.ta Lj^bijjuia, četrtek ttu 1938 Cena Din LOvENSKI Lznaj9 vsan dan popoldne izvzemal nedelje to praznike. — IneeratS do 80 petit vrst d Din 2. do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst * Din 3. već ji inaerat) petit vrsta Din 4. Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Di OPRAVNISTVO LJUBLJANA. Snafljeva ulica fttev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska « telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica i, telefon št podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob koijJ\: Postna hranilnica v LJubljani št. 10.351 Novi naklepi madžarskih revizionistov: Madžarski Sedmograško ali Podkarpatsko Rusijo Ohrabreni z dunajsko razsodbo skušajo Madžari sedaj uresničiti ves svoj revizionistični program — Prihodnji udarec so namenili Romuniji, od katere bodo zahtevali Sedmograško ali pa pristanek na skupno mejo s Poljsko BUKAREŠTA, 10. novembra, r. V zvezi s potovanjem kralja Karola v London posvečajo tukajšnji politični krogi posebno pozornost dogodkom na Madžarskem Vsi znaki kažejo da nameravajo Madžari izkoristiti sedanji mednarodni položaj ter da bodo skušali do kraja uresničiti svoj revizionistični "rogram. Za prihodnjo nedeljo napovedujejo v Fi» "mpešti in po vseh večjih madžarskih mestih velika zborovanja, na katera so povabili tudi svoje simpatizerke iz Nemčije, Italije in Anglije. Med drugimi je prispel včeraj v Budimpe" ?to tudi znani časopisni magnat lord RoUheemr*re, eden najvnetejših zagovornikov in propagatorjev madžarskih revizionistien'h teženj, ki so ga sprejeli z naravnost kraljevskimi častmi. Na krV(|Voru ga je pozdravila cela vlada, za cnsa svoiega bivanja na Mizarskem T?» bo gost regenta Horthvja. Proslave. k| bo prirejena kot zaključek osvoboditve severnih pokrajin, se bo udeležilo tudi več italijanskih in nemških mr n'^' -ov. Fo informacijah, ki so prispele v Pukar^što, bodo pri ej i Iliki razpravljali o tem, kako bi se dale uresničiti nadalinje revizionist^čne zpMeve Madžarske, vpošlevajoč, da je z revizijo madžarsko-češkosIoV'"Ske meje trianon-ska mirovna pngodba p> v za prav že razveljavljena. Rumu,, ki listi domne" vajo, da bodo Madžari sedaj navalili predvsem na Rumunijo in zahtevali revizijo madžarsko- rumunske meje tako, da bi nekdanja Sedmograška, ki je pripadla po sklenitvi miru v večjem delu Rumuniji. prišla zopet pod ma" džarsko ob!a«t. S temi zahtevami pa zasledujejo Madžari tudi še drugi načrt Rumuniji nameravajo staviti ponudbo, da se zadovolje tudi le z delno revizijo rumun-sko-madž?»rske meje pod pogojem, da pristane Rumunija na skupno mejo med Madžarsko in Poljsko. Sporednc s tem razvijajo Madžari veliko propa" gando v Podkarpatski Rusiji, da bi tam izzvali nemire in on^mn^orili notranjo ure^tev Podkarpatske Rusije v okviru Češkoslovaške repubMke S tem hočejo dokazati nevzdržnost dunajske razsodbe, tak0 da bi vprašanje Podkar-natske Rusije prišlo ponovno na dnev" ni red obenem z revizijo madžarsko-nir»»Mnske meie. V rumunskih političnih krogih izzivajo ti načrti veliko ogorčenie in naravno je, da spremljajo početje Ma" džarov z vso potrebno pozornostjo. Toliko večji pomen pripisujejo zaradi tega potovanju kralia Karola v London, kjer se bo brez dvoma raznravljalo tudi o vseh teb problemih. Usoda Če^ko" slovaške in najnovejši dogodki na Madžarskem so imeli v zvezi s tem velik vpliv tudi na notranje politične razme- re v Rumuniji. Klic po notranji slogi je postal sedaj splošna zahteva. Vsi ru-munski listi naglašajo, da je na ma* džarske zahteve treba odgovoriti s poglobitvijo nacionalne samozavesti in učvrstitvijo narodne sloge. Obenem pa poudarjajo, naj se Budimpešta ne vara, kajti Rumunija ni Češkoslovaška in bo znala braniti svoie meje, ki niso le začasne, marveč določene za večne čase. »Rumunija ne bo dala Madžarski niti pedi svoie zemlje. To naj vedo tudi v Londonu, Parizu, Berlinu in Rimu,« piše oficiozni »Cuventul«, »kajti vsaka revizija državnih meja na Balkanu b! uničila s težaio vzpostavljeno ravnotežje na jugovzhodu Evrope in Balkanu, ki je po tolik'h težavah postal najmir-nejši kotiček Evrope, bi se znova pretvoril v zelo nevarno ognjišče mednarodnih konfliktov. Mnogi izmed tistih, ki so konali grob Mali antanti, danes to že obžalujejo, vedo pa naj, da je Balkanska zveza branik, ki se bo uspešno zoperstavil vsakemu napadu. Balkanske države žele mirno sožitje in prijateljsko sodelovanje z vsemi sosedi in vsemi ostalimi narodi in državami, zahtevajo pa. da spoštujejo nji' hovo neodvisnost in nedotakljivost, ki jih bodo znale v danem primeru braniti z vsemi sredstvi in z vso odločnostjo.« Program obiska v Londonu London% 10. nov. AA. DNB Danes je bil objavljen program uradnega obiska romunskega kralja Karola. ki bo prispel 15. novembra v London. Kralja Karola in prestolonaslednika Mihaela bosta sprejela in pozdravila v Dovru vojvoda Kentski, v Londonu pa kral' Jurij Isti dan zvečer bo prirejen velik banket v Buckinghamski palači. Londonski župan bo priredil 16. novembra opoldne svečano kosilo. Zvečer 16. novembra bo kralj Karol sprejel angleško kraljevsko dvojico na rumunskem poslaništvu v Londonu. Takoj zatem bo kralj Jurij priredil na čast kralju Karolu velik spre jem v Buckinghamski palači. Za 17. november je določen ogled angleškega voja škega letalstva. Isti dan zvečer bo prire jena uradna večerja v Foreign Officeu, katere se bodo udeležili angleška kr. dvojica, rumunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael. Odhod iz Londona je določen za 18 no^soiber. Spremstvo kralja Karola Bukarešta. 10. nov. AA. Rador. Marša-Lat dvora sporoča, da bodo kralja KaroLa na njegovem potovanju v London spremljali veliki vojvoda Mihael, od strani vlade zunanji minister Comnen in glavni svetnik Ernest Udariani. ravnatelj protokola Starce, maršal dvora in opolnomočeni minister Flondor. šef vojaške hiše Nj. Vel. kralja in prvi adiutant general Mihael, pribočnika podpolkovnik Filipi in Mihailescu ter ordonančni oficir major Ilieradu. Kemal A ta tur k Ataturk umira Od davi je v agoniji — člani vi le ob mrtvaški postelji — Vsa Turčija v žalosti C 0*D. 10 novembra, r Ob 10- dopoldne se je izvedelo, da Kemal Ataturk umira. Vest se je bliskovito razširi'a po vsem mestu in na mah je nastal ves promet. Povsod so ustavili delo in ogromne množice se zbirajo v moliln'^ah in okTog prezidentove palače ter molijo za priljubljenega vodite" Ija. Že komunike, ki je bil objavljen o zdrr <» -tvenem slniu predsednika republike Kemala Ataturka davi ob 8., je dal naslutiti, da je stanje bolnika skoro brezupno in da lahko vsak hip nas'opi katastrofa. Bolezen se je zad-nia dva dni rapidno slabšala in bolnik, ki ne more zaužiti nikake hrane, je fi" žično že tako izčrpan, da ga v*dn0 za" puščajo telesne moči. Ponoči se je temperatura še bolj dvignila in bolnik je bil od časa do Časa v nezavesti. Vse kaže, da se že bliža agonija. Člani vlade so se polnoštevilno zbrali v Carigradu in so vso noč prebili v palači predsednika republike. Tudi v vseh državnih uradih je uvedena de" žurna služba. Predsednik narodne skupščine je brzojavno sklical vse poslance, ki so se davi polnoštevilno zbrali v Ankari. Predsednik vlade Dželal Ba" jar je bil vs0 noč pri umirajočem predsedniku republike in izdani so tudi že vsi ukrepi za primer njegove smrti. Prezident turške repubMke Gazi Musta-fa Kemal Ataturk je star 59 let. Rodom je iz Soluna, kjer Je bil njegov oče carinski ravnatelj. Po končani gimnaziji se je vpisal v vojno akademijo in si je s svojim odličnim znanjem pridobi! priimek Kemal, kar pomeni »odličen«, že v zgodnji mladosti ie bil prežet rodo'iubia ter je « 15 leti v Damasku ustanovil tajno organizacijo »Do m-»vin a« ki jo je pozneje razširil na vso Turčijo. Posebno aktivno se ie udejstvo-val v vrstah tako zvanih revolucionarnih mUdnrurkov in postal kma u njihov vodi telj. Izsilil je odstop Sultana Abdula Ha m?da in obnovo ustave. V balkanski vojni je bil general«tabni maior, med svetovno vojno pa dve leti vojaški ataše v Sofiji. Pozneje je z velikim uspehom vodil borbe v Dardanelih. Zaradi nesrv-.