadaljeval z delom - Svečan podpis federativne ureditve v Bratislavi ■ Zasedanje obrambnih ministrov varšavskega pakta MOSKVA, 30. — Agencija TASS sporoča, da se je danes sestal plenum centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze. Agencija tudi objavlja, da je na plenumu poročal generalni tajnik partije Brežnjev o ((napredku ki je bil dosežen po 23. kongresu in o plenarnih sejah CK, ki so bile posvečene kmetijskim vprašanjem«. Agencija TASS dodaja, da bo plenum jutri nadaljeval z delom. Brežnjev je že marca napovedal, da se bo plenum CK KP SZ ukvarjal s kmetijskimi vprašanji, dejansko pa so aprila sklicali centralni komite, ki se je ukvarjal z ideološkimi zadevami in na katerem je bilo izrečeno načelo, da se v sedanjem razdobju krepi ideološka borba med imperializmom in socializmom, kar je dejansko predstavljalo teoretsko osnovo za znano reševanje češkoslovaškega vprašanja. Tudi sedanji plenum centralnega komiteja ima v ospredju kmetijske zadeve, pri čemer menijo opazovalci, da je vodstvo nalašč postavilo ta vprašanja v ospredje zaradi letošnje ugodne letine, da pa se bo razprava istočasno razvnela o osnovnih vprašanjih sovjetske politične usmeritve. Agencija TASS tudi poroča, da je danes poseglo v diskusijo trinajst govornikov in da je med drugim govoril ukrajinski sekretar partije Šelest. Danes so na gradu v Bratislavi svečano podpisali ustavni zakon, ki predvideva federativno ureditev Češkoslovaške. Listino je podpisal predsednik republike Svoboda, prisotni pa so bili ostali najvidnejši voditelji. Predsednik Svoboda je v kratkem nagovoru ugotovil, da predstavlja federativna ureditev države nedvomno progresivni akt v odnosih med dvema narodoma in ■ iiHiiiiiiiilMiiiiiiuiiumiiiiiiiiimiiiimniiimiiiiiiuiiiiimimiiuiiiiimmiiiuuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiuiiiiiiimi VRNITEV KOZMONAVTA BEREG0JEVA istočasno akt zgodovinske pravičnosti. Iz Moskve je bilo uradno sporočeno, da je bila 29. in 30. oktobra v Moskvi konferenca sedmih o-brambnih ministrov varšavskega pakta. V uradnem poročilu je tudi dodano, da so na sestanku «obrav-navali utrditev* obrambnega pakta. Na sestanku obrambnih ministrov so zastopali Sovjetsko zvezo maršal Grečko, Bolgarijo general Dobri Džurov, Madžarsko Lajos Cinege, Poljsko VVojciech Jaruzaieski, Romunijo Jon lonitza, ČSSR Karel Rusov, ki začasno zastopa obrami> nega ministra. Prisotna sta bila tudi maršal Ivan Jakubovski, poveljnik sil varšavskega pakte ter njegov načelnik generalnega štaba general Štemenko. Po nekaterih vesteh naj ne ot razpravljali o manevrih sil varšavskega pakta v Romuniji in je prisotnost romunskega obrambnega ministra povsem normalna, ker je Romunija do sedaj vedno sodelovala na vseh zasedanjih varšavskega pakta. Po štiridnevnem vesoljskem poletu «Sojuz 3» mehko pristal na Zemlji 47-letni polkovnik zdrav in dobre volje - Nov korak na poti proti Luni - Saragatove čestitke MOSKVA, 30, — Po štiridnevnem poletu okrog Zemlje je «So-jus 3» danes zjutraj ob 10.25 (2.25 po italijanskem času) pristal na zasneženih stepah Kazahstana. Takoj po pristanku se je sedeminštiri-desetletni polkovnik Georgij Bere-govoj, zdrav in dobre volje, čeprav nekoliko utrujen, sestal s prijatelji in časnikarji. še prej, komaj je stopil iz vesoljske kapsule na zasnežena tla, je Beregovoj pobral prgišče snega in dejal: «Lepo je, a mrzlo«. Med šti- £e b° bardi new,anja tak°j P° iziavi- Pač pa stave - pozne-ie’ ko bi bili že po-tev -n' temelji za politično reši-je ,Vletnarnske krize in za premir-ho5«k-v,nai.bi predvidevalo umik ha-Vin< 'b čet z ozemlja Južnega Ttoama. rišle ^?vorice je povzel tudi ame-kat * lst l, ob 19. uri 15.4 stopinje, vlaga 82%, zračni tlak 1022,6 stanoviten, nebo poojjlačeno, morje mimo, temperatura morja 17.4 stop. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 31. oktobra BOLFENK Sonce vzide' ob 6.43 in zatone o® 16.54 — Dolžina dneva 10.11 — Luna vzide ob 15.08 in zatone ob 1.3* Jutri, PETEK, 1. novembra ' Vsi sveti V ODGOVORU NA VPRAŠANJE RAZLASTITEV ZA GRANDI M0T0RI PRI BOLJUNCU Odbornik za kmetijstvo o izplačilu odškodnine za izgubljeni pridelek Svetovalec Štoka oporeka trditvi, da je bila odškodnina že izplačana - V prašanje uvoza mleka za mlekarno in sirarno v nabrežinski občini Na predvčerajšnji seji deželnega sveta so bili prvo uro na vrsti odgovori na vprašanja svetovalcev. Med drugim je bito na vrsti tudi vprašanje svetovalca LSS Štoke glede zemeljskih del za gradnjo tovarne Grandi Motori v Boljun-cu. V svojem vprašanju je omenil da so začeli v Boljuncu zemeljska dela za gradnjo tovarne Grandi Motori. Zaradi bližnje trgatve pa •o bili kmetje hudo prizadeti, saj bo jim pri izravnavanju zemlje uničili trte, sadno drevje, oljko itd. Na ta način so kmetje ob pridelek Ob tem so se vpraševali, zakaj niso pristojne oblasti menile, da bi lahko ta dela odložili za kakih dvajset dni, tako da bi grozdje dozorelo. Svetovalec je vprašal pristojnega odbornika, ali bo posredoval pri oblasteh, da se dela trenutno ustavijo (vprašanje Je namreč vložil že dalj časa od tega op. ur.) Ce pa je to nemogoče, kako bo odbornik posredoval, da bi kmetom takoj izplačali odškodnino, ki so jim jo povzročili buldožerji v vinogradnih in sadovnjakih. Odbornik za kmetijstvo Comelli le dejal, da so hi-la zemeljska dela za tovarno Grandi Motori s komisarskim odlokom od 14.6.1968 proglašena za nujna in neodložljiva. Zato je tržaška pristaniška u-stanova dosegla prefektumi odlok o začasni zasedbi nepremičnin na tem področju. S tem odlokom so seznanili vse lastnike. Funkcionarji ustanove so zatem ustno obvestili lastnike, da bo podjetje Ginti, ki je prevzelo dela, takoj začelo s kopanjem. Zatem so lastnike posamično poklicali k pogajanjem za prodajo nepremičnin in jim predočili, da vsebuje odškodnina ceno zemljišča in kar stoji na njem, medtem ko bi za morebitne pridelke plačali posebej. Zaradi tega, če bi bdi hotel kdo raje pobrati pridelek ali podreti drevesa, bi bil moral storiti to prej. Odkar je postavilo podjetje Cinti svoje gradbišče, je pristaniška ustanova poskrbela, da je bil stalno na kraju njen funkcionar, da bi vzdrževal stike med podjetjem in lastniki zemljišč. Da bi šla na roko vsem tistim, ki so izrekli željo, da bi pobrali pridelek, je pristaniška ustanova zaprosila tehnični urad, kd ima nadzorstvo nad deli, naj čimdlje zavleče zasedbo zemljišč, na* kateri so vinogradi. Ta urad Je zagotovil, da bo proučil način, da bi šel na roke kmetom vsaj na določenih va, da se lahko uvaža za takojšnjo uporabo na leto za 40 milijonov lir mleka brez carine ter za 240 milijonov lir mleka za predelavo, toda z vsemi carinskimi dajatvami. Sedaj podjetja, ki poslujejo na tržaškem trgu. uvažajo v celoti te količine, zato je malo verjetno, da bi ministrstvo za zunanjo trgovino dalo novemu podjetju potrebno licenco. Na vsak način je v tem smislu posredovalo pri pristojnem ministrstvu tudi odborništvo. Kar se tiče uvoza mleka iz Jugoslavije, zagotavlja odbor, da bo ponovno posredoval, da se odpravijo škodljive posledice v deželi, tako da bodo vse družbe, ki se ukvarjajo z mlekarstvom, kupovale mleko na deželnem tržišču, kajti ni prav, da se v sedanjih težkočah za mlečni trg uvaža mleko iz Jugoslavije. Izredna seja občinskega sveta Tržaški občinski svet se je včeraj dopoldne sestal na izredni slovesni seji ob praznovanju 50. obletnice prihoda Italije v Trst. V sejni dvorani, kjer je mesto za izvoljene svetovalce, so bili tudi šte- vilni svetovalci izvoljeni na prejšnjih volitvah od leta 1949. dalje. Za časnikarsko mizo pa so bili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, med katerimi predsednik deželnega sveta Ribezzi, predsednik in podpredsednik pokrajinske uprave Savona in Apih, senator Šema in drugi. Mnogo gostov je bilo na galeriji, ki je običajno na razpolago občanom, ki želijo prisostvovati sejam občinskega sveta. Celotno slovesno sejo so prinašali neposredno po televiziji samo za področje Trsta. Na seji je prvi spregovoril župan inž. Spaccini, ki je pozdravil svetovalce in goste, ter je nato govoril 0 pomenu praznovanja te obletnice. Za njim je govoril prot. Szom-bathely, ki je bil pred 50 leti član odbora za javno blaginjo, in ki je obudil dogodke v zadnjih dneh oktobra in prvih dneh novembra leta 1918, ko je prišla v Trst italijanska vojska. URADNI PODATKI ZA RAZDOBJE JANUAR. SEPTEMBER Blagovni promet v pristanišču nazadoval za dobrih 300.000 ton Dovoz nafte za čezalpski naftovod je letos dosegel že nad It) milijonov ton - Nazadovanje tudi v železniškem prometu V sklopu proslav 50. obletnice priključitve Italiji, bo notranji minister Restivo odprl novi sedež državnega arhiva, ki ga je dala zgraditi pokrajinska uprava. Svečana otvoritev bo v nedeljo, 3. novembra ob 12. uri v Ul. La Marmora 15. morju letos nazadovali za več ka kor 300.000 ton. Nazadovanje se odraža tudi v že- itiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimjiiiiiiimiiiiiiiiiiiaiMmimiijiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii im inumi um iiiiiiiiiiiimmi n u m nun,iiimiii,mninniumniiiniiiin Dokončni statistični podatki o blagovnem prometu v pristanišču do konca septembra ponovno potrjujejo, da se položaj v primerjavi z lanskim letom polagoma slabša. U-radno objavljene statistike sicer ka žejo ogromen napredek v primerjavi s prometom iz prejšnjih let — tako da bomo menda po številu ton letos zasedli drugo mesto v Italiji — vendar ves ta napredek splahni, brž ko ga prečistimo naftnih primesi, ki nimajo s pravim pristaniškim delom nobenega opravka. Po da tki so naslednji: Dovoz blaga: 13,683.519 ton, odvoz 1,408.821 ton; v istem času lani 4,124.934 ton, oziroma 1,842.602 toni. Skupaj torej lani 5,767.536. letos pa 15,092.346 ton Blagovni promet brez surove nafte pa je bil naslednji: (jinuar-september) Letos Lani (v tonah) Dovoz 3,307.425 3,361.390 Odvoz 1,408.821 1,642.602 Sk. dovoz-odvoz 4,716.246 5,003.992 Iz navedenega je razvidno, da v obojesmernem prometu po smo površinah. Medtem ie pristaniška ičSfiMu 22. avgusta vprašala predstavnike podjetja in ustanova na sesta družbe Grandi Motori, ali bi bilo mogoče dopustiti trgatev, ki je običajno v drugi polovici septembra. Ko je prejela zanikalen odgovor, je ustanova sporočila dolinskemu županu, ki je bil navzoč na sestanku, da bodo plačali odškodnino za nepobrani pridelek. To so sporočili županu že prvič ob obisku predsednika pristaniške ustanove in kasneje ob obisku predstavnikov Grandi Motori. Pri tem je treba tudi upoštevati, da so prizadeta lahko odpeljali drevje, trte, sadje itd., čeprav je pristaniška ustanova :zplačala tudi odškodnino zaradi izgube pridelka. Odbornik je zatem dejal, da so kmete ustno in pismeno po odboru in županu ali neposredno večkrat obvestili, da gre za nujna m neodložljiva dela ter da je bilo zato jasno, da bodo težko opraviii trgatev, da pa bodo storili vse, da bi se rešil pridelek. Prav tako 60 jih obvestili, da jim bodo iz plačali odškodnino, če ne bo mogoče rešiti pridelka. Odbornik je zagotovil, da je odborništvo za kmetijstvo uradno posredovalo pri pristaniški ustanovi in pri tržaški prefekturi, da bi prikazalo potrebo, da se škoda omeji in da se raz Iržčeni-m kmetom izplača o-dškod ndna. Svetovalec Stoka je dejal, da jemlje z zadovoljstvom na znanje sporočilo o posredovanju odbomištoa za kmetijstvo, žal pa ni to posredovanje rodilo nobenih sadov, kajti lastniki niso doslej prejeli še nobene odškodnine za izgubljeni pridelek. Težko je verjeti, da ne bi bili mogli počakati vsaj dvajset dni, da bi grozd ie dozorelo, tako da bi kmetje lahko še zadnjič pobrali sad svojega truda. Svetovalec je ponovno poudaril, da bi bili lahko zgradili tovarno pri Orehu. tako da ne bi utmeli škode niti Boljunčani niti slovenska narodna manjšina. Stoka je dejal, da vztraja na tem, naj deželni odbor po svojem pristojnem odbomištvu sto. ri Se nove korake, da izplačajo kmetom odškodnino za zgubljeni pridelek ter da se zaposlijo pri zemljiških delih in kasneje v sami tovarni domačini. Odbornik Comelli je odgovoril tudi na interpelacijo svetovalca Miz-zaua (KD) glede načrtov za zgraditev mlekarne in sirarne v devinsko nabreži-nski občini. Dejal je, da ni dal deželni odbor nobenega prispevka za sirarno in mlekarno niti v kapitalu niti za kritje obresti v okviru deželnega zakona štev. 16 o živinoreji. Družba, ki gradi mlekarno, bo dobila posojilo z ugodno obrestno mero 5 odst. v višini 200 milijonov in izplačljivo v desetih letih. Za to posojilo ni bila vložena nobena prošnja na podlagi deželnega zakona štev 25 iz leta 1965. Ta pobuda ne bo mogla, kakor kaže, škodljivo vplivati na mlekarstvo področja in še toliko manj vse dežele. Za kra-ške živinorejce bi morala zgraditev sirarne in mlekarne služita za oživitev- tržišča, ker sedaj pobiralo mleko neka družba za pasterizacijo in nekateri krajevni zbiralci mleka. Pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo v Trstu je priporočil družbi, ki gradi mlekarno, naj bo odkupovala mleko od krajevnih kmetov in od kmetov iz drugih krajev dežele. Kar se tiče uvoza mleka iz Jugoslavije, gre za vprašanje, za ka tero ni pristojna dežela, marveč je urejeno na podlagi italijansko Jugoslovanskega sporazuma od 31 marca 1955 Ta sporazum pred.va.de- OB NAVZOČNOSTI ZUPANA, ODBORNIKOV IN STROKOVNJAKOV Včeraj uradno odprli obnovljeni del naravoslovnega muzeja in knjižnice Do prihodnjega poletja bodo dokončali vsa dela - Stroški znašajo 35 milijonov lir - Muzej ima bogato knjižnico Župan inž. Spaccin; je sinoči u-radno odprl prenovljeni del tržaškega naravoslovnega muzeja in prenovljeno knjižnico. Slovesnosti so se udeležili številni zastopniki oblasti, kulturnih in poslovnih krogov z našega področja, med njimi »J#1®# odbomM