-a^-uma z nem Škimi generali je leta 1017 od'ožil poveli stvo in se je oozneje boril v Palestini. Tu si je rudi priboril pridevek Gazi, kar pomeni »zmagovit«. Leta 1923 je b'l no skle nitvi miru proklamiran kot osvobrvditelj za predsednika remiM;V*» ter nato ponovno izvoljen leta 1927 in 1931. Kemal AfaturV se upravičeno lahko na riva tvorca nove Tur*iie Iz zanuščene azii ske države ie nan-avi] vzorno urejeno dr žavo. ki se lahko kos« z evror>*.kimi drža vami. Odn^avil je mnole? kralia Aleksandra med tvorce PfliVa^ske ^ve^e. k: ie nai;5vrsT*»;^ onora m:ru na R*'Vanu Spričo tolikih zas1"ff nač ni nič čudnetfa če ves turški n*r<">d drhti v h^a7rr da C* bo z njegovo smrtjo zadela nenadomest Ijiva izguba. »Ni vzr;ka za vMem\]arJ*!« Pon Ijiv govor predsednika angleške vlade po monakovskem alarmu Lundun. 10. nov. e. Na banketu, ki ga je prired'1 londonski župan (lord maior) je govoril tudi predsednik vlade Chamber-lain, ki je v svojem govoru poudarjal, da ima angleška vlada štiri osnovne težnje 1. Delo za ohranitev miru 2 Delo za državo, da bo vedno bolj mo'na v vs*m sve tu in da bo uživala povsod dolžno ji spoštovanje. 3. Delo za razvoj gospodarske delavnosti, zlasti industrije in zaposlitev velikega števila brezposelnih 4. Stalno in neumorno delo za olajšanje pogojev za iz boljšanje življenja naroda na vseh poljih V svojem govoru se je Chambe °in do taknil tudi Češk" iške, rekoč: Ko se lordu Runcimanu ni posrečilo, da na Ce škoslovaškem zbliža nasprotne stranke jc morala intervenirati naša vlada Mi"u ni bi lo mogoče ohraniti z besedami in notami, temveč samo z dejanji. V svojem govoru je poudarjal, da je monakovska od]^?itev naložila Češkoslovaški težke žrtve, ki je morala izzvati splošne simpatije za to majhno državo in za ta bobem majhni narod. Spregovoril je tudi o oboroževanju na glašajoč, da je razorožitev mogoča le tedaj, če se narodi v resnici dobro obo ožijo Enostranska razorožitev je ntmogoča. Na-nosled je izjavil, da je po'ožaj tak, da ni raz'oga, da ne b; mogli v m ru in zanpa nju pričakovati božičnih p aznikov. Evakuacija je bila včeraj končana Podkarpatska vi* ia ;e je preselila v Chust Chusty 10. nov. e. Včeraj je bila končana izpraznitev Užhoroda in Mukačeva. Evakuacija je bila izvršena v popolnem redu, Vsi državni uradi so se preselili v novo prestolnico Chust. Administrativno poslovanje je neprekinjeno Predsednik podkarpatske vlade msgr. Vološin je že včeraj prispe! v Chust-. minister Revaj. ki je vodil evakuacijo Užhoroda, pa danes. Minister dr. Baščinski je s člani komisije za razmejitev odpotoval v Budimpešto, kjer bo komisija zasedala do definitivne ureditve meja. Madžari so zasedli včeraj etapo, določeno po programu dunajskega razsodišča Madžarske čete so dospele do Berehovega. ki so ga oblasti Podkarpatske Rusije že predvčerajšnjim izpraznile. Praga, 9. nov. h. Z okupacijo se j"e ozemlje Moravske zmanjšalo za dobro tretjino. V skladu s tem je bil znižan tudi deželni proračun izdatkov od 391 na 310 milijonov. Kljub temu izkazuje še primanjkljaj 21 milijonov Kč. Razhod prostozidarskih lož na češkem Praga, 10. novembra, o. šef praške polici je je prepovedal udejstvovanje prostozidarskih lož. V Plznu so se prostozidarji prostovoljno »z šli. Obnovitev delovanja rotarijskih klubov Praga 10. nov. Rotarijski klubi, ki so se po monakovski konferenci prostovoljno razšli, so se sedaj znova konstituirali in obnovili svoje delovanje. Chvalkovsky - bođoči preziđent ČSR? Ugibanja ob skorajšnjem sestanku narodnega predstavništva in volitvi prezidasfta republike Praga, 10. novembra.e. Pričakujejo, da oo parlament sklican v drugi polovici meseca novembra Smatrajo, da bo do tedaj dosežen sporazum glede enotne stranke in glede enotne kandidature za predsednika republike. Vse kaže. da ima dosedanji zunanji minister Chvalkovskv večino čeških in slovaških parlamentarcev za seboj. Smatrajo, da ima dr. Chvalkovskv tudi dovolj avtoritete in da je v dobrih odno- šajih z Rimom, Berlinom in Varšavo. V poučenih krogih zatrjujejo, da bi v primeru, da postane Chvalkovskv predsednik republike, bil imenovan za ministra zunanjih del kak uradnik in ne politik, na drugi strani poudarjajo, da bi bil v tem primeru novi zunanji minister dr. Krno, pomočnik ministra zunanjih del, ki je po rodu Slovak. Protižldovski izgredi po vsej Nemčiji Reakcija na pariški atentat — židovske šole in sinagoge v plamenih, židovske trgovine zaprte Berlin. 10. nov. br. Ko se je izvedelo, ia je po-lamški tajnik Rat. na katerega je mlad 2id izvršil atenta. podlegel poškodbam, je prišlo v vsej Nemčiji do spontanih proti židovskih demonstracij. Mncžica je dajala duška svojemu ogorčenju z ra^biianjem židovskih lokalov in trgovin. Na Dunaju, v Lincu, Nassauu, Hessenu in drugih mestih so demonstrant-'e zadali s^naeoge Gasilci so odklonili -ako pomoč in so vse zažgane sinagoge in židovske šole pogorele do tal. 2ide so prisilili, da so morali zapreti svoje trgovine in lokale in jih ne smejo več odpreti. Na ta način jih hočejo prisiliti, da se izselijo. Poveljnik policije Himmler je izdal odlok, s katerim prepoveduje Zidom posest vsakega orožja. Kdor bi se zalotil v posesti orožja, bo poslan v koncentracijsko taborišče za dobo 20 let. Napovedujejo pa tudi še druge ukrepe proti 2idom. Nepričakovan poraz vlade v Sobranju Z dvema glasovoma razlike je Sobranje odklonilo od vlade zahtevane in naknada* kredite Sofija. 10. nov. e. Na včerajšnji seji na-^dnega sobranja, na kateri se je razpravljalo o vladnem zakonskem načrtu glede ioditi ih kreditov v z^sku 9 nvlijon ;v levov, je vlada ostala v manjšini z 69 : 67 glasovi ter je bil njen predlog odklonjen. 2e takoj v začetku seje je bilo jasno, da bo prišlo do burnih dogodkov. Ko je prišel na vrsto drugi del zakonskega načrta, a katerim je zahtevala vlada 8 milijonov predsednik turškr republiko, je na smrtni postelji in vsak hip pričakujejo njegove smrti levov za nakup rotacijskega stroja in drugih instalacij za vladno glasilo vDnjeac, je govorilo mnogo poslancev in so vsi nasprotovali temu kreditu. Ostro so zlasti n.istn-pili opozicijski govorniki. Fravi vihar pa ie nastal, ko je prišlo do glasovanja. Opozicija je vladi očitala, da ni dosegla večine. Pri nato sledečem poimenskem glasovanju je predsednik sobranja Muuanov ugotovil, da je od 156 poslancev glasovalo 69 proti, 67 pa za vladni predlog. Opozicija je izid glasovanja pozdravila z burnim ploskanjem. Finančni minister Dumov je nato v imenu vlade izjavil, da na podlagi člena 120 trnovske ustave um:\kne svoj načrt. Z vzkliki »Prepozno!