Hrasto jjlop-chi, Dl Gioia livTaragurm, docenti s tržaške univerze, strokovnjaki in naravoslovci, žliPS1 ih#-. v tf*o*it- ve.iem govoru naglasil, da se prenovitev muzeja in njegove knjižnice uvršča med pobude, ki jih je tržaška občina v zadnjem času prevzela na področju kulturnih in znanstvenih ustanov. Tako so sklenili prenoviti pomorski muzej, muzej Revoltella, pri katerem so dela še v teku, naravoslovni muzej itd. Naravoslovni muzej s'"1 obnavljali dve leti, zaradi zamudnega prestavljanja številnih eksponatov pa je bilo doslej prenovljenih le 13 razstavnih soban. Nekako do srede prihodnje ga leta naj bi pa dokončno odprli preostale sobe Župan je naglasil, da so prenovitveno dela zahtevala precejšnje denarne naložbe, pri čemer pa so občini pomagale tudi nekatere ustanove. Nato je spregovorL ravnatelj muzeja prof. Mezzena Tržaški nara voslovni muzej - je dejal — je nastal leta 1846 kot skupek nekaterih zasebnih naravoslovnih zbirk, kar je pač bilo običajno pri večini ev ropskih muzejev. Mnogo so vanj pozneje prispeval1 tud' domačini, ki so v preteklem stoletju potovali iz Trsta v razne čezmorske dežele. Iz svojega «muzejskega-> zatišja pa je muzej v zadnjih 20 letih doživel nov razmah, ker so sa naravoslovne ve de pričele razvijat v tesnejšem sodelovanju z neposrednim opazovanjem prirodnih in kulturnih zapuščin kakor poprej. Dane" opravlja tržaški muzej v glavnem tri vloge: vlogo arhiva, to je zbirke naravoslovnih repertov, znanstveno vlogo in pa vlogo didaktične in socialne u-stanove. Samemu muzeju pa je v nepogrešljivo oporo njegova bogata knjižnica. Za prenovitvena dela so izdali 35 milijonov lir. Od tega je tržaška občina prispevali, 18 milijonov, 12 milijonov je dala Tržaška hranilnica, 3 milijone je dala na razpolago dežela, 2 milijona pa je prispevala tržaška turistično letoviščar ska ustanova. Prof. Mezzena je med drugim omenil še, da so v okviru knjižnice v teh dveh letih uredili Ž 1.552 knjig 1.552 knjig in raznih zvezkov, med tem ko je manjši- del knjižnice še neurejen in bodo s tem delom sedaj posebno pohiteli. V zadnjih 10 letih si je muzej ogledalo okoli 6(10 tisoč ljudi, med temi številni gostje in turisti iz tujine. Z nožem hudo ranil ženo Sinoči nekoliko po polnoči so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 67-letno Anno Jerman por. Lorenzi s Kolonkovca-Klanec Sv. Ane 152, ki so jo sprejeli s pridržano prognozo na 2. kirurški oddelek za-za-di globoke rane po glavi. Iz nepojasnjenih razlogov je svojo ženo napadel in hudo ranil po sencih njen mož. Ko so prišli karabinjerji,, se je zabarikadiral v hišo. Ko pišemo te vrstice, se ni še podal. Stališče PS1UP do proslav ob 50-letnici priključitve Deželni odbor PSIUP sporoča, da se je sestal 29. t. m, v Vidmu in da je odobril resolucijo, v kateri obsoja dnstrumentalizacijo proslav 50-letnice» po strankah leve sredine in nacionalistične desnice. Državnim oblastem, ki so izbrale ob tej priliki ((nacionalistični tri-umfalizem» postavlja PSIUP nasproti stvarnost naše dežele, in sicer: 30.000 lir letnega dohodka na o-sebo v raznih vaseh v Kami.ji; popolno zanemarjenje Furlanije -Julijske krajine, zaradi katerega je obsojenih več sto tisoč delavcev na izseljevanje; nad 10.000 izgubljenih delovnih mest v zadnjih štirih letih v Trstu, stalno zaoiran.je tovarn na Goriškem in na Tržaškem, vojaške služnosti v 160 občinah dežele, kar zavira gospodarski razvoj in konč- iiiiiiiiiiii 11111111111111111111111111 min m mu iimiiiiiiiiMuiiiuuiim,iiiiHiiiiiiiHiniiunimiiiuiiuiuHiuiuinu S SEJE OBČINSKEGA SVETA Hišne tablice v Bazovici in okuževanje morskih voda Samo del umazane vode iz mestne kanalizacije se steka v morje skozi prečiščevalne naprave pod Skednjem Občinski svetovalec W i 1 h e 1 m (KPI) je predložil odborniku za to-ponomastiko vprašanje, v katerem ga opozarja, aa je naš časnik objavil vest (27.10), da je občinska uprava postavila v Bazovici nove tablice s hišnimi številkami, ker so bile tri ulice V vasi na novo poimenovane. Na tablicah v Ul. Srečka Kosovela, je namesto ulica napisano via, ime pa je napisano Srečko namesto Srečko. Svetovalec obsoja to popačenje imena slovenskega pesnika in zahteva, da občinska uprava takoj poskrbi, da bosta na tablicah s hišnimi številkami v Bazovici pravilno napisani «ulica* in ime pesnika. Na zadnji seji občinskega sveta je odbornik za zdravstvo dr. Bla-sina odgovoril na vprašanji liberalcev Traunerja in Morpurga, ki sta ga vprašala, kaj namerava u-kreniti občinska uprava proti vedno večjemu okuževanju morskih voda. Odbornik je izjavil, da občinska uprava skrbi predvsem, da bo u-mazana voda, ki se steka iz mest- ne kanalizacije v morje skozi naprave pod Skednjem, čim bolj prečiščena, tako da ,se bo stekala v morje bakteriološko «či'sta». Dela so sedaj v teku in nove naprave bodo kmalu začele delovati. Obstaja pa še vedno vprašanje vseh ostalih voda mestne kanalizacije, ki se ne stekajo v morje skozi naprave pod Skednjem. Tu pridejo v poštev predvsem področja ob mestnem obrežju, okrog železniškega kolodvora, Rojana, Grete, Škorklje in druga. Kanalizacija iz teh mestnih predelov, ki se stalno širijo, se steka neposredno v morje. Odbornik je dejal, da bo morala občina za ta področja zgraditi nove prečiščevalne naprave, da bo šla vsa umazana voda iz mestne kanalizacije v morje «či-sta». Poleg tega pa je opozoril tudi na umazano in okuženo vodo, ki se steka v morje iz ravnih industrijskih obratov. Za ureditev tega in še drugih vprašanj pa je zakonodaja pomanjkljiva in so zato potrebni novi zakoni, ki bodo vse to strogo urejali. no dejansko in pravno neenakopravnost slovenske narodne skupine. Spričo resnega položaja ,v katerem živi prebivalstvo teh krajev, meni PSIUP, da je njegova dolžnost zavzeti tudi ob tej priložnosti jasno in odgovorno stališče v skladu g' intenjacionalističnifni. in razrednimi izrbdnr ‘Socializma, zaradi česar se ne bo Udeležil manifestacij ob 4. novembru. ...III Ttidma ulednUtvu Slovenska levica nam je poslala v objavo «pojasnilo», v katerem pravi, da njeni predstavniki niso bili prisotni pri razgovorih predstavnikov SKGZ [n Slovenske skupnosti s predstavniki izvršnega sveta Slovenije, «ker jih na omenjeno srečanje nihče m povabil*. lezniškem prometu, za katerega ve-, o osrednji Cankarjevi proslavi v ljajo naslednji podatki: (januar-september) Letos Lani (v tonah) Dovoz 505.936 640.552 Odvoz 672.193 835.450 Skupaj 1,178.129 1,476.002 Promet blaga s tovornjaki pa je ostal v primerjavi z lanskim letom skoraj neizprerr.enjen, letos v dovozu 232.143 ton, v odvozu 1,221.300 ton: lani v dovozo 225.515, v odvozu 1,202,952 ton. Skupen promet po cesti letos 1.453.443. lani 1,428.467 ton. Na koncu naj navedemo še podatek, ki se nanaša na dovoz suro- Trstu in Gorici ter se'dogovorili o njih programu. Osrednja proslava v Trstu bo 21. decembra v Kulturnem domu, v Gorici pa 22. decembra v Prosvetni dvorani. Urnik trgovin za praznike V petek, I. novembra (vsi sveti) — Vse trgovine bodo odprte do 13. ure. Le slaščičarne in prodajalne pripravljene hrane bodo poslovale od 8. do 21.30. V soboto, 2, novembra — Trgovine s tehničnim blagom, to je z železnino, kovinami, stroji, avtomobilskimi deli ' Gledališča Verdi V ponedeljek, 4. nov. z gala predstavo Verdijeve opere ((Sicilijanske večernice* otvoritev operne sezone 1968-69. Predstava bo ob 21. uri za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Dirigent Olivlero de Fabritdis. Režija Giovanni Poli, scenska postavitev Nino Perizi, zborovodja Gaetano Rlccttelli, ki bo v letošnji sezoni po plodni in uspešni karieri vodil zbor gledališča Verdi. V glavnih vlogah nastopajo: sopranistka Floriana CavaMii (prvič v Trstu), tenorist Ruggero Bondino, baritonist Antonio Boyer, basist Raffae. le Arič ter še Enzio Viaro, Vito Su-sca, Bruna Ronchinl, Giuseppe Bot-ta, Eno Mocchiutti, Raimondo Botte-ghelLi m Lucio Roli!. Prodaja vstopnic za prvo predstavo se nadaljuje. Vstopnice za lože so razprodane. vine za čezalpski naftovod: v prvih bodn^oostovaie^fnd^n^A^i’ dpvpfih mpappih iopcPapo lpf„ gQ J | y.j. j-j ' ^Popoldne.^ Vs^C devetih mesecih lanskega leta petrolejske ladje raztovorile v žav-ijah 763.544, letos v istem razdobju pa, že 10,376.096 ton surovine. SKGZ bo položila vene« na grobove Člani izvršnega odbora in člani organizacij Slovenske kulturno gospodarske zveze bodo jutri, 1. novembra položili vence na grobove in spomenike padlih partizanov ter borcev za svobodo Kot že prejšnja leta, se bodo zbrali ob 9.30 zjutraj pred uredništvom Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 in nato položili vence v Ul. Ghega, Ul. Massimo D’Azeglio, pri Sv. Justu, v Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani, na grobove bazoviških junakov, na grob narodnega heroja Pinka Tomažiča in na grobove partizanov na voja škem pokopališču. poslovni čas do 21. ure. V nedeljo, 3. novembra (sv. Just) — vse trgovine bodo zaprte. Poslovale bodo le mlekarne (7—12), ovet-ličarne (8—13) slaščičarne in prodajalne pripravljene hrane (8. do 21.30). V ponedeljek, 4. novembra (državni praznik): enako kakor v nedeljo. Brzojavka ministra Scalfara gled« prometa z živino Skupna seja kulturne in tiskovne komisije SKGZ Sinoči sta se na skupni delovni seji sestali kulturna komisija in komisija za tisk SKGZ. Dnevni red je obsegal vprašanje slovenskega televizijskega programa pri R.AI TV, vprašanje slovenskega tiska v zamejstvu s posebnim poudarkom na Primorski dnevnik, ter vprašanje osrednje Cankarjeve proslave. V zvezi s prvo točko sta komisiji pripravili okvirni predlog o vsebini televizijske oddajte sloven skega teleM6|jskega prbgrama pri RAI TV. Komisiji sta izrazili željo, naj se vse slovenske osrednje organizacije zavzemajo za uresničitev tega predloga. Pri drugi točki so bile na osnovi uvodnega poročila podrobno a-nalizirane položaj in težave bodisi gmotne kakor kadrovske narave, s katerimi se spoprijema slovenski tisk. Izrečenih je bilo mnogo stvar-,.,. . _ - _ . . nih predlogov, ki na) bi prispevali | Ciussi, Cogno, Crisman, Romeo Da-k Izboljšanju sedanjega položaja. neo, Devetta, Gianandrea, Giannel-Končno sta komisiji razpravljali I li, Hollesch, Marangoni, Mascheri- 11111111111111111111111111111111111111111111111111,m,ihi,1111111,11111111,1111,1,,t,n,,|l,mll„mlltllllll(llllltll|)i i ni, Mirko, Mocchiutti Musič, Pal- čič, Patedli, Perizi, Pittino, Orlan- Mmister za prevoze in civilno letalstvo Scalfaro je brzojavno odgovoril deželnemu odborniku za industrijo in trgovino Dulciju, ki ga je prosil, naj posreduje, da se razreši neredni položaj na proseški postaji, kjer je ustavljenih veliko število železniških voz, natovorjenih z živino. Minister mn je odgovoril, da se je obnov:’ promet z jugoslovansko živino na Proseku 13. oktobra. Dne 17. septembra so morali prekiniti promet zaradi velikega števila voz, ki so stali na postaji. Zadnja prekinitev prometa, 22. oktobra je bila izvršena na ukaz ministrstva za zdravstvo zaradi obolelosti romunske živine. Minister je dejal, da tudi on želi, da bi se čim-prej promet v celoti obnovil. OTVORITEV 4. NOVEMBRA Kolektivno razstava v palači Costami 4. novembra 1968 ob 18. uri bo v občinski razstavni dvorani v palači Costanzi, svečana otvoritev kolektivne razstave slik likovnih umetnikov iz naše dežele Na razstavi sodelujejo, vsak z dvema slikama: Afro, Altieri, Aviani, Dino Basal-della, Bordini, Bottecchia, Brumatti, Čara, Caraian, Černigoj, Ceschia, Teatro Stablle Milly in A c h i 1 ] e M,lilo nastopata z recitalom »Ljubezen in vojna*. Današnja zadnja predstava je ob 20.30. Vstopnice za to izvenabonmajsko predstavo so na razpolago v galeriji Prot. ti. Abonenti imajo običajni popust. Nazionale 16.00 ((Mayerling». O. Sha-rif, C. Deneuve. Technicolor. Grattacieio 16,00 »Barbarella*. Jane Fonda. Technicolor. Eden 16.00 »Romeo in Giulietta*. O. Hussey, L. VVbitnig. Technicolor. Fenice 16.30 ((Shalakč*. Sean Connery, Brigitte Bardot. Technicolor. Excelsior 15.30 ((Straziami, ma dl bari saziami*. N. Manfredi, U To-gnazzi, Pl Tlllin. Technicolor. Hitz (Ulica San Francesco štev 10) 16.00 »La scogliera del desideri*. R Burton, E. Taylor, Technicolor. Alabarda 16.00 «Due sporche caro gne». A. Delon, C. Thomson. Te chnicolor. Moderno 16.00 «11 favoloso dottor Doo little*. R. Harrison, Senta Berger Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Katjuša». Ma ry Versi, Thomas Hunter. Technicolor. Aurora 16.00 Filmi iz 1. svetovne vojne. Vstop prost. Cristallo 15,00 «Dr Zivago* Kolos letošnje Kinematografije Metrocoior. Capitol 16.00 «Chimera». Gianm Mo-randi, L. E fri ki ati Technicolor Impero 16.00 «La corsa del secolo*. Boourville, R. Hirsch Technicolor Vittorio Veneto 16 00 «lnchiesta pe-ricolosa*. F Sinatra. Lee Hemick. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Garibaldi 16.30 »El Greco», Mel Fer-reri Rossanna Schiaffino. Technicolor. Astra 16.UO »II pirata del Re». Te-chnlcolor. Ideale 16.00 «Le avventure dii Dav,v Crocket*. VValt Disney, Technicolor. P. D. «S. Škamperle* nnziva člane, da se 1. novembra ob 11. uri na Vrdelski cesti 25 udeležijo svečanosti polaganja venca na spominsko ploščo padlih Svetoivančanov v NOB. Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu priredi enodnevni Izlet 10. novembra t.l. v Predjamski grad, Rakov Škocjan in na Cerkniško jezero, kjer bo kosilo. Cena 2.500 lir. Vpisovanje do 8. novembra t.l. na sedežu društva od 19. do 21. ure in ves dan pr* Slavi Slavec. DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV Izčrpna študija o deželnih pobudah za razvoj turizma V prvi komisiji zaključena splošna razprava o proračunu za telo 1969 - Obiski predsednika Ribezzi ja Ustanova SORIS v Turinu je pripravila za deželno upravo analizo deželne turistične politike ter je proučila bodoče možnosti v tej panogi. Včeraj je dr. Pennacini Tre-ves, ki je vodila anketo, izročila njene rezultate podpredsedniku deželnega odbora in odborniku za turizem Moru na sestanku, ki so se ga udeležili tudi funkcionarji od-borništva za turizem, načrtovanje in urbanistiko. Podpredsednik Moro je dejal, da je bila anketa zelo koristna. Dejal je tudi, da je doslej nakazala dežela za razvoj turizma 14 milijard lir, študija se deli na pet delov: najprej obravnava pregled vseh spodbud dežele za turistične dejavnosti v določenih krajih v deželj; zatem nakazuje učinke teh spodbud; ocenjuje vsoto javnih in zasebnih naložb za razdobji 1969-1970 ter 1969-1975; nato omenja predloge za višino deželnih prispevkov za leto 1969-1970 in končno omenja politiko turističnih spodbud na deželnem ozemlju. Na sestanku je najprej spregovoril podpredsednik Moro, nakar je dr. Pennacini orisala študijo, ki bo zelo koristila deželi pri njeni turistični politiki. Dr. Pennacini je tudi obširno nakazala položaj v zvezi s turističnim prometom v Furlaniji - Julijski krajini in rekla, da se je število turistov in letoviščarjev v odstotkih najbolj povečalo na julijski in na furlanski obali. Dejala je, da je deželna pomoč močno prispevala k razvoju turizma. Na koncu sestanka se je podpredsednik Moro zahvalil poročevalki in dejal, da bo služila študija za stvarno oceno turističnega razvoja. Včeraj se je končala v prvi razširjeni komisiji splošna razprava o proračunu za leto 1969 in o obračunu za leto 1967. Spregovorili so še svetovalci Bacicchi (KPI), Dal Mas (PSU) ln Del Gobbo (KD). Med sejo je poročevalec za obračun Metus tudi odgovoril svetovalcem. V svojem odgovoru je med drugim dejal, da so se predvidevanja v proračunu za finančno leto 1967 skoraj popolnoma krila z Izdatki. Komisija se sestane zopet danes popoldne ob 14.30. Svetovalcem bosta odgovorila poročevalca Ginaldi in odbornik za finance Tri-pani. Predsednik deželnega sveta prof. Ribezzi se je včeraj ob 10.30 udeležil predstavitve knjige prof. Fran-cesca Salvatorja Romana o dogodkih v jeseni 1918 ter otvoritve razstave o isti terni, ki jo je prire- dilo društvo »Minerva* v občinski umetnostni galeriji. Popoldne je prof. Ribezzi otvoril v galeriji »La Lanterna* v Ul. S. Nicoto 6 razstavo ((Vojna na Krasu* v risbah Pie-tra Moranda. Danes se bo predsednik Ribezzi udeležil 44. vsedržavnega kongresa inštituta za zgo-Prer°da, ki ga je organiziral tržaški odbor tega inštituta Kongres bo na univerzi. Vabilo SG otrokom Slovensko gledališče potrebuje za ,?‘roAko tero ((Rdeča kapica* več malih sodelavcev — otrok od 6-12. leta, ki bi peli, rajali in igrali v vlogah palčkov, zajčkov in žabic. Vsi. ki imajo veselje, naj se prijavijo v prihodnjih dneh v gleda-liscu ali naj telefonirajo na številko 734-265. do Poian, Predonzani, Reina, Rosi-gnano, Saffaro, Spacal, Tudor, Za-vagno, Zigaina, Zol. V katalogu razstave je po ena reprodukcija vsakega umetnika, kratek kritični oris in življenjepis. Razstava bo odprta javnosti od 5. novembra do 31. decembra vsak dan od 10. do 13. in od 17 do 20. ure. V nedeljah in praznikih od 10 do 13. ure. Po novem letu pa bodo razstavo prepeljali v druga italijanska in tuja mesta Hudo se je ponesrečil na delu Včeraj popoldne se je v Boljun-eu hudo ponesrečil na delu 53-letni zidar Josip Rojac iz Ul. D’An-nunzio 64, ki je v Boljuncu delal po naročilu gradbenega podjetja «Glavina Danijel* v gradbišču nedaleč cd gostilne »Žerjal* Rojac je bil na lestvi, ko je iz neznanih raJogov •/"ubil ravnotežje in strmoglavil na tla. Padel je z višine 3,5 metrov. Na kraj so poklicali rešilni avto, ki je ranjenega Rojaca odpeljal v tržaško bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je pri padcu prelomil kolk in desno zapestje. Rojac, ki sedaj s težavo govori in trpi zaradi strašnih bolečin, bo okleval v treh mesecih, ako ne bodo nastopile komplikacije. MARKET ZA PRAZNIKE OB PRVEM NOVEMBRU, BODO NAŠE PRODAJALNE ODPRTE KAKOR SLEDI: P-MARKET: Nova Gorica, Sežana, Koper, Opatija, veniji in Ljubljani ter P-SUPERMAR-KET v Ljubljani. PETEK 1. novembra ZAPRTO VES DAN SOBOTA 2. novembra ODPRTO VES DAN NEDELJA 3. novembra odprto od 7.30 do 11. ure Ponedeljek 4. novembra ODPRTO VES DAN BS— 1 IMP0RT EXP0RT ■UBREHRANA LJUBLJANA SPDT priredi 3. - 4. novembra izlet na CRES In MALI LOŠINJ z vso oskrbo v prvorazrednem hotelu, kjer bo iz letnikom na razpolago tudi zimski bazen. Odhod ob 7.30 ob začetku Ulice F. Severo. Vpisovanje in informacije v Ul. Geppa 9 do 27 t. m. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisnino je treba poravnati do 30. t. m. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in pojasnila na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9. tel. 31-119. TRŽAŠKA KNJIGARNA 1'rNt - lil. »v. FrančIAku 20 l « lelun 4) 1-7»‘4 Novo: Sneguljčica ...... L. 200 Ostržek ...........» 200 Dana Zajc; BELA MACICA.......L. 700 TRINAJSTEK..........»200 KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK CERVO PELLICCERIA 1’KSI Vlalc XX Settembre IB/III POPRAVEK V zahvali družine pok. Ninota Dilena, objavljeni 30. t. m., je bila izpuščena zahvala prijateljem pokojnega. Prosimo, da nam oprostijo. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Sezona 1968 -69 Anton Pavlovič Cehov TRI SESTRE drama v štirih dejanjih Danes, 31. oktobra, ob 20.30 Red D (tretja predstava na predpražnik) V nedeljo, 3. novembra ob 16.00 Abonmaji so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure. Pohitite ! Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacija na tel. 734-265. Jugoslovanski celovečerni film «K OZ A RA» ki na edinstven način prikazuje izrez iz" NOB, bodo predvajali: danes, 31. 10. ob 20.30 — PD Ivan Cankar v društvenem sedežu; v nedeljo, 3.11. rezerviran. v torek, 5. 11. prost; v sredo, 6. H. ob 20.30 PD SKEDENJ, v svojem sedežu, Skedenjska ulica 124, v četrtek, 7.11. ob 20.30 PD SLAVKO ŠKAMPERLE, V svojem sedežu, stadion «1 maj*; v petek, 8.11. ob 20.30 PD LO-NJER-KATINARA v Lonjerju v soboto, 9. 11. ob 20.30 — PD «TABOR» na Opčinah; v ponedeljek, 11. 11. ob 21. uri PD Prosek • Kontovel; v sredo, 13. 11. ob 20.30 PD Vesna v Križu; v četrtek, 14. 11. ob 20. 30 PD Prešeren v Boljuncu; v soboto, 16. 11. ob 20.30 PD Primorec v Trebčah. Vabimo še preostala društva, da rezervirajo film za proste dni do 16. 11. (tel. 31-119). Slovenska prosvetna zvez* Prosvetno društvo Ivan Cankar J vabi člane in simpatizerje na ogled filma «KOZA RA» ki bo predvajan danes, ob 20.30, v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6. KASTA priredi tečaj srbohrvaščine. Začetek novembra Vpisovanje in informacije vsaK dan od 13. do 14 30 do 8.11.6* na številki telefona 740018. c Puhih n iiihim^ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. oktobra 1968 se je v Tf rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 UMRLI SO: 75-letria Caterlna , nardi. 75-letn! Emilio Brusim, 45-let ( Erminio Manzatto, 66-letni Salva*0' La Pasquala, 69 1elni Giuseppe P311 v. 83-letna Angela Pettener vd. G:,fi melli, 77-letna Francesca Kobec Brezovec. 56-letna Elvira Marjano)'1, por. Vasari, 73-letria Attilla Sion v“' Pischiani, 62-letni Angelo Ravbar ' letnj Giovanni Biagirii, 69 letrii Lu^ Angeli. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13 do 16 ure) Btasoletlo. Ul Horna 16 Dava"2"' Ul Bernirn 4. Beriussl, Ul. Cav»" 11. Sporiza, Ul Montorsmo 9 (Hoja0 NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19 30 do 8 30) Vlelrnetti Trg del la Borsa 12 tlf tauro, Ul. Kossetti 33 AIla Mado"1' del Mare, Largo Piave 2 Sant A"0 '! Erta di S. Arina 10. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. lete Pertot darujeta družini Pertot in ka 2500 lir za Glasbeno matico 2500 lir za DijaSko matico. j Družina Josip Sulčič, Sv. Kmž daruje 500 lir za Dijaško matico- . V počastitev spomina pok. Ane Pertot daruje Grozdana CebO" 1000 lir za Dijaško malico. drage mame globoko sožalje svojemu č13? Ob smrti Stanku Pertotu odbor bivših dinskih društev. Ob smrti drage mame izrek# I- skreno Pertotu sožalje tovarišu Slovenska levica. Stan11' ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili k zadnjemu počitku našo mamo ANO PERTOT roj. TAVČAR najlepša hvala. Zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Žalujoči družini PERTOT in FILI Barkovlje - Trst, Tolmin 31. 10. 1968 L PRIMORSKI dnevnik IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Prizivno sodišče potrdilo obsodbo dr. Luigija Cividina zaradi goljufije Izkoristil je psihično neuravnovešenost ženske in jo opeharil za 7 milijonov lir - Pritožil se ho na kasacijsko sodišče , Pr®d tržaškim prizivnim sodiščem Predsednik Franz, tožilec Marši, apisnikar Mosca Riatel, zastopnik jasebne stranke Tiberini, obramba /?orgera m Bertom) je bila včeraj Dravnava proti 72-letnemu komer-raahstu Luigiju Cividinu, ki je bil otožen, da je ogoljufal nepriseb-a°...z,ensko- Prvotna obtožba je za- Ho f 1 V vJLI iti ULU,UZ*Ucl ,|t ^vala tudi druge prekrške, rih so vpleteni tudi neka-<^ruSi obtoženci, toda že prvostopni sodniki so oprostili Cividina 7?, blcgove soobtožence glede teh ^tozb zaradi pomanjkanja doka- -t9 razpravi pred tržaškim kazem-sodiščem, ki je bila lani v ir™JU, smo obširno poročali. V v-291 J® ŠI° za g^jufijo svoje šle j’ kl J° ?e Cividin zagrešil v Kodo že več kot 70-letne Giuseppi-e Katalan de Guarrini. ,lr9r- Cividin, ki je bil svoj čas Pravni tajnik tržaške KD, je spoz-i«JB de Guarrinijevo že okoli leta tS' ^enska> ki je bila plemenitaš ia Pokolenja ter je razpokala s precejšnjo imovino (pred-sem nepremično) je imela v Ct-n,~na veliko zaupanje. V vsakda-jein govoru, v pismih in raznih ..i"?'31?, ga je imela za prijatelja, poštenjaka in celo «ministra». ^Oividin je imel opravek z de-vsaj od leta 1951 do ymdm je puarrinijevo '6ta 1961, hudih finančnih težav nekega Ja, ki ga jfe vodil Cividm ko je nenadoma prišlo Podjetja o,, kjer je bila vpletena tudi de oarrinijeva spričo številnih me-c- ki jih je podpisala. Obtožnica je dolžila Cividina, da k.,,?? nezakonito prisvojil okoli 7 bujonov lir, ki so bile last de l^^nnijeve, in sicer s tem, da je • . Jove’ ln sicer s tem, c It-i^til slaboumnost ženske Dn[®ro že Pre? vedel, da ni po-ma Prisebna. Prvotna obtož- n še ,v??jlh izgubah de Guarrimjeve jeK&i 60 rnildijonov lir), toda, ker ciio°. za razne finančne špekula- Pri rJ. Cividin kriv, prl teh izgubah. ali sokriv, oj,Tiskava, ki so jo uvedle polila ,e oblasti po prijavi, ki je tokate 0zena k 1960, ie P0iasnila ne-dr, ®r® zagonetne plati te sleparske dai večine■ Tako se je zvedelo, Z div ^ila de Ouarrinijeva žemsaa jJrfkaj čudno, da ne rečemo psi-kle j^no duševnostjo._ Neko ds- ""iiiiui je delalo v Cividinovem uradu, je izjavila na sodišču, da se je Cividin večkrat pogovarjal z de Guarrinijevo o ((spiritizmu". Splošno pa je bilo znano, da bila ženska zelo praznoverna,” da se je bala neke podgane, ki ji je vedno prečkala pot, da je bolehala za privide in podobno. Naj omenimo še, da je bil eden od Cividinovih soobtožencev obtožen na obravnavi pred kazenskim sodiščem, da je ženski preskrbel čarobno knjigo. Šlo je baje za prestavljanje neke hiše z enega na drugi kraj,' ker se je ženska menda hotela otresti ljudi, ki so stregli po njeni lastnini. Prizadeto stranko, se pravi de Guarrinijevo, so pregledali zdravniški izvedenci, ki so ugotovili, da je šlo za neuravnoišeno osebnost, za katero je bdi značilen histeri-zem. Na podlagi teh dejstev je tržaško kazensko sodišče spoznalo Cividina za krivega glavne obtožbe ter ga obsodilo na 2 leti in 6 mesecev zapora ter 150.000 lir globe. Poleg tega so ga obsodili tudi na izplačilo 700.000 lir za stroške zastopstva zasebne stranke ter na povračilo škode, o kateri naj bi razpravljalo pristojno civilno sodišče. Zasebni stranki pa so vseeno priznali pravico do predujma v znesku 2,5 milijona lir. Proti tej razsodbi sta se pritožila javni tožilec Od je na prvostopni obravnavi zahteval zelo hujšo kazen) in Cividin. Na včerajšnji obravnavi so prizivni sodniki ponovno zaslišali obtoženca, nato pa je spregovoril zastopnik zasebne stranke odv. Tiberini. Generalni pravdnik Marši je zahteval, naj sodniki ne upoštevajo pri razsodbi splošnih olajševalnih okoliščin. Sodniki so potrdili prvotno razsodbo, obsojenec pa bo moral plačati tudi večje sodnijske stroške ter 422.000 lir zastopniku zasebne stranke. Dr. Cividin je izjavil, da se bo pritožil na kasacijsko sodišče. vino Puppi je v svojem poročilu govoril o perspektivah razširitve zdravstvene oskrbe. Predvsem je pripomnil, da so se predlogi za razširitev zdravstvene oskrbe spremenili v zakonske predpise in da imajo pokrajinske vzajemne bolniške blagajne zdaj na razpolago potrebne instrumente, da lahko avtonomno sklepajo glede dopolnjevanja svojih storitev. Tako namerava upravni svet razširiti na vse trgovce zdravstveno oskrbo v primerih pljučnih bolezni in bo na prihodnjem občnem zboru marca meseca predložil v odobritev zadevni sklep. Nato je predsednik obrazložil proračun za prihodnje leto in je pri tem navedel nekaj podatkov 'o storitvah in zdravniški oskrbi v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Pripomnil je, da so se v tej dobi znatno zvišali primeri specialistične o-skrbe, kakor tudi sprejemi v bolnišnico. Ob skoraj enakem številu zavarovancev je vzajemna bolniška blagajna trgovcev odobrila v omenjeni dobi 176 sprejemov v bolnišnico in 6500 specialističnih pregledov več kot v enaki dobi lanskega leta. Spričo večjih izdatkov proračun za prihodnje leto predvideva zvišanje prispevkov, in sicer približno 3000 lir na osebo, da ne bi prišlo do primanjkljaja. Predvideni stroški za zdravstveno oskrbo v prihodnjem letu znašajo 308 milijonov lir za zdravljenje v bolnišnicah, 139 milijonov lir za specialistično oskrbo in 104 milijone lir za splošno zdravniško oskrbo. Skupni izdatki bodo torej znašali nad 551 milijonov lir. Delegati so po izčrpni diskusiji soglasno odobrili proračun za prihodnje leto. Pomembna pridobitev za II. Bistrico SINDIKALNO ŽIVLJENJE NA GORIŠKEM Kovinarji SAF0G zavračajo opozorilna pisma ravnateljstva Danes ponovna stavka v tem industrijskem obratu - Vsa tri mesta v notranji komisiji občinskih podjetij pripadajo CGIL Proračun bolniško blagajne trgovcev V glavni dvorani trgovinske zbornice je bila te dni redna skupščina delegatov Vzajemne bolniške blagajne trgovcev. Predsednik Er- oiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiii PO VLOMU V ZAPEČATENO STANOVANJE V UL. KflNDLER Izsledeni tatovi starinskih predmetov znatne vrednosti Preiskovalne organe je na pravo pot napotila monumentalna ura, ki jo je v neki gostilni zagledala ena izmed dedičev t P(.ed dnevi je 27-letna gospodinja cjj X: Jz Ul. Soncini, prijavila policij n1 orBanom, da so neznani tani. ^kradli stanovanje pokojne Ar-p f/Tenta v Ul. Kandler 15. taj ok°.ina Porentova je vneto zbi-DiSt stare Predmete visoke umetne, vrednosti, knjige iz prejšnjih dn/vT-J Jer redke izdelke tuje in “{"ace obrti. je novembra lani in dedi-dje' tJe oskd0 vse njeno premože-kon'z katerega vrednosti še niso do- rl., .1^0 dolnrili MnH HnHirn if' t.nHi ■- mrla je novembra lani in dedi-! ostalo vse njeno premože-terega vrednosti še niso do-dai7l“u določili. Med dediči je tudi drilJa.a sorodnica L. V., ki se je kot s .udeležila sestanka dedičev »a st11 skrbnikcm Santarellijem, stanttanovanju umrle. Na tem se-Vent- 80 -sklenili, da bo urejen in-toeclL i?rern°ženja in ga bo nato st».. aal Uradn; ceni ovanje 16' ^aprK jn zapečatili. Toda že postaje. Zato jima je tudi bil potreben kovček. Raziskava se kljub odkritju krivcev nadaljuje, ker policisti upajo, da bodo prišli na sled še drugim tatvinam Flore, ki je kljub svojim tridesetim letom star znanec tržaške policije. sta -ua?. uradni cenilec. Vhod hr-i Vanje so po sestanku 11. okto-1 in zapečatili. Toda že se »p Z™’3 so pečate prelomili in je n»viS ■*' na nov sestanek. Tedaj ka jaapjena L. V. opazila, da manj-trdiipaj predmetov, kar ji je po ko s sarn' ki jo je prevzel potem, ga, c J1 j? zdelo, da je najdražje-()f)L|P0zlačeno monumentalno uro, Sv0jp v gostilni «Da Ruggero» diču sume je zaupala drugemu de-sta ’ prav tako ženski, in skupaj g°t0^?Sle Ir m- l ir: x» * X* ‘-f: t. 4* Zelo ugodno vreme spodbudno vpliva na potek popravljalnih del na mostu čez Dunjo v Kanalski dolini, ki ga je narasla reka poškodovala. Doslej so specializirani oddelki delavcev utrdili temelj velikega betonskega opornika, ki ga vidimo na sliki v drugem planu, medtem ko so iz železnih elementov že sko- raj dogradili nov oporni steber, ki bo nadomestil podrtega. Prav tako dobro napredujejo dela za postavitev prečnih konstrukcij preko katerih bodo položili železniške tračnice. Težko je predvideti, kdaj bodo dela zaključena. Vse do takrat bo ves tovorni in osebni promet potekal preko Podbrda V Sloveniji odnosno preko Brennerja. Stavkovno gibanje, ki so ga začeli špediterji v Trbižut naj bi kljub vsemu železniški promet potekal po Kanalski dolini vsaj do Pontebe, se je poleglo. (Na sliki železna zgradba novega nosilca in betonski nosilec, ki mu je neurje prizaneslo.) Prometna nesreča v Dornbergu Z rešilnim avtom jugoslovanske-ga_ Rdečega križa so pripeljali sinoči ob 20.25 v splošno bolnišnico v Gorici 32-letnega Maria Puppa iz Martignacca pri Vidmu. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve rame in pretres možganov ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Puppo, ki je bil žrtev prometne nesreče pri Dornbergu, kamor se je pripeljal s svojim avtom, ter tam trčil v neko drugo vozilo. Gorica CORSO. 17-22 «Diabolicamente tua»; S. Berger in A. Delon; francoski film v barvah. VERDI. 17.00 «La morte non ha sesso«; L. Paluzzi in G. Mi Is; italijanski film v barvah. MODERNISSIMO. 16.30 «...e intorno a lui fu morte«; W Bogart in S. Chaplin; italijanski kinema-skope v barvan VITTORIA. 17.15 «Accio delirio dei sensi«; J Tillet. in B T imposon; ital. film v barvah; miadmi pod 18. letom icrep ,,-edan CENTRALE. 17.30 «La tigre in corpo«; R. Egan in C. Jones; a-meriški kinemaskope v barvah. Irzic AZZURRO. 17.30: »Tesla dl sDarco per otto implacabni« — p. uw-renče in G. Madls >n Kmemas/co-pe v barvah EXCELSIOR. 16.00: «Niente rose per OSS 117». J. Gavin in K. Jurgens. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30 «Helga e Michel«. R. Gassman in F. Franchy. Kinemaskope v barvah. SAN MICHELE: 17.30 «1 pionierl dell’ultima frontiera«. R. Tushun-gen in A. Reed. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Alesani, Ul. Cardue-ci 38, tel. 22-68. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna «Rismondo» — dr. Rismondo; . Toti 52; tel 72-701. RONKE Danes Je odprta lekarna «AUa Stazione« dr. Matitti; Drevored Garibaldi 3, Vermegiiaao. DOKAJ AKTUALNO PRAŠ AN JE «Osservatore della domenica» o vprašanju razporoke pri nas Kdor se bori za razporoko, krši krščanska moralna načela Katoličan se mora tudi v parlamentu primerno ravnati Razporoka je v Italiji že dolgo, že desetletja na dnevnem redu. To pa zato, ker je Italija ena redkih držav, kjer se zakonca ne moreta ločiti, niti če sta civilno poročena, kot tudi ne, če sta si zvestobo obljubila pred oltarjem. Je tudi sicer nekaj izjem, vendar so te tako redke, da jih praktično ne moremo niti jemati v poštev, ko gre za koiikor toliko upoštevanja vredno pravico in željo zakoncev, da gresta narazen, če ugotovita, da je bila njuna zakonska zveza zgrešena. V tein dejstvu najdemo tudi razlog, zakaj je vprašanje razporoke v Italiji tako živo, zakaj ga najdemo med «nalogami», malone med programi strank, zakaj je nastalo tudi zelo živahno in močno razpredeno gibanje za razporoko. V zvezi s tem je zanimivo, kar je v svoji zadnji številki zapisal vatikanski «Osservatore della do-menica*. Seveda bi se dalo v zvezi s tem veliko govoriti. Vendar se v to ne bomo spuščali in bomo raje mnenje vatikanskega lista le zabeležili. liiiiiiMrmiHliiiliiii m iiiiiiiii im Razgledovanje Razgledovanje izza osmega križa nazaj, do koder sega spomin čara pred oči zelo številne in mnogovrstne slike, prizore, osebe, dogodljaje, prigode, kraje in ofkolnosti. Primerjanje in presojanje vzbuja videz, kakor da je bil človek vso dobo na nekakšnem neznansko zanimivem pestrem lovu — lovu na sonce in svetlobo. V rojstni hiši res ni bilo kdovekaj svetlobe. Gledala je na sever, na temačno, zaprto, neširoko dvorišče, kd je ob nalivih postalo luža in je bilo treba bresti po njem do ceste. Le na višku poletja je segla sončna lisa tudi vanj. Z veseljem smo zapuščali njegove mrakove in se razbegavali po mikavnejših koncih vasi. Srednješolska leta niso bila skoraj nič svetlejša v go-riškem zavodu pod mrko severno rebrijo mestnega gradu. Tavali smo po temnih hodnikih in senčnem dvorišču ter hrepeneč pričakovali tista dva tedenska sprehoda po sončnih go-riških poljanah ali po bližnjih briških poteh. Visokošolska leta na Dunaju so prinesla čepenje po tesnih sobicah brez prostih razgledov, s pogledom ujetim v puste donebesne stene visokih stanovanjskih skladov ali v temnikasta stopnišča. Iz njih me je rado gnalo na proste bregove mogočno valeče se Donave, miikavnejše od malozrač-nih knjižnic. Knjige so me spremljale na pohodih v prosto naravo. Iz njih je žarela duhovna svetloba in se družila s tisto, ki sta jo vsenaokoli razmetavala sonce in nebesna 6injina. Lov na žarke in svetlobo se je raztezal na izbiranje branja in knjig. Prednost so imele take, ki so bile v svojem bistvu nekakšna žarišča duhovnih dobrin in svetlih razgledov. Da bi še krepkeje izžarevale svoj sijaj, jim je bilo treba včasih zoperstaviti tudi take, ki so jim bile po duhu nasprotne, da so se zdravi tokovi pomerili s temačnimi v prostem primerjanju m presojanju. Današnji kulturni in znanstveni dosežki so taki, da lahko pride vsak značaj in temperament na svoj račun in se uveljavi po svoje. Zdi se, da je svet sestavljen bolj iz svetlobe kakor iz temin, dasi ima oboje svoj pomen in svojo važnost. Vestno, razborito i azgledovanje po vsem, kar nudijo današnji kulturni napori človeštva, odpira nove poti do še večjih, še boljših dosežkov. ANDREJ BUDAL V odgovoru nekemu svojemu bralcu, če katoličan greši, ko sodeluje v gibanju za uvedbo razporoke, »Osservatore della domenica* najprej poudarja, da je treba razločevati to dejavnost glede na to, ali je v kaki državi razporoka že dovoljena ali ne. V državah, kjer je razporoka uzakonjena «katoličani ne bodo mogli nikoli sprožiti pri civilnem sodišču procesa za razveljavljenje svoje veljavno sklenjene zakonske zveze in skleniti novo. Kdor bi se kaj takega predrznil, bi s tem prelomil povsem določene moralne obveznosti in bi se s tem sam izločil iz zakramentov». V državah pa, kjer razporoke še niso uvedli, katoličani ne smejo dajati pobude za njeno uvedbo. Nasprotno, mjihova dolžnost je, ovirati uvedbo razporoke*. Pri tem vatikanski list celo pravi, da naj katoličani izkoristijo «instance, ki jih predvideva zakonska ureditev* dežele. Če pa imamo opravka s tako imenovano pluralistično družbo, in so druge, torej nekatoliške sile tiste, ki dajejo pobudo za uvedbo ali uzakonitev razporoke, v tem primeru «.so katoličani, na osnovi svojega verskega prepričanja in svojih verskih obveznosti. da vplivajo tudi na civilno oblast in njene strukture, dolžni prevzeti nase povsem določene odgovornostih. Predvsem ne bo smel katoličan sodelovati v gibanju, ki se poteguje za uvedbo razporoke. Niti s svojimi razumskimi niti s svojimi finančnimi sredstvi ne bo smel sodelovati pri pritisku na zakonodajne ustanove niti za to, da bi se težnje po razporoki razširile med množico, med javnim mnenjem. V svojem razlaganju gre vatikanski list še bolj daleč: katoličanu je prepovedano sodelovati pri predstavljanju in pri izglasovanju zakonskega načrta o razporoki in to tudi v primeru, če bi tak zakonski načrt predložila tudi njegova politična stranka. V takem primeru strankarska disciplina ne drži, ker je nad njo veljavnost vesti. Kaj pa če kljub vsemu temu zakonski predlog vendarle prodre in se o razporoki začne razpravljati? Vatikanski list glede tega pravi, da v primeru, če v zakonodajni ustanovi, torej v parlamentu, prevladajo sile, ki so za uzakonitev in uvedbo razporoke, bodo morali katoličani, «seveda v zakonitih mejah*, ovirati izglasovanje in tako imenovani «iter» zakonskega predloga, torej zavlačevati bodo morali izglasovanje zakonskega predloga, da bo izglasovan kar se da pozneje. In tudi v primeru, ko bi vse to ne zaleglo, so katoličani dolžni kar se da zmanjšati negativne posledice tega zakona in sicer v smislu izbire «manjšega zla*, to se pravi, da se ne morejo potegovati za to, da pride do najmanjšega števila razporok in to šele potem, ko bi se prej preizkusile vse morebitne možnosti za spravo zakoncev. Vatikanski list takole zaključuje: «Katoličani. ki se ne bi držali teh norm, odkrito kršijo krščansko moralo.» Teža oziroma obseg te kršitve pa je v razmerju z obsegom sodelovanja katoličana pri tem in z rezultatom smotra ter morebitnimi posledicami, ki iz tega izhajajo, kar pa da je vse skupaj povezano tudi s subjektivno odgovornostjo. Svoje stališče vatikanski list zaključuje s povsem zanj logično utemeljitvijo, da je zakonska zve- Pod.jet.je Pininfarina je letos ustvarilo celo vrsto novih, tudi drznih karoserij. Na Sliki zgoraj vidimo vozilo Ferrari in sicer prototip 250/P5 z izredno dinamično linijo. Prav nič slabša pa ni karoserija, ki jo je podjetje napravilo za vozilo «dino», ki ga vidimo spodaj. za pravica, ki izhaja od Boga in ki zato o njej ne morejo odločati niti zakonci niti zakonodaja katerekoli državne ureditve. Vatikansko glasilo je torej dovolj jasno. Za Italijo trdijo, da je katoliška država, ker je bila pretežna večina njenih 55 milijonov prebivalcev krščena. V gibanju, ki se poteguje za uvedbo razporoke, je na desettisoče, na stotisoče ljudi, ki se tudi prištevajo med katoličane. V rimskem parlamentu so po aoročenih merilih pretežna večina poslancev in senatorjev — katoličani. Kakšne bodo posledice, kakšen bo odmev na ta odgovor vatikanskega lista na vprašanje nekega svojega bralca? Domači motiv modni kotiček i Plašči in kostumi za bližajočo se zimo Če je kaj uporabnega še iz prejšnjih let, se da odlično izkoristiti - Letos so na vrsti krzna z daljšo dlako Če bi hotele z nekaj besedami povedati, kakšni plašči in kakšni kostumi bodo letošnjo zimo v modi, bi bile brez dvoma zelo v zadregi. Če bi namreč rekle, da bodo v modi le redingot krojeni plašči iz enobammih tkanin, bi se lagale; če bi pa nasprotno trdile, da bodo v modi le bolj široko krojeni plašči zelo poudarjenih vzorcev, bi pa tudi ne govorile resnice. Letošnja zimska moda je namreč tako raznolika in bogata, da dovoljuje takšne in drugačne variacije in vse so moderne in vse odgovarjajo tako bolj zmernim, kot tudi bolj ekstravagantnim okusom. Torej za kakšen plašč se bomo odločile? Če imate v svojih omarah še star plašč iz tweeda ali iz karirastega blaga, potem vam svetujemo naslednje: dajte ga krojiti v redingot liniji, toda ta- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiilliliiiil„li,uil,i„iiliiiiiiiiiiiiiinniiiil OB MEDNARODNEM SODELOVANJE Pod Himalajo se začne gradnja velikega jezu Gradbeni stroški jezu bodo stali 500 milijard KARAČI, konec oktobra. — Prihodnji teden bo ropot strojev, tovornjakov in min razbil tišino velike doline, kjer so bili doslej le nasadi maka, kajti tu se bo začelo eno največjih gradbenih del, kar jih je bilo kdajkoli na svetu. Začela se bo namreč gradnja jezu, ki ga bo zgradila neka itali-jansko-francoska družba, ki je zmagala na mednarodnem natečaju. Gre za gradnjo jezu, ki bo neprimerno večji od Asuanskega jezu na Nilu. Dolgo let so se vodila pogajanja med pakistansko vlado, svetovno banko in velikimi podjetji Zahoda in sedaj, ko je prišlo do sporazuma, se bodo načrti začeli uresničevati. Rekli smo, da gre za velikansko delo in inženirji ter tehniki, ki so pripravili načrte, računajo, da ga bodo izpelri ’ v.”