« je opozicija energično protestirala, dočim so člani vlade začeli zapuščati dvorano, poslanci pa so še vedno osLali v dvorani in vzklikali proti vladi. Predsednik sobranja Mušanov je komaj prišel do besede in izjavil, da ima vlada po ustavi pravico, da umakne svoj zakonski predlog. Kei pa so člani vlade že zapustili sejo, jo je takoj zapustil in napovedal, da bo prihodnja seja takoj, ko bo vlada predložila nov dnevni red. Poslanci so zapuščali dvorano živahno komentirajoč dogodke, saj je bilo prvič, da je narodno sobranje odklonilo vladni predlog in da je ostala vlada v manjšini. Radek pomilcščen? Varšava^ io. nov. h. 2>Hustrovani Kurier Polski« poroča iz Moskve, da je bil znani sovjetski novinar in bivši diplomat Radek. ki je bil pred dvema letoma obsojen na 20-letno prisilno delo, zaradi zaslug, ki jih je izkazal GPU, izpuščen na svobodo in se je te dni vrnil v Moskvo, kjer bo zopet prevzel glavno uredništvo oficioznega glasila moskovske vlade sJrvestij«. Sestanek načelnikov italijanskega in nemškega generalštaba Rim, 10. nov. AA. Štefani. Načelnik italijanskega generalnega štaba general Russo je prispel danes ob 8.35 v Inomost, kjer se bo sestal z načelnikom štaba nemških čet Lutzejem. 400 Žrtev luninega mrka v Kalkuti Kalkuta 10. nov. AA Indi 30 včeraj slavili ptraznik »Huramoni joga«, ki ga praznujejo samo tedaj, kadar pade lunin mrk na ponedeljek. Milijoni so se v torek zjutraj okopali v Gangesu, da ae očistijo grehov. Romanje k Gangesu je bilo v Kalkuti tako veliko, da Je v silni gneči izgubilo življenje okoli 400 ljudi. Nov serum proti tuberkulozi Sofija, 10. nov. br. Bolgarski zdravnik dr. Nikola Vasilev je imel nocoj v zdravniškem društvu v Sofiji predavanj« o novem serumu proti tuberkulozi. Serum m pridobiva iz česna in je po njegovih izkušnjah zelo učinkovit Njegovi dosedanji preizkusi so pokazali, da ae dajo • tem serumom popolnoma izlečiti tudi že skoraj brezupni primeri tuberkuloza. Smrt voditelja francoskih novinarjev Parix, 10. nov. AA. Snoči Je umrl v Parizu, zadet od srčne kapi, George Bour-bon, predsednik francoskega novinarskega sjmMnrta, ustanovitelj mednarodne novinarske zveze, predsednik združenja književnikov ter predsednik lige zrn človeške pravice, Pokojnik je bil znan dramski m književni kritik. Umrl j« v 60. letu starosti. Carin, 10. novembra. Beograd 10, Pariz 11.7275, London 20.9675, New York 441.125 Bruselj 74.575, Mtkm 23.20, Amsterdam 239.80, Berlin 176.70, Praga 15.15, Varšava 8237, Bu^ajfeSta 3% r Btnn 1 aft&OVSH8KI NARODc, četrtek, 10. novembra 1988. §te*. 253 Dr. Rape o svojei tekmovalnei polet Zanimivo predavanja v okviru ljudske nniv n]ili športnih letalskih tekmah Male Ljubljana, 10. novembra Snoči ja v mali dvorani Filharmonije Ljudska univerza priredila prvo predavanje v novi sezoni. Predaval je šef ljubljanskega letališča znani letalski sportnip in etrgkovnjak dr. Stane Rape o športnem poletu na letošnjih tekmah Male antante. Predavatelja, ki je zelo zanimivo pripovedoval o letalstvu sploh in o svojih doživljajih na tekmah, je poslušalo z napetostjo številno občinstvo, med katerim je bilo zlasti mnogo za letalski sport vnete mladine. Športne letalske tekme imajo namen iz-vežbati kader civilnih pilotov, ki spopol-njuje dober kader vojaških pilotov. Danes ao že vse države spoznale, da je v dobrem letalstvu glavna obrambna moč, zato povsod podpirajo razvoj letalstva in tudi civilnega letalstva, ki izpopolnjuje važno nalogo v splošni letalski obrambi. 7a športnih letalskih tekmah naj bi se ;zkazala ka-vost civilnih pilotov. Organizacijo športnih letalskih tekem Male antante je letos prvič izvedla Češkoslovaška, Tekmovalna proga je bila razdeljena v pet etap, prva Praga—Zlin dolga 252 km, druga s tremi odseki Zlin—TJžhorod (421 km), TJžhorod—Cluj (231 km) in Cluj— Bukarešta (329 km). Tretja etapa je imela štiri odseke Bukarešta—Beograd (450 km), Beograd—Petrovgrad (62 km), Petro vgra d—Borovo (111 km) in Borovo— Beograd (130 km), četrta etapa je imela tri odseke, in sicer Beograd—A rad (166 km), Arad-^—Cluj (190 km) in Košice—Bratislava (350 km). Peto etapo sta tvorili progi Bratislava—Brno (116 km) In Brno —Praha (199.5 km). Dolžina tekmovalne proge v vseh etapah je znašala 3274.4 km. Vidimo torej, da Je večina tekmovalne Sroge vodila nad češkoslovaško. Za letalce s Jugoslavije in Romunije, ki terena niso poznali tako dobro kakor čehoslovaki. je bila orijentacija težja. Vendar bi bila tudi za jugoslovanske in romunske letalce lažja, če bi bilo vreme boljše. Deževje in megla sta zelo otežkočala orientacijo, letalci Bo se morali orijentirati večinoma s pomoči o kompasa. Prvotno je bila proga določena tako. da bi držala iz Beograda do Maribora, odtod pa v Bratislavo, Brno m Prago. Zaradi težav, ki jih je delala Nemčija, so morali polet čez Avstrijo opustiti in spremeniti letalsko progo. Tekmovalci so morali doseči kar največjo preciznost v letenju. Zato so morali že vnaprej določiti čas za prelet določene proga. V kolikor ao izpolnili nalogo, v toliko ao si priborili ali izguMli točk. Letalec je moral poznati letalo, s katerim je letel, zmogljivost stroja, bralno letala in sto drugih činiteljev. Ko je presodil, upoštevajoč vse Činitelje, koliko časa bo potreboval za posamezne proge, je skušal določeni čas tudi doseči. Dr. Rape je na pr. izračunal, da bo preletel progo Praga—Zlin v 1 uri in 25 minutah, progo Zlin—TJžhorod v 2 urah in pol, progo Beograd—Petrovgrad v 20 minutah itd. Izredno zanimivo je predavatelj pripovedoval, kako se Je odločil za sodelovanje pri tekmah in kako je od le tel v Beograd ter odtod v Budimpešto v dežju in megli, nizko nad zemljo, zanašajoč se samo na svoj kompas. Srečno je pristal na letališču v Budimpešti, kjer so ga čakali tovariši, ki so že prejšnji dan odleteli Is Beograda. V Budimpešti se vreme nikakor ni hotelo zboljšati. a dr. Rape je odletel, ne da bi čakal na boljše vreme. Na progah nad češkoslovaško je letel s tako brzino, da je preobremenjeval motor. Ko je komisija pregledala njegovo letalo, je ugotovila, da je bil propeler na treh mestih poškodovan. Izmenjali so propeler z novim, ki je bil češkega izvora, toda brzina letala se je s tem zmanjšala za 60 ali 70 km na uro. V Zlinu mu je naša komisija že izročila rezervni propeler, ki ga je francosko letalo prineslo iz Beograda, toda bil je propeler katerega je dr. Rape pustil doma. ker je ugotovil, da je neraben. Nadaljeval je pot s češkim propelerjem in letel naprej, a dogodila se mu je med potjo nesreča. Preobremenjeni motor je odpovedal, propeler se je vrtel čedalje bolj počasi, dr. Rape je moral prisilno pristati v bližini Cluja. Ko se je motor odpočil, se je nameraval zopet dvigniti. Vse je bilo pripravljeno za odlet. dva kmeta sta držala letalo za krilo, ko je dr. Rape pognal propeler, enega izmed kmetov pa prevzel tak strah, da je izpustil letalo, dočim ga je drugi čvrsto držal. Letalo se je začelo vrteti, dr. Rape si je rešil glavo tako, da se je vrgel na tla in se metal na tleh v vse smeri, izogibajoč se propelerju, končno je letalo samo »pobegnilo« in se zaletelo v bližnje grmovje, kjer je obstalo. Dr. Rape je demontiral letalo in se odpeljal po Železnici. Z zadovoljstvom so poslušalci sprejeli dr: Rapetovo pripovedovanje o poletu, na katerem je dr. Rape ob mnogih prilikah spoznal bratsko gostoljubje čehoslovakov. Šentjakobčani so otvorili sezono i otvoritev so vprizorili Kraigherjevo dramo „školjka" Ljubljana, 10. novembra V dobro zasedeni dvorani v Mestnem domu so šentjakobski amaterji začeli novo sezono z vprizoritvijo Kraigherjeve drame »školjka«. Lot:li so se težavne naloge, a priznati je treba, da so uspeli. Šentjakobsko gledališče smo zapustili s prepričanjem, da uživa amaterska gledališka družina po vsej pravici sloves najboljšega diletantske ga ansambla. Kraigherjeva drama obravnava problem žene, ki se je vrgla za školjko, v kateri je upala najti biser, toda razočaranje je sledilo: v školjki ni bilo bisera. Za sodobno zavest so obravnavani problemi že nesodobni, drama pa ima svojo dokumenta-rično vrednost o čustvovanju, mišljenju in hotenju neke generacije. Mnogo bolj živo bi občutili dramo, ako bi jo videli vpri-zorjeno z inscenacijo (mobiljar itd.) in s kostumi (obleko) iz predvojnih časov. Za amatenski oder bi bilo pa vse to seveda nezmogljiva zahteva. Uspeh vprizoritve je zajamčila dobra režija Mirana PetrovČlČa. Petrovčič je dokazal, da ima mnogo smisla za režijo, uživali smo lepo celoto, prav spretno so bile rešene situacijske naloge. Pepino, nesrečno zakonsko ženo, ki se vrže v vrtinec telesnega uživanja, a v njej tli potreba po lepi, čisti in visoki ljubezni, je igrala Er-vina Wrischer-Petrovčičeva. Primerjajoč njeno sedanjo igro s prejšnjimi pred leti, smo ugotovili njen napredek, že v zasnovi drame je Pepina o^ednja figura. Petrov-č-čeva ji je pa z močno interpretacijo, ki ne moremo o njej reči. da je amaterska vlila življenje. Tonin, njen mož, je bil Ko-šak. Z nekoliko večjo vnemo igrana bi bila njegova vloga boljša. Toninov brat Maks bil bolj prepričevalen. Podal ga je Han-žič. Lepo presenečenje je nudila Mlekuše-va kot Olga, Pepinlna prijatelj'ca. O Mle-kuševi smo svoj čas že povedali, da ima vse pogoje za razvoj v odlično igralko. Dr^-slej smo jo videli večinoma v vlogah, ki ji niso dopuščale razmaha. VVeber je bil zdravnik dr. Podpoj, ki je skoraj ep'zodna vloga v drami, Gnidovec pa je igral advokata dr. Lubina. V osnovi njegov tip materialističnega in ciničnega Don Juana ni bil zgrešen, le preveč je bil karikiran. Metka Bučarjeva *e bila Strelovka, Pepi-nina mačeha, ki je bila poleg Pepine In Ol^e najbolj živa figura na odru. Če pomislimo, da je drama bolj ali manj rezoniranje o nekih problemih in da je pristnega odrskega dejania v njej prav malo, se pokaže, da je uspeh priznan ia in hvale vreden. Uitior v Cvetu pri Celi" pojasnjen Jurij Sabukošek je priznal, da je umoril in oropa* Ivanko Zakrajškovo Celje. 10. novembra Včeraj smo Doročali. da so orožniki iz Štor v zvezi z roparskim umorom ▼ Creru prt Celju aretirali v torek v 2epin^ pri Vojniku zlatarskega pomočnika Jurija Sabuko Ska m da se je Sabukošek med zasliševanjem v Ropanovi gostilni ns Ljubečni, ko so mu pokazali sliko umorjenke, zastrupil Sabukošek, ki so ga takoj prepeljali v cel J ako bolnico, si je kmalu opomogel. Včeraj dopoldne sta ga odpeljala orožni-ški komandir g. Meklndt Iz štor in orožni Ski narednik g. Letig iz Štor vklenjenega Iz bolnice na celjsko orožniško postajo, kjer se je pričelo zasliševanje. Ko so Sa-bukošku predočili pisma in fotografije neke Ženske, ki so jih bili našli pri njem. Je Sabukošek skrušeno priznal, da je umoril žensko, ki mu je bila poslala omenjena pisma in fotografije. tJmorjenka je 42-let na, na Vrhniki pri Starem trgu rojena služkinja Ivanka Zakrajškova z Milanovega vrha pri Čabru. Sabukošek je star 53 let in doma iz Dra-melj pri Celju, Leta 1909. se je izselil v Francijo, čez nekaj let pa se je vrnil domov in se kot vojak udeležil svetovne vojne. Po prevratu je »opet odpotoval ▼ Francijo, Letos v marcu se je ponovno vrnil v domovino in je stopil v službo pri zlatarskem mojstru g. Mihi Korenu v Trbovljah Pred kratkim Je spoznal pocestnico Apolo nijo Sovinčevo Iz Zepine pri Vojniku in zecri zahajati k njej. Ko ji je predlagal, da bi se z njim poročila in se Izselila ▼ Francijo, Je Sovinčeva to odklonila, češ da. Sabukošek nima denarja. Sabukošek Ji Je odgovoril, da bo dobil denar is Francije, nakar se bosta poročila. Sabukošek je za-osi premišljevati, kako bi priiei do denar- ji in v tem se mu je porodila zločinskn misel. Objavil je v nekem listu oglas, da se želi seznaniti z žensko, ki ima denar Prejel je mnogo ponudb in izbral izmed nj.a. ponudbo Ivanke Zakrajškove. Povabi' jo je na Zidani most in se dogovoril z njo. da se bosta sestala 29 oktobra v Rajhen burgu. kar se je tudi zgodilo. Iz Rajhen burga sta se odpeljala v Ljubljano, kjer sta ostala do 31. oktobra. Zakrajškova je shranila v Ljubljani svoja dva kovčega, v katerih je imela obleko in perilo, in ne odpeljala v ■ pon-d-j^ck 31 oktobra s Sabu koskom z večernim vlakom v Celje. Ko sta okrog 20.45 izstopila v Cel ta. sta kreni is po Aškerčevi ulici v Gaberje in nato za VVestnovo tovarno proti Voglajni S« bukote1 ji je ponudil na Cesti čaV> pelin koves. ki ga je imel nri sebi Ne da b? bila Zakrajškova oparila ie stresel v ČaŠo večjo količino strupa Minuto kasneje se je Zakrajškova zgrudila Sabukošek ji je vzel plašč, krmen ovratnik, srčbrno zapestno uro in ročno torbico, v kateri je imela okog 10.000 din. nato pa je suni! nezavest no Zakr.i i'krvo s ceste *e breg Voglajne Po zločinu je odšel s plenom v Žepino k Sovinčevi ter ji pokloni! /a""*tr,o uro. ročno torbico, krzneni ovratnik in 300 din Sabukošek trdi, da Zakrajškove ni zadavil, marveč samo zastrupil. V sobi.to 5. t m - jc odpeljal v Trbovlje in te pred odhodom domenil s Sovinčevo. da se bosta e nedeljo zjutraj peljala na Brezje. Ko se Je pripeljala Sovinčeva v nedeljo v Trbovlje, je vstopil Sabukošek v vagon in se pelje' z njo na Brezje, kjer sta šle obe k spo vedi in obhajilu. Na povratku sta v Ljub ljani izstopila in Sabukošek Je sel po oba kovčega, ki Ju Je bila umorjena ZakraJ- skovtt atiranik v mestu. Sabukošek in Sovinčeva sta ta vrnila e kovčegom a v Celje in odšla s eeljekega kolodvora v 2epino. Sovinčevi Jsj dejal, da je dobil obleko in perilo od tvoje žene. ki Jivi v Franciji. Omenjena orožnika iz S tor sta odpeljala Sebukoska po zaslišanj« ne eeliski orožni ški postaji malo pred poldnem skozi mesto na kraj zločina ▼ čretn, kjer se je kma hi zbrala velika množica radovednežev, ob 12.45 p« St* ga oddala ▼ zapore okrožnega sodišč« v Celju, kjer sedaj čaka na sodno preiskavo te na asjetufteno kazen. Napetega pričakovanja v katerem je živelo v zadnjih dneh prebivalstvo Celja in okolice* ja tedaj konec. Ljudje so si oddahnili in so hvaležni varnostnim organom, ki se jim je posrečilo tako temeljito razčistiti zagonetni aloein. Razprava a počitniških kolonijah Ljubljana. 10. novembra. Pošiljanje šolskih otrok v počitniške kolonije je postalo dandanes pomemben del zdravstveno socialne zaščite mladine. Od leta do leta letuje v počitniških kolonijah več šolarjev in pokazala se je potreba po smotrnem, na znanstveni podlagi slonečem prirejanju kolonij, zlasti, ker počitniške kolonije prirejajo ne le ustanove, temveč tudi društva. V ta namen je bila dopoldne po sklepu pripravljalnega sestanka vodij počitniških kolonij v mestni sejni dvorani sklicana razprava zastopnikov društev in ustanov, ki prirejajo počitniške kolonije. Sestanku je predsedoval v začetku župan dr Adlešič, potem pa predsednik socialno političnega odbora mestnega sveta dr. Klinar. Na dnevnem redu so bila poročila predstojnice šolske poliklinike v Ljubljani ge. dr. Slave Kristan-Lunaček. in sicer o prehrani, zaposlitvi in starostni dobi kolonistov, o izbir, kraja letovanja, nadzorstvu v kolonijah in o taboren ju. Poročila so bila podana strogo z zdravniškega vidika. K posameznim točkam so se priglašali številni udeleženci sestanka glede na izkušnje v počitniških kolonijah Program je bil zelo obširen in dnevni red dopoldne ni bil Izčrpan. O pomembnejših sklepih razprave, ki se bo še nadaljevala, bomo poročali prihodnjič. Šolska poliklinika Hevbalova, Marce e in Sanein. Opera ima 5 slik, zrežiral je delo režiser Primožič, uzi kalno vodstvo ima kapelnik Niko čtri-tof. Massenetova g:■<:• :gu pri Globokem v nisi Kolar ja Gašperja prepirala dva rudarja iz zlatarskega sreza in sicer Kosavec Valentin in Ba-Čanek Gabro. Slednji je prišel namreč ob desetih zvečer precej vinjen domov. Že zunaj je z bodalom razbijal po oknu in vratih. Ko na je prišel v hišo, je nadaljeval razgrajanje. Vpričo tovariša Kosavca Valentina je z bodalom večkrat udaril po mizi. Za pomirjevanje slednjega .