-1--tih. Seveda bo ta termin upoštevan le v prinuru, u.. . naglo od rok in če ne bo prišlo do nepredvidenih motenj, saj gre za zajezitev reke Inda v zelo ne-povoljnih geografskih razmerah. Poleg tega gre za jez, ki bo dolg 2800 metrov in ki bo stal skoraj 500 milijard lir. Da bi mogli izpeljati ta načrt, da bi zgradili velikanski jez, bodo morali skopati in premakniti 13 milijonov kub. metrov zemlje in kamenja. Kolikšna je ta količina, nam pove naslednja primerjava: z materialom, ki ga bodo odkopali in prenesli na drugo mesto, bi mogli zapolniti polovico Panamskega prekopa ali pa zgraditi kar tri Asuanske jezove. Začetek del se bo začel ^ določeno svečanostjo, in sicer v ponedeljek, 4. novembra. Tega dne bo prišel na gradbišče sam predsednik Pakistana Mohamed Ajub Kan, ki bo prižgal tudi prvo mino. S tem se bodo praktično začela gradbena dela. Seveda se bodo otvoritvene svečanosti udeležili tudi številni drugi pakistanski visoki funkcionarji ter diplomat ski predstavniki tujih dežel, predvsem Italije in Francije, t.j. držav, ki sodelujeta pri tej gradnji. Po odhodu predstavnikov oblatiti in diplomatov bodo na gradbišču ostali le inženirji, tehniki in delavci in dela se bodo vršila po začrtanem programu, ki predvideva, da bo jez dokončan do leta 1975, ko bodo zgrajeni tudi ostali objekti, tako da bo hidrocentrala mogla dajati Pakistanu veliko električne energije, umetno jezero, ki bo nastalo za jezom, pa tudi o-gromne količine vode za namakanje. Jez bo, kot smo povedali, dolg 2800 m, visok pa 148 m. Za jezom bo nastalo 80 km dolgo jezero. V teh predelih severnega Pakistana ob vznožju Himalaje je bilo do pred kratkim vse tiho in mrtvo, kot že dolga stoletja, morda vse do tedaj, ko je sem prodrla vojska Aleksandra Velikega. Sedaj pa so tod že zgradili nekaj cest, železniško progo in celo letališče, kajti vse to je bilo potrebno, da bi mogli pripeljati sem najsodobnejše stroje in naprave za kopanje in vrtanje, za prevažanje zemlje in kamenja, skratka stroje in naprave, ki jih potrebuje tako velika gradnja. Pakistan si tega velikega dela ni mogel privoščiti z lastnimi sredstvi in zato je moral prositi pomoč in posojila drugod. Za kritje gradbenih stroSkov je Pakistan zbral približno 500 milijonov dolarjev, oziroma 300 milijard lir, ki so jih dale svetovna banka in še Italija, Avstralija, Velika Britanija, Kanada, Francija, Nova Zelandija, Indija, Združene države in Zahodna Nemčija. Seveda gre v tem primeru za posojila in ne pomoč, dejstvo pa je, da je Pakistanu uspelo zbrati to zares veliko vsoto. Pri tem pa se je izkazalo, da je možno tudi tolikšno mednarodno sodelovanje, ko gre za resnično veliko delo. Pri tem bomo dodali, da so samo naprave, ki so jih pripeljali ali ki jih bodo pripeljali sem, stale okoli sto milijonov dolarjev, oziroma 60 milijard lil'. In vendar ta gradnja ni nekaj samostojnega, bolje povedano nekaj ločenega oa ostalega programa za razvoj tega dela Pakistana, pač pa spada jez v širši sklop razvoja vsega sotočja reke Inda. Pravzaprav gre celo za del širšega programa, k: sta ga po dolgih letih pripravili Pakistan in Indija, da bi izkoriščali vodovje te velike reke v kar se da primernem načrtu. Kakor je znano, ta reka izvira v Indiji, tooa njen glavni tok gre skozi Zahodni Pakistan. Dela. ki jih bodo izvedli na vsem tem področju in v že omenjenem širšem načrtu, bodo stala kar 1200 milijard lir Pred leti je prišlo med Indijo in Pakistanom do močnih trenj prav na račun načrtov v zvezi z reguliranjem in izkoriščanjem Inda. Leta 1960 pa je s posredo vanjem svetovne banke prišlo med Indijo in Pakistanom do nekakš nega sporazuma, ki je bil potrjen z ustrezno pogodbo. Ta dopušča Indiji odvzem voda treh pritokov Inda, hkrati pa predvideva tudi finančni delež, ki ga mora 'dati Indija Pakistanu, da si s tem zagotovi primerno izkoriščanje preostalih voda Inda. Pred nedavnim je začela obra tavati hidroelektrarna v Mangali, t.j. 150 km jugovzhodno od sedanjega gradbišča. Centrala je razmeroma majhna in so jez zgradili prvenstveno zaradi tega, da bi tem področjem Pakistana zagotovili dovolj voda za namakal ne potrebe. Sedaj se začne gradnja veliko večjega jezu. N. M. Znana filmska umetnica Cathe-rlne Spaak zelo veliko snema. Na sliki jo vidimo, kot se nam kaže v filmu «La matriarca*. ZA GLOBLJE SPOZNAVANJE VESOLJA Velik umetni satelit za proučevanje zvezd Dve toni naprav v vrednosti 45 milijard lir CAPE KENNEDY, 30. — Vesoljski poskusi so na dnevnem redu. Komaj je polkovnik Bere-govoj srečno pristal nekje v Sovjetski zvezi in že se Vršijo na Rtu Kennedy zadnje priprave za nov ameriški poskus. Za polkovnika Beregovoja so trdili, da je del svojega časa posvetil opazovanju zvezd, ker da se bodo vesoljske ladje v bodočnosti ravnale po zvezdah. Sedanji ameriški poskus, ki ga pripravljajo na Rtu Kennedy, pa bo prav tako nekakšen astronomski poskus. V poseben satelit so namreč strokovnjaki vgradili teleskope, te-lekamere in najrazličnejše druge naprave, celo elektronske možgane in vse to naj bi šlo kakih 800 km visoko, kajti ameriška u-stanova za vesoljske raziskave NASA bi rada prišla do najpopolnejših podatkov o zvezdah, ki jih z Zemlje tudi z najboljšimi napravami ne moremo opazovati, ker na-m to preprečuje atmosfera, ki obdaja Zemljo. Umetni satelit, ki so mu nadeli ime »krožeči astronomski observatorij*, je že nekakšna vesoljska ladja, seveda orež posadke, je to najtežji umetni satelit, kar so jih Američani doalc-j poslali v vesolje. Ta umetni -satelit je o-premijen z največjim številom znanstvenih, naprav. Ko to pišemo sicer še ne vemo kako bo bližnja izstrelitev uspela, toda ni naš namen govoriti o izstrelitvi sami, pač pa o ameriških načrtih o tem, kajti tudi v primeru, če bi' izstrelitev ne uspela, ie važno vedeti, kaj se na tem področju dela. Za izstrelitev tega satelita so ameriški strokovnjaki določili mogočno raketo »Atlas Centaur*. Umetni satelit, o katerem je govor in, ki so ga označili s kratico «OAO», tehta 2 toni. V njem so najrazličnejše naprave, koc Smo že rekli, in sicer naprave za registriranje in opazovanje, naprave, za katere strokovnjaki trdijo, da so pravi umotvori, pravi biseri elektronske miniaturizacije in precizne tehnike. Najpomembnejši sta dve napravi, katerih naloga je »opazova- nje*. Ti dve napravi bosta »opazovali* tako imenovane mlade zvezde ultravijoličnega pasu spektra. Teh zvezd s prostim očesom ne moremo videti, pa tudi obi- čajni teleskopi jih s svojimi nad vse modernimi lečami ne morejo zaznati, računi zvezdoslovcev pa zagotovo vedo, da obstajajo. Strokovnjaki ameriške ustanove za vesolje NASA so prepričani, da bodo podatki, ki jih bodo s pomočjo tega satelita dobili, zelo koristni za spoznavanje izvora, razvoja in celo bodočnosti vesolja. «Krožeči astronomski observatorij* je izpopolnjena izpeljanka podobnega umetnega satelita, ki so ga z Rta Kennedy izstrelili v aprilu 1966 in ki ni izpeljal svoje naloge zaradi nekaterih motenj in napak, ki so povzročile, da je satelit na svoji poti »obnemel*. Umetni satelit «OAO», katerega gradnja je stala 75 milijonov dolarjev oziroma 45 milijard lir, iiiiiiiiiii!iimiiiiiiiHiiiiiiiiHii!iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii*iiiMiiiiiiiiiiiiiiii||,|ln,nill,,||||„l„tlll,„,n|IIIIIII| OVEN (od 21.3. do 20.4.) Težka naloga, vendar jo boste izpeljali do konca. Nepričakovano a prijetno srečanje. ' BIK (od 21.4. do 20.5.) Zvezde so vam naklonjene, pri vas pa je bolj malo volje. Nekoliko žolčna razprava v ožji družbi. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Utrujeni se boste počutili, kljub temu ne boste popustili. Glavno besedo v družbi boste imeli vi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Neko vest, ki vam bo prišla po čudnih poteh, si boste dobro zapomnili. Mir v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Veliko bo problemov, zato bo treba tudi veliko dobre volje. Dobili boste pismo ali neko sporočilo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) čas je primeren za drznejše akcije. Fre izkusite zato svoje sposobnosti. Vaša domišljavost gre preko meja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S svojo spretnostjo in takthostjo boste uravnali neko zadevo. Drugič več previdnosti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pazite na to, da se ne izneverite neki obljubi. Včasih si lahko privoščite tudi kaj več. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Na delovnem mestu bo vse v redu, toda uspehov ne bo. Večer preži- vjfp. finmn KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Sreča vam je naklonjena, toda hvaležni morate biti drugim in ne sebi. Pomirjenje v družini. VODNAR (od 21.2. do 19.2.) Na pot boste morali, seveda iz poslovnih razlogov, ali bo nrišlo v službi do sprememb. Ljubosumni boste. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dokazali boste svojo sposobnost in vendar ne boste uspeli. To velja tudi za družbeno življenje. ima izredne «opazovalne sposobnosti*. To opazovalno sposobnost so označili s sledečo primerjavo: njegove naprave bodo videle tako, kot če bi najboljše človeško oko celo uro motrilo določen predmet na 160 m razdalje. To se pravi, da bo ta umetni satelit mogel v trenutku «zaznati* in si vtisniti v «spomin» to, za kar bi zelo dobro oko potrebovalo eno uro. S svoje zunanje strani je ta dragoceni umetni satelit podoben številnim drugim umetnim satelitom, ki so jih poslali doslej v vesolje. Praktično gre za bleščeč predmet cilindrične oblike. Hkrati pa ima tudi pravokotno nameščena »krila*, na katerih so tako imenovane sončne celice za sprejemanje sončni n žarkov, ki se po določenem procesu in v določenih napravah spreminjajo v električno energijo. Ta krila služijo tudi za stabilizacijo satelita, hkrati pa predstavljajo nekakšno električno centralo «na sončni pogon*. Teni »krilom* pa so strokovnjaki dali še drugo nalogo: služila bodo za zaščito zelo dragocenih in hkrati občutljivih naprav. Ko bo namreč umetni satelit dolgo krožil okoli Zemlje pod ostrimi sončnimi žarki, bi ti mogli škodovati napravam in zato bodo ta krila služila kot nekak senčnik opazovalnim napravam. Umrtni satelit «OAO» bo krožil o-koli Zemlje šest mesecev. Pravzaprav bo krožii dlje časa, toda v šestih mesecih — če bodo vse naprave delovale in če se bo vse po sreči izteklo — bo izpeljal vso nalogo in bo »registriral* velikansko število tako imenovanih mladih zvezd. Strokovnjaki računajo, da bo «OAO» v tem času registriral najmanj 50.000 takšnih zvezd. Vse, kar ho umetni satelit «o-pazil* in registriral, bo takoj nato posredoval na Zemljo, kjer se bo pet opazovališč ukvarjalo s tem. Od teh ooazovališč bosta dve v ZDA, eno bo v Čilu. drugo v Ekvadorju in eno na Madagaskarju, torej dve opazovali šči bosta v ZDA, tri pa v tujini. ko, da se ne bo tesno oprijemal telesa. Potem ga pa okrasite s širokim (če ste zelo vitke) drugače pa z ozkim usnjenim pasom, ki je letos zelo v modi. V barvi pasu naj bodo potem tudi torbica in čevlji. Lahko _ pa izberete tudi drugi kroj plašča, ki ga prav tako lahko dobite iz plašča iz preteklih sezon; to je plašč v liniji impe-ro, ki predvideva zelo kratek ži-votek, poudarjen samo z rezom, ali tudi pasom in nekoliko zvončasto krojen ostali del plašča. Tretja varianta je široko krojen plašč, ki je bil v preteklih sezonah povsem izven mode. ki ga pa sedaj nekateri modni u-stvarjalci. posebno pariški, ponovno postavljajo na prvo mesto. Takšni široki plašči so skoraj vedno iz vzorčastega volnenega blaga, okrašeni z bogatimi krznenimi ovratniki ter služijo za športne, pa tudi za bolj elegantne priložnosti. Z a večerne prireditve so v modi plašči iz brokata ali drugega dragocenega blaga, iz katerega so potem izdelane tudi obleke. Taki plašči so po navadi okrašeni z bogatim krznom, lahko jih pa krasi tudi samo dragocena broša ali kak drug nakit. Kot smo že pred časom poudarile, je letos črna barva zopet v modi. če ste torej v stiski zaradi večernega, oziroma bolj e-leganinega plašča, potem se kar odločite za črnega, vendar mora biti ta, vsaj po izbiri blaga, izredno bogat in dragocen. Drugačno je seveda vaše sla lišče, če imate v svoji garderobi krznen plašč, čeprav so letos v modi vse drugačna krzna, kot so bila v modi preteklo sezono. Izvzeti so samo že klasični plašči iz astrahana, in nerza (visona) itd., ki ostajajo še vedno najlepši in najbolj elegantni. Kot okrasek plaščem pa bo letos na prvem mestu lisičje krzno, bodisi da gre za lisičje krzno v naravni barvi, ali pa za srebrne ali še bolj dragocene vrste lisic. Iz tega je razvidno, da so letos v modi vsa krzna z daljšo dlako in da so potisnjena nekoliko v kot krzna z kratko dlako, ki jih sicer ženske mnogo raje nosijo. Iz istega krzna bodo letos tudi dnevni pa tudi večerni klobuki. ki so lahJco zelo majhni, da le pokrivajo ušesa, imajo pa lahko tudi zelo široke krajce (v tem primeru so bolj za svečane priložnosti). Tudi glede kostumov je letošnja moda zelo pestra. Moderni so kostumi z zelo dolgimi in tesno oprijetimi jopicami in vojaškimi ovratniki. Prav tako moderni pa so tudi kostumi z zelo kratkimi jopicami različnih krojev in različnih ovratnikov. Krila kortumov so lahko ravno krojena. še bolj pa so o modi zvončasta kri'a ali pa nagubana krila, ki so izredno