- pa se Bačanek ni zmenil in nadaljeval je svoje početje. To pa je Kcsavca tako ujezilo, da je pograbil svoj žepni nož in z njim zabodel Bačanka v tiebuh in v roko.. Bačanek se je nezaves en zgrudil v mlaki krvi. Domač* so ga odpeljali v bolnico v Brežice. žalostne posledice zaužitega mošta se kažejo vedno pogosteje. Orožništvo in sodišče im ta obilo dela. Ni čuda, da je brežiški srez na tako slabem glasu glede pretepov in pobojev. Uboj pri Rogatcu Celje, 10. novembra Orožniki so včeraj popoldne privedli v Celje posestnika Franca Drofenika od Sv. Florijana pri Rogatcu, ki je usmrtil 55-letnega delavca Franca Sutlerja iz Ce-rovec pri Rogaški Slatini. Sutler je odšel na praznik Vseh svetnikov okrog 17. iz Cerovca k Sv. Florijanu, da bi tam obiskal svojo prijateljico Terezijo Galunovo. Ko je prispel do hiše posestnika Franca Drofenika blizu mostu na cesti pri Sv. Florijanu, je začel v vinjenosti klicati Drofenika iz hiše na korajžo, in mu očitati, da ga je naznanil, češ da živi z Galunovo v konkubinatu. Drofenik je pograbil železen drog, stopil iz hiše k Sutlerju in ga udaril z drogom trikrat po tilniku. Težko poškodovani Sutler se je takoj zgrudil in je kmalu izdihnil. Drofenika so aretirali in oddali v zapore sre-skega sodišča v Rogatcu, včeraj popoldne pa so ga izročili okrožnemu sodišču v Celju. Je našel tat v porcelanasti posodi na mizi v kotu sobe. Tatova sta bila drva. Kakor je razvidno iz sledov, sta prišla v stanovanje skozi odprto okno v pritličju. Kradla sta oči-vidno v naglici. Prebrskala sta na hitro roko omaro, kjer sta ukradla obleko in plaač, potem sta se pa ozrla še po mizi, kjer srta slutila dragocenosti in jih tudi na Ha v porcelanasti posodi. Druge obleke, ki je btia v sosedni sobi, ee nista dotaknila, ker se jima je pač zelo mudilo in bi Ju tudi ovirala, na begu. Cerarjeva. je tatvino takoj prijavila stražniku, ki je jel takoj zasledovati tatova. Obenem je pa obvestil stražnico, nakar so stražniki preiskali vso ckolico, a zaman. Zlikovca sta s plenom najbrž odšla proti mestnemu logu, od tam pa v okolico, kjer sta skrila plen, ki ga bosta najbrž kmalu skušala spraviti v denar. KOLEDAR Danes: Četrtek, 10. novembra katoličani? Andrej Avelin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino .Matica: Afera Kino Sloga: Tamara Kino TJnion: Snegulčica in sedem škratov Kino Moste: Naši sorodniki in Dama s kamelijami Slovensko planinsko društvo: predavanje dr. Oskarja Reve o vremenu v planinah ob 20. v dvorani Delavske zborn:ce Razstava slikarja Božidarja Jak ca v Jakopičevem paviljonu DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenbur-gova ulica 7. S fifnt&fiega platna Kino Matica: Afera Nataše Rogm. Francoski film, ki je prirejen po nekem romanu. Taki filmski romani se redko posrečijo. >Afera« se je v celoti posrečila, še več, lahko služi za vzor. kako je treba režirati film, ki obravnava dolgo zgodbo o mladi Rusinji (Michelle Morgan), ki zabrede v ljubavno avanturo s tragičnim koncem. Ljubavnik, sin bogatega tovarnarja, okrade očeta in naperi samokres proti Nataši, ki se ljubosumneža ubrani, a samokres se sproži. Ljubavnik se zgrudi mrtev, Nataša je obtožena, da ga je umorila. Na porotni razpravi jo reši porotnik Morestan (Raimu), pozneje jo v zagrne k sebi v trgovino, njegov sin pa se zaljubi v Natašo. Fatalno dfkle povzroči drugo tragedijo. Morestanov sin hoče pobegniti z Natašo, ki jo oče odpusti, oče ga zasači, pobije Natašo na tla in se prijavi stražniku, a žena prihiti za njim in dopove stražniku, da je mož pijan. Nataša je bila samo lahko ranjena. Porotnik, ki je dekle rešil giljotine, je tri mesore njato sam skoraj zagrešil zločin zaradi nje. Ne samo režija, tudi igra vseh igralcev je odlična, vsebina napeta, z genialnostjo je prikazano meščansko okolje, v katerem živi Morestan, brez slehernega kiča je podana vsebina: filmski ren'izem, prepojen s subtilnim duhom resnične umetnosti. Tatvina pri belem dnevu Ljubljana, 10. novembra Opekarska cesta je sicer precej prometna, kar pa ni oviralo dveh zlikovcev, da ne bi včerai pri belem dnevu vlomila v tuje stanovanje. V pritličju, v hiši št« 7 na Opekarski cesti stanujoča Eleonora Ce-rarjeva je včeraj okrog treh popoldne začula žvižge. Kmalu je stopica iz kuhinje, kje' je delala, v prvo sobo, potem pa se V spalnico in opazila preproge na tleh zgr-bančene. Takoj je spoznala, da je moral biti nekdo v sobi. O tem se je prepričala, ko je pogledala v široko odprto omaro, kjer je bilo vse razmetano. Cerarjeva je vsa razburjena skočila pred hišo in poklicala sosede, ki jih je vprašala, če so videli sumljive potepuhe, ki so se vtihotapili v njeno stanovanje. O tatovih pa ni bilo duha ne sluha, ker so očividno Že odnesli pete. Cerarjevn je ugotovila, da je zmanjkala iz omare lepa črna obleka, last njenega svaka, finančnega kontrolorja Maksa Preskarja, dalje njegov siv volnen plašč, njeni sestri Ani pa dve zlati zapestnici. Njej sami je bila ukradena zlata zapestna ura in nekaj drugih dragocenosti, ki jih Iz Celja —c O proboju so?unsKe fronte letu 1918 bo predaval v petek 11 t. m ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma poveljnik 39. pp. polkovnik g. Dragoljub Mhajlovič. Predavanje, ki pa bo priredilo Soko društvo Celje-matica v okviru sokolskih proslav 20-letnice naše narodne svobode, Ho zelo zanimivo in poučno, zato opozarjamo nanj vso narodno javnost. —c Celjsko pevsko društvo priredi v soboto 12. t. m zvečer koncert v veliki dvorani Marodne£a doma. Spored bo obserjal najbolj priljubljene skladbe sodobnih slovenskih skladateljev za mevani in mnški zbor. Ob tej priliki bo obhajal pevovodje g. Pec Šegula desetletnico tvojega neumor-rejja in vseskozi uspešnega dela pri Celjskem pevskem društvu. Pozivamo občinstvo, da se udeleži koncerta v čim večjem številu. —c V celjsKi bolnici je umrl v torek 46-letni Franc Vrešak iz Plenjev pri Šmarju pri Jelšah. —c Učifetfstvo bo zborovalo. V soboto 12. t. m. ob pol. 9. dopoldne se bo pričel v mestni narodni Soli v Celju reden letni občni zbor sreskega učiteljskega društva JUU v Celju. Na dnevnem redu so tudi pojočila o skupščinah JUU in predavanje prof. dr Franja 2geča o nalogah sodobne vzgoje. Pol ure prej bo istotam zborovanje odseka učiteljic. Iz Maribora — Slavje očeta Andreja. Te dni obhaja 80 letnico korenjak Andrej Starman oče vrlega Maistrovega borca gostilničarja Rada Starmana. Navzlic svojim 8 križem čita časopise brez nao^nik«v m se živo zanima za vse dogodke naše dobe. ki se mu zde včasih čudni in neverjetni. Pri svojih 80 letih je še vedno čil planinec, saj je še nedavno nosi J vrh Pohorja precej obilen nahrbtnik z raznimi turis'ov-akimi dobrinami za svojega sina. Mladostno krepkemu slavljencu poštenjačini očetu Andreju, želimo zdravja in moči do skrajnih meja človeškega življenja. — Ljudska univerza v Mariboru. V petek 11. t. m. ob 20. bo predaval pod okriljem Ljudske univerze v Mariboru prof. Stanko Bunc o nastanku in razvoju slovenskega jezika, V ponedeljek 14. t. m. priredi mariborski pevski septet bratov živknv »Večer Jugoslovenske pesmi«. SPORT — Skakalnica v Planici idealna. Znani norveški skakač Re'dar Andersen je objavil v letniku >Društvo za pospeševanje smučarskega sporta« zanimivo sodbo o skakalnici v Planici, o kateri pravi, da je naravnost idealna. Skok 90 m z nje je naravnost užitek v primeri s skokom na 50 m na slabi skakalnici. Andersen obenem ostro kritizira norveške skakalnice, ki so večinoma zgrajene napačno. — Slalom klub »34« sklicuje IV. redni občni zbor v malem salonu restavracije hotela Štrukelj z običajnim dnevnim redom dne 24. t. m. ob 20. Vhod iz Kolodvorske ulice, članstvo prosimo, da se ga ■polnoštevilno udeleži. Odbor. fitev. 253 MMMMJMMI »SLOVENSKI NAROD«, NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! IA 57 17 R A Pot do Uubezol, je vodilna misel krasnega francoskega filma I •j! * *% « * Kaimu in Mlcbeie Morgan. — Komur Je do dobrega nima, I fvINO MATICA 21-24 naj tega ne zamudi! Ob 16., 19. in ti. uri I DNEVNE VESTI — Anketa trgovinskega ministrstva. Na ćeno, da si je končal življenje, zlasti ker aeađnjui trgovinskih podajanjih med našo je iz podstrešja zmanjkal kos vrvi. Poni nemško delegacijo, ki so bila v okto- bru v Beogradu, so bile mnoge nemške za hteve g e^e znižanja carin zavrnjene, odločitev o nekaterih zahtevah pa odgođena do prihoJnjega sestanka. Ta čas se bo tr-get nsko ministrstvo obrnilo na zainteresirane domače industrije, da izrazijo svoje m no nje o poedinih nemških predi ogift. Anketa bo organizirana potom Centrale t n 11: i * t rt jeka korpor a ci j. OptttuMfte izvoznikom lena v Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine F no opozarja izvoznike lesa v Nemčijo da mu morajo prijavili vse ene kupčije. katere v štirih tedn.h od dneva sklepa ne dobe obvestilo od svojega nemškega kupca, da je dobil uvozno dovoljenje in potrebne devize. Ta prijava po obvestilu za v »da ni nrbrn akt. ki bi bil naperjen proti nemškim Izvoznikom, Kajti tako skle- j panje kupčij je predvideno v trgovinski i z Nemčijo. Ta ukrep je naperjen samo proti nepravilnemu pos ovan ju neka-terth podjetij in je v interesu ne samo pikov, temveč tudi vestnih nem-ških uvoznikov. Dolžnost prijavljenja se mo na one kupčije, ki so bile sklei »ne po L oktobru tek leta, na prej sk ' ne< Izvozniki, ki bi ne stori- ta I itegnejp imeti po lastni kriv 'i škodo. >.;••• umik pred Splitom. V* tore* priplule pred £plit velik nemški par-,s katerim se pripelje 750 r. : : h i. etnikov, Članov društva »Kraft m -h Freude«. Parnik ostane pred Spli-rom ves dan, da si bodo izletniki lahko Ogleda*) mesto in okolico. grešani Ivan Kavčič je okrog 170 cm visok, močne postave, okroglega obraza, rdečkastih nazaj počesanih las. Na sebi je imel rjavo sukneno obleko, bel pulover in go j zarje. AH se narava moti? ™ovJ£ "■**aBassMss*SM^s«SBSSBBBBBBBBBB»BSSS» 32 tub, če mu jih je tudi manj dovolj? Gotovo ne I Dobro d Hov* nje oa£ega žvečilnega aparata je odločilnega pomena za oafe* aploAno zdravstveno fltanje. Vsi zobje §0 Dam potrebni Zato oe pozabimo, da smo tudi mi ojim potrebni negovati jib moramo. Stalna nega 9 Chlorodontom. zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdrave do pozne starosti Donei -love* pa gre Chlorodontu zaradi visoke kvaliteto. Domači proizvod. — Nepoboljšljiv momor. Osi ješka policija Je izdala tiralico za zidarskim pomočnikom Ivanom Klajčakom, ki Je odšel s doma in zapustil ženo in 4 otroke. Pred odhodom Je napisal pismo, v katerem napoveduje svojo smrt, češ da se ne more poboljšati. V soboto je zapil ves zaslužek in tako ni mo-slahiltvo spremenjeno v delt,,.i *jo za zaščito interesov ruskih emigrantov. — Pisca v soboto priobčene pritožbe pro ti kolodvorskim nosačem ponovno prosimo, da ?e osebno zgrlasi v našem uredništvu ali da nam sporoči svoj naslov, ker bi i »dj ugotovili« na katerega nosača se je nanašala njegova pritožba. — \ov grob- V Ljubljani je umrl danes v visoki starosti 84 let g. Ivan Kraker. Pckojni je bil eden najstarejših Ljubljančanov in radi so ga imeli vsi, ki so ga poznali, saj je bil mož zlatega srca. Pogreb bo jutri ob 14.30 iz hiše žalosti Slomškova ulica T. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno so-žal je! _ SpIH dobi moderno sodno palačo. V Splitu bc 2grajena moderna sodna palača, ki bc imela tudi zaklon proti napadom iz zraka. Stroški bodo znašali okrog 12 milijonov din. _ Pogrešan delavec. Od doma v Koroški Beli je že 1 t. m odšel 251etni tovarniški delavec Ivan Kavčič, ki je stanoval pri «*vojem bratu, posestniku Alojziju Kn-, :ču. Pogrešanec je bil zadnje čase nekam potrt in zamišljen; zato ni izklju- in dva zlata prstana Tat ino je za greš1'' natakar Ramo Stefanovič, d^ma iz Prile pa, ki je pobegnil nekam v Slovenijo, kjer ga zasledujejo — Tatvina in poskušeni vlomi v Hribu Oni dan je bilo vlomljeno v trgovino »Kmetijskega društva« v Hribi1 pri Loškem potoku. Vlomilci so odnesli 30 m si\'ega blaga za moške obleke, kos bele kotenine, nov dežnik. 5 mošk'h srajc, 20 )arov nogavic, 2 električni svetilki in nekaj gotovine. Skoda znaša 3130 din Istega dne ponoči je bilo vlomlieno tudi pri gostilničarju Francu Bartolu na Hribu, kjer je bil ukraden težak moški1 kožuh Vlomilci so skušali vlomiti tudi v hišo kjer je nastanjen poštni urad. pa so bili prepodeni Orožniki domnevajo, da so bili na delu nepošteni krošniarjj z manufakturo, ki so jim razmere dobro znane in ki jih je šlo zadnja dni več skozi vas. — Smrtna obsodb*. Pred okrožnim sodiščem v Sabcu je bil včeraj obsojen na smrt kamnoseški delavec Stanimir Sešič. ker je ubil svojo gospodinjo Anko Blaža-nin. Obravnava je bila tajna. — Iz žalosti za ženo v smrt. V Mitro vici si je v torek zvečer končal življenje strojni ključavničar Stjepan Pajur. Nekaj mesecev je minilo od samomora njegove žene. ki se je najprej zastrupila, potem pa skočila v vodnjak. Mož je ostal s tremi otročički sam in končno je obupal nad Življenjem. — Tragična smrt pred porote©. V torek dopoldne se je pripetila v Čakovcu smrtna nesreča. Ponesrečil se je motociklist Ivan feoštarič, star 22 let. Motocikel je imel šele nekaj dni in namenjen Je bil k svojemu prijatelju. Na ovinku pa je zavozil v kup gramoza in obležal na mestu mrtev. Soštarič se je hotel v nedeljo poročiti. — Odvetnik obsojen zaradi krive prisege In ponarejanja listin. Pred okrožnim sodiščem v Zenici je bil v torek obsojen bivši notar in odvetnik dr. Stjepan Albini. Obtožen je bil, da si je v letih 1928 do 1936 prisvojil 226.139 din denarja svojih strank. Razen tega ie bil obtožen krive prisege in ponarejanja javnih listin. Obtožnica mu je očitala 17 grehov. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora pogojno na 3 leta. I Po*orf F?.!iws SADOVI ZEMLJE! 