mladostna in ki se posebno pri’egajo mladim dekletom ali pa zelo vitkim postavam. Glede jopic naj povemo še to: letošnja moda noče več nežnih ramen, temveč zahteva, da so ta močno poudarjena. In tako imajo moderno krojeni kostumi zopet kar precej podložena ramena tako, da smo v njih videti bolj močne, oziroma v ramenih bol] široke. Pri tem pa ne smejo biti moderne jopice krojene tako, da bi dale poudarka prsim, ki morajo tako rekoč «izginiti». Moderna ženska postava mora imeti namreč široka ramena, ozke boke, prsi pa morajo biti komaj naslutene. Da bi pomagali ženskam do teh velikih sprememb, so že v prodaji modrčki, ki prsi sploh ne poudarjajo, prav tako pa so v prodaji stezniki, ki zožujejo sicer pas, ki pa ne dajejo tudi nobenega poudarka bokom. Tudi glede kostumov velja enako prravilo. kot za plašče. Lahka so enobarvni, še bolj po modi pa bodo, če bodo iz karirastega ali črtastega blaga. In ko gre za športni kostum, potem ne pozabimo, da spada tudi k temu širok ali ozek usnjen pas. imiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiuiiiiiiiiiiitf IZ UMETNOSTNIH GALERIJ D V Tribbiu gostuje Attilio Steffanoni V galeriji Tribbio gostuje z ral• stavo grafik Attilio Steffanoni Bergama, kjer je dovršil domač11 akademijo Carrara in se nato čl izpopolnil v Parizu na grafični šoD znamenitega Friedlaenderja. Kdot je v Trstu bil na dveh razstavah in sicer v palači ■ Costami ter e galeriji Torbandena, in videl delu Janeza Bernika, ve, da se ima M naš slikar zahvaliti za svojo slav0 prav naprednosti Friedlaenderjevl šole. Zato pa nas tembolj preseni' ča Steffanoni s še vedno močno predmetnostjo podajanja. Utripa pa v tem izredno živa 1° res sodobno občutena sedanjost’ čeprav jo slikar opazuje iz nenO■ vadnih zornih kotov in tolmači s prefinjenostjo strokovnih prijenol tiska in izkušenj, ki mu jih je P0-sredoval njegov pariški učitelj. Predvsem prikazani listi nis°' kot je to pri mnogih napredno F stvarjajočih grafikih, zgolj lepot' ne abstrakcije v dovršeno razm°°' Ženih listih. Nasprotno, polni f težke vsebine z žgočo obsodbo voj)1’ ki uničujejo čudovitost življenj Steffanoni doseže vse to s podaj0' njem nasprntstev, ko ob kope m2' bitin vsakdanjih potrebščin in P°' hištva, ruševin stanovanj in sreč' opustošenih vrtičev postavlja čisto v ospredje slike otroške igrači' krasne orhideje, pestre metulje <*" druge vrste očarljivih žuželk, k°' terih svet ne pozna grozotnega 8*' smisla vojne. Povsod pa se v teh listih poja^ ; Ijajo vojaki, bodisi kot okrutni pd\ [ ki v čeladah in _ brzostrelkafl*1’ i ali pa kot sence, kakor n.pr■ ** pretresljivosti lista «Muha», kii* obris vojaka zatemnjuje nizki vh°. fotografskega ateljeja nekje v dali' nem Vietnamu, v katerem pa Hl\ na podu ubit mojster, ki je UF v svoje fotografije spomine na tF liko srečnih trenutkov malih lj°°l V večini umetnikovih listov s< njegova domišljija ustavlja v ort* njeni deželi, ker mu pač verjela0 nje orientalska prefinjenost lep0*? najbolje ustreza za podajanje rfl"’ losli in bujne zapletenosti črtat" zasnov prikazanih ujedank, s kal1', rimi se približuje listom starih ^ tajskih risarjev Iz kataloga r razvidno, da je Steffanoni razsta°' Ijal v vseh večjih mestih dori0' v Berlinu in Gradcu, a letos to& v Haagu ter prejel več lepih grad, kar je vsekakor zaslužil, upoštevamo kakovost njegove sf danje tržaške razstave. MILKO BAMBIČ RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. narodne - 11.50 Melodije - 12.30 Za vsakogar nekaj -13.30 Glasba po željah - 17.00 Duo Russo in Safred - 17.20 Razkuštra-ne pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Srebotnjak, Ekstaza smrti - 19.10 Pisani balončki -19.40 Conniffov orkester 20.00 Šport - 20.35 Ohoka: «Adashino», drama - 21.20 Motivi dveh Amerik - 22.00 Komorne skladbe 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.05 Furlanske pesmi - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box -13.45 Krtačni odtisi - 14.00 Buga-mellijeva Suita štev. 1. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 15.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glas ba - 8.00 Prenos RL - 10.15 An sambel Blumauer - 10.35 Prisluhnimo jim skupaj 11.30 Današnji pevci - 12.00, 12.50 in 14.10 Glas ba po željah - 15.30 Lahka glasba - 16.30 Od opere do opert 17.00 Današnji gostje - 17.40 Jug. plesi in pesmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel Merili - 22.10 Plesna glasba 22.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 IV. dejanje Verdijeve »Aide* - 10.35 in 11.08 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.15 Preizkušajo se diletanti - 14.45 in 15.10 Nove pesmi - 16.00 Program za najmlajše - ČETRTEK, 31. OKTOBRA 1968 17.05 Spored za mladino - 19.13 Roman v nadaljevanjih - 20.15 O-peretna glasba - 21.00 Politična tribuna - 22.10 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 8.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba - 11.40 Pesmi desetletja - 13.00 Glasbeno-govorni spored - 14.05 Juke box - 14.45 Nove plošče - 15.15 Sopranistka A. Cer-quetti in tenorist C. Bergonzi 16.00 Aktualnosti - 16.35 V disko teki - 17,10 Popoldanski spored 14.45 Enotni razred - 18.20 Poljud na enciklopedija - 19.00 Pevec med množico - 20.11 Stari jazz 21.10 Glasbena fantazija - 22.40 Angleške nove plošče. III. PROGRAM 10.35 Mozartove Lieder - 10.50 Poulencove skladbe - 12.20 Schubert in Bossi - 12.25 Antologija interpretov - 14.30 Malipierova komorna glasba - 15.00 Bachov koncert za klavičembalo in godala - 16.25 Beethoven, sonata, opus 81 in Chopin, balada, opus 23 - 17.20 Francoščina 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.15 Mozartova opera »Zaide*. FILODIFUZIJA 8.00 elementi, Skrjabin in Gra-nados - 8.45 Chopinove melodije - 9.10 Milhaudova Francoska suita - 11.10 Simfonični koncert. SLOVENIJA 6.00. 7.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 Poročila - 6.50 Danes za vas - 7.25 Telesna vzgoja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Iz simf. in operne glasbe -10.15 Pri vas doma - 12.00 Na da- našnji dan - 12,10 Iz švarove «Ve-ronike Deseniške* - 12.30 Kmetij' ski nasveti 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... ' 14.05 «Mladina poje* - 14.25 Operetne melodije 14.40 Enajsta šola - 15.40 Recital pianistke Hilde Horakove 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simfonični koncert 18.00 Aktualnost’ - 18.15 Iz naših studiov - 18.45 Znanstveniki pred mikrofonom - 19.00 Lahko noc, otroci! • 19.15 Poje Irena Kohont - 20.00 Domače pesmi in napevi 21.00 Literarni večer: Dogovor s smrtjo 21.40 Glasbeni nokturno - 22.15 Komorno-giasbeni večer ' 23.05 H. Soederberg: O smrti ' 23.10 Zabavni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kino in družba v Italiji 13.00 TV film: «Srečanje v puščavi* - 13.30 Dnevnik - 17.00 Program za najmlajše - 17.00 Dnevnik - 17.45 Program za mladino " 18.45 «La grande barriera* - 19.48 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Politična tribuna: Pl" UM in trije novinarji - 22.00 «Ij8 madre di Cloty» - 22.45 Četrt ure s Camaleonti - 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik - 21.15 Glasbeni spored - 22.20 Zoom. JUG TELEVIZIJA 17.10, 20.00 i.. 22.25 Dnevnik ' 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina ' 11.00 Angleščina - 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.30 Oddaj8 za otroke - 18.00 Po Sloveniji ' 18.20 Naši zbori - 18.45 Kaleide-skop - 19.05 Koncert - 20.35 Saga o Forsytih - 21.25 Kulturne diagonale. M. SVETOVNI DAN VARČEVANJA ty- onec oktobra praznuje svet vsako leto «dan |4 varčevanja», ob tej priliki pa se na tele-viziji, radiu in tisku oglasijo gospodarstveniki, ki opozarjajo prebivalstvo na velik pomen in vlogo varčevanja ter na velike reči, ki jih je človek s pomočjo privarčevanih sredstev lahko uresničil v daljnji in bližnji preteklosti. Da je varčevanje krepost, smo se učili že v zgodnjih šolskih letih, ko so nam učitelji pripovedovali zgodbo o mravlji in murenčku. Pozneje smo v življenju lahko večkrat na lastni koži občutili, kako prav je imel stari La Fontaine in kako težko je, če te življenje švrkne, ko nimaš ničesar spravljenega. Var-čujmo torej, da bomo varni pred udarci usode, da bomo brez prehudih skrbi za svoje drage in zase; varčujmo tudi zato, da se bo naša družba lahko po- stopoma dvigala, tehnično napredovala in si ustvarjala čedalje trdnejšo gospodarsko in socialno podlago. Varčujmo, da ne bodo državni in deželni razvojni načrti propadli, kajti brez privarčevanih sredstev bi še tako natančno izdelan načrt ne mogel doživeti najmanjšega uspeha. Toda samo varčevanje je premalo. Denar, ki bi ga spravljali v nogavico, da bi tamkaj ležal leta in leta, ne bi prinesel niti nam, niti človeštvu na splošno, nobene koristi. Denar je treba «obračati», z njim je treba ustvarjati nova delovna mesta, graditi, izpopolnjevati, sodobno opremljati trgovske, obrtniške in industrijske obrate, organizirati nove storitve, podpirati raziskovalno in znanstveno delo, umetnosti in razne socialne vede. Skratka, hitrejg poganjati kolo življenjskega razvoja. V naši deželi imamo smisel za varčevanje, saj so naše banke dobro založene s privarčevanim denarjem, nimamo pa morda ustrezno razvit tudi čut za nove gospodarske posege. Vse preveč se zadovoljujemo z obrestmi, ki nam jih banke priznavajo na naše vloge. Tudi Slovenci smo taki, tudi Slovenci smo premalo agilni na tem področju. Na svojih denarnih zavodih imamo spravljenega precej denarja, menda okoli 3 milijarde lir, in prav gotovo je obseg naše razpoložljivosti še znatno širši, saj imamo nekateri še vedno svoj denar spravljen na italijanskih zavodih. Ob dnevu varčevanja bi zato namesto običajnega naštevanja milijonov in milijard, ki jih koristno upo-\ rahljamo na tem ali onem področju ali na katere računa na primer naša dežela, da bi uresničila svoj petletni načrt, ponovno povabili našega človeka, naj razmišlja o tem, kje in kaj bi lahko koristno naložil denar, s katerim trajno ali trenutno razpolaga. Za škodo, ki nam jo je prizadejal naftovod, in za zemljo, ki so nam jo samo v zadnjih dveh-treh letih odvzeli, na primer v Dolini in v Boljuncu, smo prejeli — oziroma še bomo — zopet kakšne tri milijarde lir. Zdaj je prilika, da se izkažemo tudi kot mali gospodarski operaterji in pobudniki, če se posamično ne upamo postavljati na noge novih aktivnosti, pa se združimo v družbe, konzorcije, podjetja, ali kakorkoli že, le da ne bodo naša sredstva splahnela brez sledu. Predvsem pa varčujmo, spravljajmo lire, s katerimi razpolagamo, da jih bodo — tudi v našo korist — lahko obračali drugi, ki to znajo in utegnejo. Kolikor pa imamo prihrankov, zaupajmo jih svojim, slovenskim bančnim zavodom, kajti slovenski denar, denar ki so ga ustvarile slovenske roke, ali ki predstavlja skromno odškodnino za odvzeto slovensko zemljo, ta denar spada v slovensko banko! HRANILNICE in KREDITNI ZAVODI SO VAM NA USLUGO V VSEJ ITALIJI s svojimi: * 3.029 bančnimi okenci * 9.949 milijardami lir upravljane glavnice BANCA DEL FRIULI SOCIETA' PER AZIONI - FONDATA NEL 1872 BANKA POOBLAŠČENA ZA POSLOVANJE Z INOZEMSTVOM SEDE SOCIALE E DIREZIONE UDINE Via Vittorlo Veneto 20 SEDE CENTRALE Via Prefettura 11 - UDINE - Tel. 53551-2-3-4 Telex 46152 Friulban AGENCIJE V MESTU UDINE: N. 1 - Viale Volontart della LibertA 12/B (P.le Osoppo) Tel. 56288 N. 2 - Via Poscolle 8 (Piazza del Pollame) Tel. 56567 N. 3 - Via Roma 54 (Zona stazione ferroviaria) Tel. 57350 »N. 4 - Via Pracchiuso 44 (Piazzale Cividale) Tel. 53700 Statutarna vpisana glavnica Statutarna vplačana glavnica Redni rezervni sklad L 600.000.000 L 420.000.000 L 2.240.000.000 PODRUŽNICE: lArtegna - Aviano - Azzano X - Buia - Caneva di Saclle • Casarsa della Delizia • Cervignano del Friuli • Cividale del Friuli - Co-droipo - Conegliano - Cordenons - Cordovado - Cormons - Fagagna -mona del Friuli - Gorizia - Gradišča d'lsonzo, Grado - Lido di Jesolo -Latisana - Lignano Sabbiadoro - Maniago - Mereto di Tomba - Mog-gio Udinese - Monfalcone - Montereale Val Cellina - Mortegliano -Ovaro - Pagnacco - Palmanova - Paluzza - Pavia di Udine - Pleve di Cadore - Pontebba - Porcia - Pordenone - Portogruaro - Prata di Pordenone - Sacile - S. Daniele del Friuli - S. Doni di Plave -S. Giorgio di Livenza - S. Giorgio di Nogaro - S. Vito al Taglia-mento - Spilimbergo - Talmassons - Tarcento - Tarvisio - Tolrrez-zo - Torviscosa - Tricesimo - Trieste - Valvasone - Vittorio Veneto. IZPOSTAVE: Bibione (stagionale) - Caorle (stagionale) - Clauzetto - Faedis -Fontanafredda - Lignano Pineta (stagionale) - Meduno - Polce-nigo - Travesio - Venzone. DAVČNE IZTERJEVALNICE: Aviano - Meduno - Moggio Udinese - Ovaro - Paluzza - Pontebba -Pordenone - S. Daniele del Friuli - S. Giorgio di Nogaro - S. Vito al Tagliamento - Torviscosa. DENARNE VLOGE: NAD 109 MILIJARD UPRAVLJALNI SKLAD: NAD 136 MILIJARD IlElU lllll GORICA UL. MORELLI, 14 TEL. 2206 nudi ugodne pogoje za hranilne vloge s 3% obrestno mero za učence in dijake DAN VARČEVANIA mm BANCA DI CREDITO DI TRIESTE S.p.A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Glavnica L 600.000.000.— Vplačana glavnica in rezerve 315.000.000.— Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, menice na inkaso. Nudi kredite na tekočih računih, eskompt trgovskih menic, menična in hipotekarna posojila, predujme na blago in vrednotnice, jamstva. Posreduje plačila davkov in drugih podobnih storitev, nakup državnih in drugih vrednostnih papirjev ter jih sprejema v jamstvo in upravljanje. Krožni čeki — ESA posojila za obrtnike z ugodnimi obfeštfilmi pogoji' ' — Zbiranje . prihrankov za otroke (TKB hranilčki) — Varnostne.