5&V&rV; 1 — Ponesrečena P°*ervihov» stava. Ju- !ius Fehervarv v Start Kaniži je stavil s prijatelji, da bo naenkrat pojedel 5 kg kuhane koruze in popil 5 litrov vina. Tri kilograme jo je pojedel, ko je jedel četrti kilogram, mu je postalo slabo. Zgrudil se je. in zdravnik mu je komaj rešil življenje. Mož pravi, da nikoli več ne bo jedel kuhane koruze. Iz LiubMane —Ij Ljubljanski komorni kvartet, naše stalno komorno združenje visoke umetniške stopnje, prireja že več let svoje redne koncerte. Prvi njihov koncert v letošnji sezoni bo v ponedeljek dne 14. t. m. Odveč bi bilo danes ponovno poudarjati teh-nčno spretnost posameznih članov kvarteta, njihovo muzikalno izobrazbo, njihovo ubranost in skupne arro itd. Vsak Ijub'telj našega koncertnega življenja mora poznati graditelje naše izvajajoče komorne glasbe in vsi. ki zasledujejo razvoj slovenske kulture bi morali podpret* njihova str^mlie-nja. če ne na Ja snnredu so godalni kvarteti skla^ate- jev Ribara" Zik^ T odvil* Beethoven, Giu-=*enpe Verd*. Sedeži so na razpolage v -nilpranv Glasbene Matice. —li Razstava Božidarja Jakca je odprta vsak dan od 9 dop do 7. zvečer. —Ij Podaljšana Vodnikova vesta. Ta cesta je ime a pred priključitvijo okoliških občin svoje ime samo do začetka občine Zg. Šiška m je tudi po prikliučitvi še dolgo ostalo pri starem. Sele sedaj je tudi podaljšek ceste v Žg. šički Kosezah in v Dravljah dobil ime Vodnikova cesta ki se konča zdaj šele pri stiku 7 glavno Celovško cesto tik mitmee nasproti tovarne »štora«. Hiše so dobile že zelene tablice z napisom, dočim so hiše v bližini Vodnikove ceste še oprem'iene z rdečimi tablicami, s starimi napisi Pač pa so v Šiški preimenovane tudi že nekatere stranske ulice, ki nosijo po večini imena šišenskih domač-nov. —Ij ROKAVICE — NOGAVICE — KAK MCMK — NEBOTIČNIK. - -Ij »Mart*uoY večer« v dvorani hotela ^letropol-Miklič, ki ga priredi pevsko društvo * Slavec« v soboto 12. t. m. ob pol 9. zvečer, bo nudil vsakemu posetniku prijetno neprisiljeno zabavo. Pevske točke, komični nastopi, ples. Sodeluje jazz godba 40. pešpolka. Martinova gos. Vstopnina 10 din. —Ij Predavanje ^PD bo dre vi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. dr. Reya Oskar o vremenu v planinah Predavanje bodo sprem jale številne skiop-tične slike, člani SPD naj pokažejo svoje članske izkarmce prt nakupu vstopnic, ker imajo popust. Plan nci, pridite drevi v čim večjem številu na zanimivo predavanje. —Ij Društvo »Tabor«. Drevi ob 20 bo v društvenih prostorih t Nunska ul. st. 3) važen članski sestanek. Na sp* ieuu je poleg društvenih zadev predavanje znanega aovinarja g. dr Branka Vrčona. ki bo obravnaval najnovejše polit.čne dogouke v Evropi, jih razčlenil in analiziral ter prikazal probleme, ki se porajajo po novem položaju, natalem po monakovskem sporazumu in pc češkoslovaški tragediji Predavanje je izredno aktualno in zantmivo zato pričakujemo, da se ga bodo člani pol-noStevilno udeležili. Prijatelje- društva vljudno vabimo. —Ij Tatvine v mestu. Ani Divjakovi. stanujoči v Holzapflovi ulici 15. je nekdo ukradel iz kleti lonec s 7 kg masti, 5 kp jabolk, 3 steklenice šampanjca ter steklenico vina, v skupni vrednosti 566 din Na Tvrševi cesti, iz lokalov Kmetske posojilnice, ki jih preurejajo, je tat odnesel Alojziju Babniku zelen suknjič in rjave volnene rokavice, v skupni vrednosti 250 din. — Terezija Zajčeva, uslužbena v restavraciji »Zvezdi«, je prijavila da ji je ukradel neznan zlikovec 150 din vredno pleteno jopico oranžne barve. Marica Se-lanova pa je prijavila, da ji je nekdo ukradel s kolesa, ki ga je imela spravljenega v kleti v Trdinovi ulici 300 din vredno dinamo-svetilko. Rodnega brata zabodel Pretresljiva tragedija v Globokem — Ubitega brata je spremljal na vozu v mrtvašnico Brežice, 9. novembra. prsnico, prodrl srčno in slavno odvodno Orožniška patrola iz Dobove je s sode- žMo. Smrtonosni udarec je imel za posle-lovanjem občinskega odbornika Ivana , dico močan izliv krvi in takojšnjo smrt, U reka iz Globokega ugotovila, da leži pri t ki je ne bi preprečila niti takojšnja zdrav-hiši Hud'ne Ivana v Malem vrhn pri Glo- j niška pomeć. Po obdukciji je bil ubijalee bokem tik cerkve sv. Jakoba moško truplo. V njem so spoznali 231etnega Jožeta Preskerja. rudarja s Malega vrba. V nedeljo se je zbrala pri posestnici Ivani Hudina v Malem vrhu pri Glob kem družba fantov, ki so med popivanjem letošnjega vinskega mošta prepevali m se šalili. Med fanti sta bila tudi brata Jože in Anton Presker. Okrog desetih svečer pa je začel razgrajati precej vinjeni Jože Presker. Hotel je na vsak način pretepst; navzočega Jožeta Zorr'ča. kar pa so preprečili navzoči, posebno še napadalcev brat Anton, ki je še pristopil k bratu ter ga miril Na pomirjevanje pa i» brat .lože zelo brutalno reagiral Postav 1 se je sredi sobe ter zažugal navzočim: »Danes pa moram biti mrtev jaz, al; kdo drugi« Nato je razbil na mizi ležečo čašo. čre-pinjo pa vrgel v luč. k| je ugasnila Fantje so se podivjanemu ložetu umakn'li iz hiše a razgrajač fe pohitel ra njrm* Z« naj je nadalieval svoje Izbruhe s tem da je skočil v bližnji vinograd, izpulil kol in tekel za domov odHaiaio^lrn brat«»m. da ga pretepe, ker se ie bil zavrel /a Zor-Či?a Dnh'te! ga je in že /»nssfmil s kolom proti hratu Antonu Si-dVii vider da mu preti «nlovit ndarec kniorr on glav se ie oaglr sklonil ter nri »em -ae^abl ra *>pn» nož V trenutku tra ir odprl in ra ♦v»del r nflm rort«<»jn l>rala '«7*>ta kake Sfiri '•on»:m«>tr»> r*nA vrafejii v nr«i da se ie "ledni! zgrudH re"»aor> ool°p svoj*»-•jjg brata Za^*>*,r,,«: P«vž> Pt et prfeVI morno krvavet* iz ra"*1 »n «.«♦ Ko *o to videl? tovar'š1 *»»-atnv s« hefeH r*r"° nesti /a1 odonega *ož«*t3 v ^i£n Iva"'* Hn dina. resar pa nJco c*or?li ker i "m le umrl v naročiti Po!nf:!i «n ga ^a^ai na zemljo. Ubijalec ie povsem mirilo zapustil «vojo žrtev in odše! nom in P'šečanom se gotovo do tega dne še ni nudila tragičnej^a slika Na vozu je 'ežala hela kr«ta ? ur»»*;m P-e skerjem Jožetom na njei pa ie srdel nklenjen iir»rialer la^tr**»era Hrafa Anton. Svojo žrtev je snrer^'ial poci«-#i-ifr v živ I jen in — v mrtva 5™ Jeo k ebffnlceljl. Pri obdukciji se ie ugotovilo, da ie morilr^v nož ob silnem udarcu prctvl prsni koš in Anton Presker na sodišču zaslišan, nato pa odveden v zapore okrajnega sođ'.šra v Brežicah, odkoder bo prepeljan v zapore okrožnega sodišča v Celju. Brata Jože in Anton Presker sta se sicer dobr« razumela, le kadar je bil Jožo pijan, ie večkrat grozil Antonu in ga zmerjal. To je delal pogosto posebno od'T se ie vrnil lani v mahi domov iz rapnrov. Pred let? je namreč pokojni Jože preyfc*r ubil v Globokem nekega C;T1in"' 'n bil zaradi ub*»ia obsojon pred okrožn;m sodiščem v Celju na 6 let robije, katere kazni na «*» nf ods^d^l. To k»-«»n j<» neMfsfaJ v zaporih okrožnega «'"i ob-diikcija Jožeta P-«»Tkorja v piil«njfn*af v P»«*»Ca*» V S Iftifl ?*» Hv8n-Ho 0»>^-« li so v tnm č*su umoriene in ubite žrtve nbo,'"fn «r»o1a. Brežice, 9, n »> . bra Dokaj rano se »e lotila tatvio in vlomov i4-lctna Bračun Mirija. dorna iz (.' - ' ce Rajbc^burt^a. Do prejanjefa tedne fe I ]a uslužbena kot pa ^rica di »neest i - ! ž-'nanu Mart;nu v Vel Obrežu nr I j vi. Služila je tam d<>ber mcH'C dni nu o r>: -c od-?a pod pretvezo, da f4rc dnr^nv r x> >e'«ko krJ/ico Hi" r»o dienrra odH d"1 ^ ie gospodar pogrešal iz omare RtoSko in žensko mleko in pcriio ker ■ i%\ vr lila v določenem ča^u. u b'i p »dan C, da je one te predmete ukradla in jih \1-'ies!a neznano k?tn. K ms m pd tem do^' lku pa se |e n Js vila Bra'un Ma ija v Stari \a* ^r* \ :'mu. ProsiTs je posestnika Planinca Pavla j jo spre ime v s'užbo. kar st- je tudi / ' 1 >. Co^p.^ar jf^ »e po»*«1 prihodnji dau os ■ !o v ' '/tiji g ;zd. Dopoldne pa se ie pred-časno vrnila /. dela in ugotovila, da ni :ii-koaa^ doma Z dvoišča je pobrala sekiro« l njo navalila na hi:na vrata in jih povsem razbua. Iz sobe jc ukradla mlada vlomilka dve ženski obleki, eno bluzo iti dva para ženskih nogavic v skupni vre-u >stj VSO din Z ukradenimi predmeti je p< ii g-nila in se skriva ped orožniki Mlada vlo-milka ima na vesti še celo vrsto grehov. DOIGO BOLAN Profesor zgodovine: No, Briški, z'a1 ste pa zopet v šoli. Morali boste mnogo dohiteti. Kako doV20 e'e pa bolehali' Dijak: Od časov Marije Terezije gospod profesor. Mestni poerehni zavod Občina Liubliana Naš preljubi papa, stari papa in tast, gospod Ivan Kraker nas je po delapolnem življenju v 85. letu starosti za vedno zapustil. Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v petek, dne 11. t m. ob pol 3. ari popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ul. 7, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 10. novembra 1938. ŽALUJOČI OSTALI. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din L—, davek posebej. Za pismene odgovore glade malib oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAZTIO Nepremocijlve Hubertu se trenćkote in vse vrste deznib plaeeev. oblek, perua t L d. najboljši nakup pri P R E S R E R. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14. SO PAK fc^N * l^AJfc ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnlc. Ve* lika zaloga perja po 6.75 din, »JulijanA« Gosposvetska c 12 DO OSIJEKA " prevzame tovorni avto prevoz blaga. Naročila do vključno 12. t. m. v gostilni Tur k, Stre liska 22. 2612 JMi A s r- Beseda 90 par. davek posebej Najmanjši znesek » Oba VRTNE OGRAJE železobetonske, hitra dobava. Načrte, proračune, vsa stavbna dela poceni in solidno Izvršuje RUDOLF TERCELJ, stavbeno podjetje pri novi cerkvi v ćiški pri Ljubljani. 2429 PSA OVČARJA z rodovnikom prodam. Naslov v upravi Slov. Naroda. 2595 KLIŠEJE ENO V^BAtVNE JUGOGUAFIKA \mm nasipa SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši meoek S utn ■ 4 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: »ANOS«, Maribor. SJtf. 100% PRIHRANKA NOGAVICE IN ČEVLJE ŠTEDI »S ANO PED« prašek za čevlje Stane 2.— Din. — Drogerija JančigaJ, Ljubljana, Krekov trg. Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Rnafljeva ulica štev, 5 >S L O VENSKI NiftODc, cotrttk, 15. Božidar Jakac razstavlja Pred 20 leti je prvič razstavil v Ljubljani — Jubilej »lavlja z lepo razstavo portretov i« pokrajia Ljubljana, 10. novembra Slikar Božidar Jakac. veliki romar med natimi umetniki, je razstavil svoja dela v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo je sam vpričo štev Inih predstavnikov naše javnosti, tovarišev umetnikov in umetnosti ljubečega Občinstva otvoril razstavo svojih portretov in pokrajin. V svojem govoru se je spomnil na 1.1918, ko je z nekaterimi tovariši prvič razstav51. Dvajset let izredno plodnega dela ima za seboj, dvajset let iskanja lepote in romanja po svetu. cea- Soi:dar Jakac se je rodil 16. julija 1. 1899 v Novem mestu, kjer je obiskoval limnazijo, dovršil pa realko v Idriji. Kot vojak je služil v svetovni vojni ter se udeležil bitke pri Piavi. Od takrat so njegovi prve risbe, ki jih je razstavil pred 20 leti na petnajsti umetnostni razstavi, ki jo ;je priredil Rihard Jakopič. L,. 1919 Je-Jakac odšel na akademijo v Prago, študiral je pri J. Obrovvskem in pri Thieleju, grafiko pa pri Bromseju. Med tem časom je večkrat prepotoval Nemčijo. L. 1923 je dovršil akademijo z odličnim uspehom. L. 1925 je odšel za leto dni v Pariz in med tem prvič obiskal Tunis. Nato se je vrnil v Ljubljano in poučeval risanje na II. državni realni gimnaziji. L. 1928 je drugič jdpotoval in se pomudil v Afriki. Nasled nje leto se je napotil v Ameriko ter prepotoval Združene d i zave od Atlantika do Pacifika. L. 1931 se ie vrnil v domovino. Izdal je a sodelovanjem pesnika Mirana Jarea obsežno knjigo popotnih spominov »Odmevi rdeče zemlje«. Naslednje leto je izdala Umetn'ška matica njegovo monografijo v redakciji dr. Dobide. Potoval je Jakac tudi mnogo po Jugoslaviji in večkrat po Italiji. L. 1936 je preživel več mesecev' na Norveškem in prišel preko Severnega rtiča do Kirkinesa. . -Od !. 1932 ž:vi Božidar Jakac v Ljublja-nv.?*sWka pokrajine, zadnja leta pa se je posvetil močno portretu. Portretiral je šte- vilne znane osebe iz javnega življenja, po vsej državi so znani njegovi portreti Nj. Vel. kralja Petra n., kraljice Marije in pokojne romunske kraljice Marije. Mnogo se je udejstvoval kot graf'k, ilustriral je več pesniških zbirk, razne mladinske in druge knjige. Sodeluje kot ilustrator pri revijah, 1.1932 je izdal prvo slovensko izvirno grafično mapo Gradnikova »Pisma« v lesorezu. Njegova dela vise v raznih ga-lerijah. Od 1.1919 do letos je Božidar Jakac priredil 74 razstav in 12 samostojnih kolektivnih razstav. V Ljubljani smo videli že 6 Jakčevih kolektivnih razstav, kolektivne razstave pa je priredil še v Zagrebu. Pragi. Par:zu, Clevelandu in Los Ange-lesu. Za sedanjo razstavo, ki bo odprta do 28. novembra, je pripravil Jakac lep katalog na umetniškem papirju s številnimi reprodukcijami. Za uvod mu je napisal mojster Rihard Jakopič v katalog: Kje so časi? Kakor je razpihal jesenski veter suho listje po mračnem ozračju, tako so sfrfotala leta mojega življenja v večnost. Ostali pa so spomini. In zdajle v tihi samotnosti se mi vzbujajo prijazno, kakor iz rožnatih sanj. Pred dvajsetimi leti sva se našla z mojim mladim prijateljem. Takoj, ko se mi je prikazal in mi pokazal nekaj del svojega umetniškega stremljenja, sem ga vzljubil in sem si rekel: Ta je pravi, iz tega bo nekaj . . . Prav te dni mi je prišla v roke neka fotografija iz časov, ko smo mi mladi — prosim. — oprostite mi — mislil sem reči: ko so mladi prirejali umetnostno razstavo v Novem mestu. Obkrožen od nadepolne mladine sedim spredaj v sredini (na fotografiji) jaz, dostojanstveno, ker takrat sem štel že 50 let. Spominjam se: v srcu mi je rogovilila še mladost ampak sram me je bilo. Zaradi tega se tam tako modro držim, ker tako je zahtevalo takratno življenje mladine (življenje po starih zakonih: starost je modrost). Poleg mene sedi moi mladf prijatelj Jakac. Dvajset let je minilo od tedaj. Moje življenje gre h koncu, tvoje gre kvišku. Zberi vse svoje moči. Ne omaguj! Življenje ie trdo. Ampak za nas umetnike je le eno potrebno. Držimo se tistega, kar nam je Bog naložil. Dvajset let je minilo od tedaj, ko sva «e spoznala. Jaz padam, ti rasteš. Danes kažeš slovenskemu narodu tisto, kar si zmogel v dobi 20 let. To je tista vrednota, ki jo more in mora dati človek svojemu narodu in človeštvu. Zdaj, ko praznuješ dvajsetletnico svojega umetniškega udejstvovanja. ti želim, kar ti morem najlepšega želeti. Zdravje in vse kar izvira iz zdravega telesa in zdrave duše: ljubezen^ radost, volja — vse drugo boš moral pač sam storiti. Ne boj se! Važna tujsko prometna konferenca 1 i ..* na Sušaku Tujski promet bomo dvignili, če bomo znižali cene v gostinskih obratili Ljubljana 10. novembra Zadnje dni novembra bo na Sušaku vse državna konferenca tujskoprometnih interesentov, katere se udeleži tudi minister f a trgovino inž. Kabalin \*a konferenci se zbero zastopniki gostinskih obrti in ob ravnavali bodo razna tujskoprometna vprašanja, zlasti vprašanje znižanja cen v gostinskih ob atih: hotelih, restavracijah, go-štHcah in kavarnah. Zanimivo je da lastniki gostinskih obratov sami priznavajo nujno po'rcbo znižanja cen, ker it sicer izključeno, da bi se dvignil naš tui*k- promet kljub vsej privlačnost1 naših epih krajev na Jadranu in drugod. Let.is jc bilo, dograjenih in otvorjenih več hotelu v in gostinskih obratov, a tujcev je bilo manj kakor