--skrinjice raznih velikosti v najem. Dopisniki po vsej Italiji TRST Brzojavni naslov: Bankred Ulica F. Filzi štev. 10 Tel. 38-101 — 38-045 CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE 126 LET OD USTANOVITVE 1842 - 1968 Nastala leta 1842 s človekoljubnimi in humanitarnimi nameni in s prvenstveno vlogo ustanove za zbiranje prihrankov, je v svojem stoletnem delovanju prevzela značaj pravega kreditnega zavoda, vendar je bila njena dejavnost vedno navdihnjena po kriterijih splošnih koristi. Ker je bila priznana za avtonomno moralno ustanovo z lastno upravo in lastnim premoženjem, nima pridobitnih namenov. Dobiček, ki izhaja iz njenh kreditnih dejavnosti, se uporablja v podporne namene ter za večanje premoženjskih skladov. Od svoje ustanovitve je Cassa di Ri-sparmio dala v dobrodelne namene skupno nad 2,5 milijarde lir. Vloge, ki jih vedno bolj številni varčevalci zaupajo zavodu Cassa di Risparmio, ne ostajajo neplodno neizkoriščeni, pač pa se ponovno vračajo v tisočere krajevne pobude, še posebej v pobude javne koristi. Danes, 31. oktobra, slavi Cassa di Risparmio di Trieste, skupno s svojimi sorodnimi zavodi v Italiji In na vsem svetu 44. SVETOVNI DAN VARČEVANJA CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA VSI BANČNI POSLI ZEMLJIŠKI - AGRARNI - OBRTNIŠKI KREDIT ROTACIJSKI SKLAD (Zakon št. 908 od 18. oktobra 1955) GLAVNI SEDEŽ: GORICA -1. ULICA CARDUCCI 2 2. C0RS0 ITALIA 229 MESTNE AGENCIJE: GORICA - CORSO VERDI 104 PODRUŽNICE: CORMONS - CRADISCA OISONZO ■ ORADO ■ MONFALCONE PIERIS ■ ROMANS O ISONZO - RONCHI OEI LE0IONARI IZTERJEVALNA SLUŽBA POKRAJINSKA BLAGAJNA IZTERJEVALNICE IN ZAKLADNICE: GORICA ■ CORMONS ■ CRADISCA OISONZO ■ TARVISIO IN RAZNE USTANOVE. VLOGE DNE 30.IX.1968 : 24 MILIJARD _ j _ VARČEVANJE DELAVSKIH ZADRUG Z ZELO UGODNO OBRESTNO MERO POHIŠTVO S e IV a TRŽIČ TRST Trg S. Giovanni, 6 - Tel. 94 275 fr Rf v*i vin 'Mi ''Mi . )• ucri',( i PISARNE IN RAZSTAVA: UL. VALENTINIS 18 TEL. 72 395 TOVARNA POHIŠTVA: UL. CERI ANI 9 Ste kdaj pomislili, da bi lahko popolnoma obnovili svojo hišo? To ni težko, a bi bilo tudi nujno. Barve, razni predmeti zastarijo danes mnogo hitreje kakor doslej. Poskušajte torej izbrati papirnate tapete: te so lepše, zdrave, moderne in so postale danes skoraj nujne. Vsaka soba — svoj slog: izbrana dnevn* soba, pomirjujoča spalnica, a danes so na razpolago tudi tapete za kopalnice Ste se odločili torej: sedaj morate s?mo se izbrali. Kakšna barva je naiprikladnejša? Kakšen vzorec se najbolj prilaga pohištvu ali uporabnosti prostora? Zelo težko se bomo odločili, saj si skoraj ne moremo predstavljati, kakšen bo končni videz in čisto naravno je. da ne smemo tvegati Z naše strani Vam pa nudimo odločujočo pomoč: Ciano je opremil nad svojo trgovino stanovanje ki bi lahko bilo Vaše- prekril ga je s svojimi papirnatimi tapetami, ga okrasil s svojimi štukaturami, stropni okrasi medaljoni In zavesami Ugotovili boste tako, kakšna bo lahko postala Vaša hiša: tu boste lahko videli, primerjali, premislili in končno s preudarkom odločili; na tak način se boste ognili bojazni in nev-rnostl. To je nov servis, ki Vam ga nudi ciano RAZSTAVA: VIALE XX SETTEMBRE 38.1 CIANOCOLORI: VIALE XX SETTEMBRE 38-a CIANO PAPIRNATE TAPETE: VIALE XX SETTEMBRE 38.b To je novost, ki se pridružuje «veleblagovnici» za prodajo barv «Cfano> colors ter izpopolnjuje trgovino «Ciano le belle pareti in carta — (Ciano, lepe stene s papirnatimi tapetami); to je ugodna priložnost, ki Vam olajša izbiro kako olepšati Vašo hišo. ki Vam omogoči uresničitev Vašega okusa m Vaših želja; ki prebudi aranžerja, ki je skrit v Vas. ste že kdaj videli katalog velik kakor vaša hiša ? NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA Drugo kolo naklonjeno gostujočim enajstericam Vesna in Primorje na vrhu lestvice, Zarja in Primorec na dnu Drugo kolo prvenstva 3. amaterske nogometne lige je bilo v skupini «L» naklonjeno gostujočim e-najstericam. če računamo, da eo od 12 možnih osvojile kar 8. Slovenske ekipe so se kar dobro odrezale, čeprav smo v tem kolu zabeležili še en spodrsljaj Zarje ln Primorca. Primorje — Viani: domačini zadovoljni Prosečani so v nedeljo z lepo ln prepričljivo igro osvojili obe točki. Zaigrali so zelo dobro, čeprav še niso vsi tekmovalci v najboljši formi. To je bilo opaziti predvsem pri napadu, saj bi bil lahko v nedeljo izid še višji, če bi se Vergi-nella ln žužič bolj odločno pognala proti kazenskemu prostoru gostov. Seveda pa ne smemo pozabiti, da gostje vendarle niso novinci v nogometu zato je bil nedeljski nastop Primorja vsekakor pozitiven. Za zmago so domačini sicer plačali določen račun, saj so ae lažje poškodovali kar trije tekmovalci: Prašelj, žužič in Vergi-nella, a upajmo, da bodo že do nedelje zdravi. * Zarja — Union: * pomembna zmaga Podlonjercev Tradicija je obveljala: Podlo- njercl so tudi letos, kot lani, spra- •iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimmiiiHiiiitiiiiiiiimimmiimiiii OB VRNITVI 17 MEHIKE Maršal Tito čestital JOK Bjedovo so obsuli s cvetjem BEOGRAD, 30. — Več tisoč ljubiteljev športa je poz dravilo kii|oči na beograjskem letal:-,ču z zastavami in cvetjem drugo skupino jugoslovanskih olimpijcev, ki so se vrnili iz Mehike. Poleg številnih športnih delavcev in novinarjev so bili na letališču tudi član zveznega izvršnega sveta Miljan Neoričid, predsednik zvezne komisije za telesno kulturo in drugi. Posebno toplo so pozdravili nosilko dveh kolajn, plavalko Djurdjo Bjedov, k: so jo ljubitelji športa obsuli z rožami in nageljni. V skupini sp bili tudi številni člani 'jugoslovan-Bke reprezentance, ki so dostojno zastopali Jugoslavijo na olimpijskih igrah, toda bili so v senci Djurdje Bjedov, ki je bila v središču pozornosti. Predsednik republike maršal Tito je osebno čestital jugoslovanskemu olimpijskemu komiteju za dosežene uspehe jugoslovanskih športnikov na olimpijskih igrah. V svojem pismu predsednik Tito Izraža prepričanje, da bodo ti uspehi vzpodbuda za močnejši razvoj množičnega športa in telesne kulture med mladino. vili Bazovce na kolena. Union je v tej tekmi zaigral lepo in organizirano, predvsem v obrambi, za Zarjo pa je ostalo še vedno odprto vprašanje napada, Bazovci so svoje navijače, ki so jih živahno bodrili, zopet razočarali. Res je. da so belordečl v nedeljo Igrali brez Baidasina In Kalca, toda to je le delno opravičilo za negativen nastop. Zarja je namreč zaigrala zelo slabo, negotovo v obrambi, brez jasnih zamisli na sredini igrišča, z neprodornim napadom, razen tega pa je imel tudi vratar Babuder zelo črn dan. Skratka, trener Sca-vuzzo bo moral opraviti še mnogo dela in rešiti precej vprašanj. Union pa je dokazal, da se njegova igra Izboljšuje, kar priča tudi izid 3:1, ki povsem odgovarja poteku dogodkov na igrišču. Gretta — Vesna: lahka naloga Križanov Križani so tudi to nedeljo prišli do obeh točk. Sad tega je lepa in organizirana igra, ki jo Je Vesna pokazala zlasti na sredini igrišča. Tam je skozi vso tekmo gospodovala trojica Ceochini - De Michele - Cortelino. Čeprav napadalna vrsta še ni zaigrala povsem zadovoljivo je zablestel Rafousin z dvema goloma, tretjega pa je dosegel Zmago Košuta. Mieža Križanov je ostala tudi v tem srečanju nedotaknjena. kar priča o trdnosti o-brambe. Vsekakor pa moramo pri tem upoštevati tudi šibkost nedeljskega nasprotnika. Toda v bistvu je za Vesno važna le zmaga, ki ji je omogočila, da je še vedno na vrhu lestvice. Tecnoferramenta — Primorec: Trebenci še vedno brez točk I SKUPINA «M» IZIDI: Breg - Virtus 4:1 Campanelle - Zinile 0:0 Libertas Barkovlje - Roianese 1:1 Esperia - Giarizzole 5:2 Flaminio - S. Sergio 3:0 Edera B - Don Bosco 1:1 LESTVICA 2 2 0 Flaminio Breg Esperia Campanelle Don Bosco Zaule Edera B Libertas Barkov. Roianese Virtus S. Sergio Giarizzole 4:0 7:2 7:3 0:0 1:1 2:2 3:3 3:3 3:3 1:5 3:7 3:8 Rupel Bruno JUTRI Petek, 1. 11. 1968 NOGOMET Mladinsko prvenstvo 09.00 v Trstu, Sv. Sergij Breg — CRDA m * * 13.00 v Trstu, Sv. Alojzij S. Anna — Gaja * * * 14.30 v Nabrežini Vesna — CGS * * * Naraščajniško prvenstvo 11.45 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana — Union * * * Pokal Pacco 10.30 v Trstu, «1. maj» Breg — Triestina * * * 10.00 v Miljah Fortitudo — Union ODBOJKA 2. moška liga 21.15 v Miljah Gasilci TS — Bor KOŠARKA Naraščajniško prvensivo 14.00 v Trstu, Ul. Valle Bor — Mivar PRVI PORAZ SOVODENJ Moraro-Sovodn je 1:0 (1:0) Sovodenjci so zastreljali enajstmetrovko KOŠARKA V občinski telovadnici v Miljah i st oomerili ekiipi košarkarskih teranov Pulja in Trsta. Istrani v zelo zanimivem srečanju vl-co premagali Tržačane z 59:27 4:8). NOGOMET RIM, 30. — FIGC javlja, da bodo na prihodnji izvedbi nogometnega turnirja za Mitropa cup predstavljale Italijo enajsterice Atalan-te, Cagliarija in Palerma. Na tem turnirju nastopajo tudi moštva Avstrije. CSSR, Madžarske ln Jugoslavije. SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin. Kovic, Fajt, Brumat, Ferfolja B„ Bizjak, Cijak, Ferfolja A., Sfiligoj, Frattlani. MORARO: Blasizza, Lenardi, Viola, Goss, Donda, Battistin M., Bu-covaz, Battistin F.. Battistin A., Bon, Celante. Strelec: Celante v 41’ d. p. Koti: 6:3 za Morara, Pripombe: vreme lepo, igrišče v dobrem stanju. Trebenci so se v nedeljo vrnili I Sovodenjci so v nedeljo doživeli d,cmov .praznih rok. V gosteh so ] poraz, vendar lahko^ rečemo^, da so bili pri Teonoferramenti, ki si je I s tesnim izidom 2:1 izbojevala obe točki. S tem porazom so Trebenci ostali še vedno brez točk in so zasidrani na spodnjem delu lestvice. To pa bo seveda na ekipo moralno slabo delovalo, zlasti, ker jo čaka v nedeljo zelo trd nasprotnik: Inter od Sv. Sobote. Breg — Virtus: obe točki za Brežane V nedeljo so Brežani sprejeli v goste solidno ekipo Virtusa. ki pa je morala razigranim predstavnikom dolinske občine kloniti z izidom 4:1. Gostje so sicer prvi prišli v vodstvo, toda plavi so kmalu organizirali svoje vrste, in izenačili. V nadaljevanju je prišla premoč Brežanov še bolj do izraza, rezultat tega pa so bili še trije goli, ki so končali v Virtusovi mreži. Virtus je pokazal dobro in lepo skupno Igro. Tehnično pa so bili Brežani boljši: pokazali so dinamično igro in dobro kondicijo, kar kaže, da so Brežani res v dobri formi za letošnje prvenstvo. SKUPINA «L» IZIDI: Primorec - Tecnoferramenta 1:2 Coop - Libertas Prosek 21: Libertas Opčine - Inter Sv. Sob. 1:2 Primorje - Viani 2:1 Zarja - Union 1:3 Gretta - Vesna 0:3 LESTVICA Vesna Primorje Inter Tecnoferramen. Viani Union Coop Libertas Opčine Libertas Prosek Primorec Zarja Gretta 5:0 6:2 5:2 3:1 2:2 4:5 2:3 4:5 4:5 1:3 1:4 1:6 s' to tekmo zapravili sami. Najprej so v 13’ zastreljali enajstmetrovko, nato pa so štiri minute pred koncem tekme, prepričani, da .jo bo sodnik prekinil, ker se je igralec Morara žoge kar dvakrat dotaknil z roko, dopustili, da je nasprotnik realiziral. Ker je tudi napad Sovodenj igral zelo slabo, je skoraj 90 odstotkov teže igre slonelo na ramenih obrambe in srednje vrste. Napadi Sovodenjcev so bili zelo redki in še ti so prišli na pobudo obrambe ali krilcev. Moraro je imel najtežji trenutek v 13’, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki jo je pa Anton Ferfolja zastrel.ial. V 38’ je sprožil nevaren prodor Ferfolja Branko, v zadnjih minutah igre pa je krenila v napad tudi obramba Sovodenj, a bilo je že prepozno. Sodnik je proti koncu srečanje sodil zelo slabo: večkrat je žvižgal prekrške, ki jih. ni bilo in tako .je padel tudi gol: pred vrati Sovodenj si je napadalec Morara z roko pripravil žogo in so zato vsi Sovodenjci pričakovali, da no sodnik dosodil kazenski strel, namesto tega pa je priznal gol, ki ga je dosegel Celante. Zaradi negativnega nastopa napada, igra Sovodenj tehnično ni bila lepa. Odvijala se je pretežno na polovici belomodrih, kjer so napadalci pošiljali žoge svojemu napadu, toda prestrezali so jih nasprotniki, ki so sami prehajali v napad. Povedati še moramo, da za So-vodnje niso nastopali Benossi, Černe in Vižintin. Z njihovim nastopom bi se srečanje gotovo končalo z drugačnim izidom. Kronika: napad belomodrih je bil že v prvih minutah neučinkovit. K sreči je bila sovodenjska obramba zanesljiva in je dobro čistila nasprotnikove akcije. Kljub vsemu je uspelo Bizjaku izsiliti strel proti vratom, ki ga je nasprotni branilec ustavil z roko. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki pa jo je Ferfolja A. zgrešil. Ostanek tekme je bil dokaj enoličen in ni razvnel občinstva, ki je ča- kalo le še na zadetek, ki ga ni bilo. V prvem polčasu so bile omembe vredne le še akcije Ferfolje B., ki je rešil v kot, Cijaka, ki je zgrešil vrata le za las in Frattia-nija, ki si je pustil odvzeti žogo tik pred strelom v prazna vrata. V drugem polčasu so prevzeli pobudo igre Sovodenjci, zlasit, Ci-jak, Sfiligoj in Bizaj, toda preko nasprotnikovega kazenskega prostora niso prodrli. V 27’ se je zaradi poškodbe za 6 minut odstranil Cijak. Drugih omembe vrednih dogodkov ni bilo. V GRŠKO-RIMSKEM SLOGU SREBRO IN BRON ZA JUGOSLAVIJO KOŠARKA Jutri drugi nastop mladih borovcev Naraščajniki Bora bodo opravili jutri svoj letošnji drugi prvenstveni nastop. Potem, ko so v nedeljo premagali peterko Tricolore s 15 točkami razlike, se bodo jutri popoldne ob 14. uri pomerili v Trstu, v telovadnici v Ul. della Valle z Mivarjem. Obe ekipi sta precej e-nakovrednj in sta se pred kratkim v predprvenstveni tekmi že pomerili med seboj. Mivar je sicer zmagal, vendar z malenkostno razliko. Pod vodstvom trenerja Kofola bodo nastopili naslednji igralci: brata Hrovatin, Pertot, Sosič, Daneu, Deško, Ljubič, šegina, Bogateč in Barazutti. Odsoten bo Širca, ki je pred kratkim zbolel PROSTI SLOG MUSJA (52 KG) 1. Shigeo Naikata (Jap.) 2. Richard Sanders (ZDA) 3. Surenjav Sukhbaatar (Mong.) BANTAM (57 KG) 1. Yojiro Uetake (Jap.) 2. Donald Behn (ZDA) 3. Gorgori Abutaleb (Iran) PERESNA (63 KG) 1. Masaaki Kaneko (Jap) 2. Todorov Enio (Bol.) 3. Sezed Abassy (Iran) MELTER (70 KG) 1. Abdallah Mohamed (Iran) 2. Valtčev Enio (Bol.) 3. Sereeter Danzandarjaa (Mong.) SREDNJA (78 KG) 1 Mahmut Atalay (Tur.) 2 Daniel Robin (Fr.) 3 Dagvasuren Murev (Mong.) SREDNJELAHKA (87 KG) 1. Boris Gurevič (SZ) 2. Munkhbat Jigjid (Mong.) 3. Trodane Gardjev (Bol.) SREDN.1ETF.2KA (97 KG) 1. Ahmet Ayuk (Turčija) 2. Šota Lomidze (SZ) 3 Jozsef Csatari (Madž.) TEŽKA (NAD 97 KG) 1. Aleksander Medved (SZ) 2. Osman Duraljev (Bol.) 3 VVilfrid Dietrich (ZRN) GRSKO-RIMSKI SLOG MUŠJA 1. Petar Kirov (Bol.) Vladimir Bakulin (SZ) Miroslav Zeman (CSSR) BANTAM Janos' Varga (Madž.) Ion Beciu (Rom.) Ivan Kočergin (SZ) PERESNA 1 Roman Rurua (SZ) 2 Hideo Fujimoto (Jap.) 3 Simeon Popeseu (Rom.) LAHKA 1. Muneji Munemura (Jap.) 2. Stevan Horvat (Jug.) 3. Petrov Galaktopoulos (Grč.) SREDN’"' 1. Rudolf Vesper (NDR) 2. Daniel Robin (Fr.) 3. Karoly Bajko (Madž.) SREDNJA 1. Lothar Metz (NDR) 2 Valentin Olenik (SZ) 3 Branislav Simič (Jug) SREDNJETE2KA 1. Bojan Radev (Bol) 2 Nikolaj Jakovenko (SZ) 3. Nicolae Martinescu (Rom) TEŽKA 1. Istvan Kozma (Madž) 2. Anatolij Rosin (SZ) 3. Petr Kment (CSSR) 2. John Wribter (ZDA) 1.156 3. Vltalij Parkimovič (SZ) 1.154 PUŠKA (trije položaji) točke 1. Gary Anderson (ZDA) 1.157 S. In OR.) 2. Valentin Kornej (SZ) 1.151 3. Kurt Mueller (šv.) 1.148 OLIMPIJSKI JAREK točke 1. John Braithwaite (VB) 198 2. Thomas Garrigus (ZDA) 196 3. Kurt Czekalla (NDR) 196 SKEET 1. Evgenij Petrov (SZ) 2. Romano Garagnani (It.) 3. Konrad Wirhnier (ZRN) NOGOMET BEOGRAD, 30. — V 11. kolu nogometnega prvenstva Jugoslavije so zabeležili naslednje izide: Hajduk — Cr. zvezda 1:1 (0:0) Olimpija -- Vojvodina 0:0 Proleter — Radničkl Bor — Sarajevo Zagreb — Vardar Maribor — Rijeka Partizan — Čelik željezničar - Velež Tekma OFK Beograd — Dinamo bo jutri popoldne. Po današnjem kolti je na prvem mestu Sarajevo s 15 točkami, na drugem Dinamo s 14, na tretjem Partizan s 14 in na četrtem Hajduk s 13 točkami. 2:0 (0:0) 0:0 1:2 (0:1) 0:3 (0:1) 4:1 (2:0) 2:0 (0:0) Streljanje PIŠTOLA 1. Grigorij Kosik (SZ) 2. Heinz Mertel (ZRN) 3. Harald Vollmar (NDR) točke 562 562 560 točke 198 198 198 OBRAČUN t 19. OLIMPIJSKIH IGER Veslanje Skifi ll Henri VVienese (Hol.) 7’47”80 Bron za Simiča NA OLIMPIJSKEM VELEDROMU 2/Jochen Meissner (ZRN) 7’51"00 3. Alberto D&niddi (Arg.) 7’57”19 Double sciill 1. Sass - Timosinin (SZ) 6'51"82 2. Van Dl s - Droog (Hol.) 6’52”80 3. Maher - Nunn (ZDA) 6’54”21 Dvojec brez krmarja 1. Luche - Bothe (NDR) 7’26”57 2. Hough-Johnson (ZDA) 7’26”71 3. ChriStiansen - Larsen (Dan.) 7’31”84 Dvojec s krmarjem 1. Baran - Sambo (It.) 8’04”81 2. Suselbeek - Van nes (Hol.) 8’06”80 3. Krab-Jorgensen (Dan.) 8'08"07 Četverec brez krmarja 1. NDR 6’39”18 2. Madžarska 6’41”64 3. Italija 6'44”0I Četverec s krmarjem 1. Nova Zelandija 6’45”6Z 2. NDR 6'48”20 3. Švica 6’49”04 Osmerec 1. ZRN 6’07”00 2. Avstralija «’07”98 3. SZ 6’09’Tt Francozi zadovoljni Italijani razočarali hitrostrelna PIŠTOLA točke 1. Josef Zapedzkj (Pol.) 593 2. Marcel Rosca (Rom.) 593 3. Reinart Sulejmanov (SZ) 591 MALOKALIBRSKA PUŠKA (ležeči položaj) točke 1. J. Kurka (CSSR) 598 2. L. Hammerl (Madž.) 598 3. I. R. Ballinger (N. Zel,) 597 MALOKALIBRSKA PUŠKA (trije položaji) točke 1 Bernd Klinger (ZRN) 1.157 Hitrostna vožnja 1. Daniel Morelon (Fr.) 2. Giordano Turrinj (It.) 3. Pierre Trentin (Fr.) Km na čas 1. Pierre Trentin (Fr.) 1’03”91 (S. in O. R.) 2. Niels Fredborg (Dan.) 1'04''61 3. Janusz Kieczkowski (Pol.) 1’04"63 Tandem 1. D. Morelon - P. Trentin (Fr.) 2. Jansen - Loevesijn (Hol.) 3. Van Lancker - Goens (Bel.) Zasledovalna vožnja (nošam.) 1. Daniel Rebillard (Fr.) 2. Mngens Fray (Dan.) 3. Xav!er Kurmann (šv.) Zasledovalna vožnja (ekipno) 1. Danska 2. kolajne zaradi diskvalifikacije ZRN niso podelili 3. Italija Cestna vožnja (posamezniki) 1. Pierfranco Vianelli (It.) 2. Leif Mortensen (Dan.) 3. Gosta Petterson (Šved.) 100 kin ekipno na kronometer 1. Holandska 2. švedska 3. Italija Dviganje uteži Bantam 1. Hohamed Nassiri (Iran) 367.500 kg 2. Imre Foeldi (Madž.) 367,500 3. Henryk Trebioki (Pol.) 367,500 Peresna 1. Yo=hinobu Mikaye (Jap.) 392.500 kg 2. Di-to Sanidze (SZ) 387,500 3. Ycshiyuki Miyake (Jap.) 385 I Lahka | I. Waldemar Baszanowski (Pol.) 437.500 kg I 2. Parvis Jalayer (Iran) 422’500 j 3. Marjan Zielinskl (Pol.) 420 Srednja I 1. Viktor Kurentcov (SZ) 475 kg 2. Masahi Ohuchi (Jap.) 455 3. Karol.v Bakos (Madž.) 440 Srednjelahka 1. Boris Selitski (SZ) 485 kg 2. Vladimir Beljajev (SZ) 485 3. Norbert Ozimek (Pol.) 472,500 Srednjetežka 1. Kaarlo Kangasniemi (Fin.) 517.500 kg 2. Jan Tale (SZ) 507,500 3. Marek Golab (Pol.) 495 Težka 1. Leonid Zabotinski (SZ) ‘ 572.500 kg 2. Serge Reding (Bel.) 555 3. Joseph Dube (ZDA) 555 Jadranje Finn 1. Valentin Nankin (SZ) 2. Hubert Raudaschl (Av.) 3. Fatoio Altoarellj (It.) Flying Dutchman 1. Vel. Britanija 2. ZRN 3. Brazilija Star 1. ZDA 2. Norveška 3. Italija Dragon 1. ZDA 2. Norveška 3. NDR 5,50 1. švedska 2. švica 3. Vel. Britanija Konjski šport DRESURA (posamezniki) 1. Ivan Kizimov (SZ) 2. Josef Niokermann (ZRN) 3. Reinert Klimke (ZRN) DRESURA (ekipno) 1. ZRN 2. SZ 3. Švica JAHANJE (pusamezniki) 1. Jean Jacques Guyon (Fr.) 2. Derek Allhusen (VB)' 3. Michael Page (ZDA) JAHANJE (ekipno) 1. Vel. Britanija 2. ZDA 3. Avstralija ZAPREKE (posamezniki) 1. Willia.m Steinkraus (ZDA) 2. Marion Coakes (VB) 3. David Broome (VB) ZAPREKE (ekipno) 1. Kanada 2. Francija 3. ZRN Kanu in kajak MOŠKI C - I 1. Titoor Tati (Madž.) 2. Detlef Lewe (ZRN) 3. Vltalij Galkov (SZ) C - 2 1. Romunija 2. Madžarska 3. SZ K - 1 1. Kilhaly Henz (Madž.) 2. Aleksander Saparenko (SZ) 3. Erik E. Hansen (Dan.) K - 2 1. SZ 2. Madžarska 3. Avstrija K - 4 | 1. Norveška 2. Romunija 3. Madžarska ŽENSKE K - 1 1. Ljudmila Pinajeva (SZ) 2. Renate Breuer (ZRN) 3. Viorica Dumitru (Rom.) K - 2V 1. ZRN 2. Madžarska 3. SZ......... Sabljanje MOŠKI Floret 1. Ion Drimba (Rom.) 2. Jeno Kamuiti (Madž.) 3. Daniel Revenu (Fr.) Floret ekipno 1. Francija 2. SZ 3. Poljska Met 1. Gyose Kulcsar (Madž.) 2. Grigorij Kriss (SZ) 3. Gianluigi Saccaro (It.) Meč ekipno 1. Madžarska 2. SZ 3. Poljska Sablja 1. Jerzy Pawlowski (Pol.) 2. Mark Rakita (SZ) 3. Titoor Pezsa (Madž.) Sablja ekipno 1. SZ 2. Italija 3. Madžarska ŽENSKE Floret 1. Elena Novikova (SZ) 2. Pilar Roldan (Meh.) 3. Udi ko Rejto (Madž.) Floret ekipno 1. SZ 2. Madžarska 3. Romunija 75' ( B. TRAVEN ) General iz džungle šestnajsto poglavje Minilo je pet tednov. Morda tudi sedem, osem ald deset. Nihče se ni trudil, da bi štel dneve in tedne. Da nikakor ni moglo biti manj kot pet tednov, so sklepali muchachosi po tem, kako je bilo na poljih, kjer je naglo rasla koruza. Taborišče s številnimi kočami, kolibami in lopama, ki so jih bili postavili v zadnjih tednih, se je navzelo miirne, na pol delovne, na pol sanjave zunanjosti običajne indijanske vasi. Vse je bilo pri roki, kar je bilo potrebno za ustanovitev in ohranitev skupnosti. Tukaj je bil gozd, prerija z dobro travo, ploden grmičast svet in širok potok s čisto mrzlo vodo, ki ni’ nikoli usahnil. Ljudje so imeli dovolj koruze, fižola in chile in nov pridelek je dozoreval. Imeli so konje, mule, osle, krave, vole, mlade bike, koze, ovce in celo svinje. Kar jim je manjkalo, bodo morale oskrbeti fince na tistem ozemlju, prostovoljno ali s podporo karabink. Majhne skupine muchachosov so stalno odhajale na pohode. Napadale so vojaške postojanke in patrulje ruralesov. Tu in tam je prihajalo do prašič z oboroženimi finquerosi in njihovimi vazali, ki so se združili v obrambne skupine, da bi počistili z ozemlja upornike in razbojnike. Finquerosi so bili prepričani, da imajo pred seboj samo razdrobljene majhne tolpe puntarskih Indijancev, ki so še ostale iz bojev z zveznimi četami in zdaj ropajo po deželi. Takšne majhne tolpe so bile zmeraj v republiki, celo v letih najbolj železne diktatorjeve vladavine, ko si ni nihče niti upal misliti na upor. Očitno je vojaško poveljstvo države prišlo do istega prepričanja kot finquerosi, da blodijo po deželi samo zelo majhne, tri ali štiri razbite tolpe, in da ni potrebno zaradi teh nekaj desetin razbojnikov uporabiti velike množice zveznih čet, ker bi s tem povzročili državi samo izdatke. Fin-querosi bodo že v nekaj tednih opravili s temi tolpami sami, kakor so to delali že štiristo let. Tako so General, Profesor, Celso in drugi muchachosi pojasnjevali položaj, posebno dejstvo, da niso že tedne in tedne poslali proti njim nobenega bataljona niti čete. «Poglej no, kakšnega tička sem ujel,» je dejal Eladio, ko je pripeljal v taborišče Ladina, ki je bil videti inteligenten, razmeroma dobro oblečen, a se že več dni ni obril. Mož je vodil konja na povodcu za seboj. Sledil mu je nedorasel indijanski dečko, ki je tudi vlekel konja za seboj, z drugo roko pa držal vrv, na katero je bila privezana mula, ki je poleg drugega tovora nosila tudi dva zelo obrabljena kovčka. Prišlec se je ozrl na vse strani, a ni kazal nobenega strahu. Na obrazu in po kretnjah mu je bilo videti, da si dopoveduje: «Se bo že vse dobro izteklo, če ne, pa tudi ne morem nič pomagati.« Oba prišleca je obkolila tolpa tulečih in bevskajočih psov iz taborišča, da jima je bilo precej nerodno slediti Eladiu tako naglo, kakor je ta korakal. Prišli so do velike odprte stavbe, ki je bila pokrita deloma s palmovimi listi, deloma s prerijsko travo in je stala sredi taborišča. Ta prostorna stavba je rabila kot mestna hiša, dvorana za posvete, vojašnica in začasno tudi kot šola za otroke in odrasle. «Profesor, ta dva, ki sem ti ju pripeljal, se mi zdita prava tička,« je ponovil Eladio. «Nista prišla naravnost sem po poti, kjer imamo razpostavljene straže. Jezdila sta mimo. Menil pa sem, da bo dobro, če si ju ogledaš. Mislim, da bi rada malo vohunila tod okoli.« «Ne kvasi neumnosti, muchacho,« je dejal Ladino med smehom. «Jaz da vohunim? imam druge skrbi. Lahko mi verjamete. In če mi tudi ne verjamete, mi je vseeno. Takšno obupno in bedno življenje. Človek bi bil res od srca vesel, če bi mu ga kdo vzel. Vohun? Jaz? Ne bodite smešni!« Spet se je zasmejal. Potem je dejal: «Bilo bi mi že ljubše če bi mi dali kaj za pod zob in kaj pijače. Od včeraj opoldne nisem videl niti svežega kravjeka, še manj kako plesnivo koruzno pogačo. To je življenje, prijatelji. Življenje, vraga. Dajte mi kaj pametnega za pod zob, pa me lahko zavoljo mene tudi obesite, če vas veseli. Toda nikar me ne obešajte na prazen želodec. To bi bilo kruto od vas, saj ste videti vsi tako miroljubni.« Profesor je sedel z Andreuom v veliki stavbi. Oba sta se ukvarjala s knjigo, ki so jo bili pred kratkim dobili med obiskom na neki finci. Pridružila sta se smehu došlega Ladina in uživala ob moževem zasoljenem humorju. V stavbi so bili še drugi muchachosi. Zakaj dvorana ni bila nikoli prazna, ne podnevi, še manj pa ponoči, ko je v njej spalo dvajset, včasih celo trideset mož. Profesor, je zaklical muchachosu, ki mu je sedel najbolj blizu, in ga poslal k botri taborišča, naj pripravi za Ladina dober prigrizek. «To je prijateljstvo, prijatelji,« je dejal Ladino. «Giadne-ga v puščavi nahraniti je tako pobožno dejanje, da angeli v nebesih pri tem pihajo v trobente in tudi pri svetem Petru boste dobro zapisani. Za to bom jaz poskrbel, če ga srečam in si ogledam njegov ključ. Ta ključ mi je zmeraj delal skrbi. Nisem vedel, ali je velik ali majhen, železen ah srebrn, ali visi na niti ali na zlati verižici svetemu Petru okrog vratu. Kar se pa vas tiče, muchachosi, mi ni nič mar, če ste razbojniki, požigalci ali miroljubni kmetje, le cla mi daste kaj za pod zob.« «F.ad bi pa le vedel, kdo je ta človek, ki je tako lačen, da govori samo o jedi in o ničemer drugem,« je tiho dejal Andreu Profesorju. V Profesorjevih očeh se je zabliskalo spoznanje. Zasmejal se je in dejal: «Ti, jaz pa vem, kdo si. Ti nisi Ladino in ne trgovec.« ((Nikakor ne,» je dejal mož, «tega tudi nisem trdil.« «Ti si učitelj. Kar je še huje, vaški učitelj.« «Človek božji, to je lahko uganil samo poklicni tovariš. Drži. Potujoči vaški učitelj. Vsaka dva meseca me pošljejo v drugo vas, zakaj denar, ki ga določijo vasi za šolo, zmeraj zaleže komaj za dva meseca. In zadnje štiri tedne v teh dveh mesecih postane že prav žalostno in vesel moram biti, če. dobini drugi mesec vsaj polovico tistega, kar so im obljubili. In potem dobim pismo od šolskega odseka, v katerem stoji zapisano, kako se imenuje nasiednja vas, kamor me pošiljajo. Naslednja vas, kamor moram iti, je pogostokrat oddaljena tri ali štiri dni hoda. In za hranarino mi da odsek šest realov, petinsedemdeset centavosov, ne glede na to, če je moje naslednje službeno mesto samo en dan oddaljeno ali sedem ali osem dni po teh bednih, prekletih poteh. Zmeraj samo šest realov. S tem naj se hranim, plačam konja, ki ga najamem, plačam fanta, ki me spremlja in pelje konja nazaj in tudi ne more teči v vročini po vsej poti, plačam najemnino za mulo, ki nosi moje bedne cape in nekaj knjig in zvezkov in vrhu tega še koruzo za konja Naj bi mi vendar načelnie šolskega odseka enkrat izračunal, kako lahko vse to človek plača s petinsedemdesetimi centavosi.« (Nadaljevalne sledi) UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio I/I, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 lir -vriaDre! četrtletna 2 250 Ur polletna 400 Ur, oeloletna 8.100 Ur SFRJ -mezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Ir J; 111374 _ ga SFRJ: ADIT D2S Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice isu lir - Mali oglasi 40 Ur besertn - Oglasi’za tržaško ln go riško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «Societ& Pubblicitš Itaiiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst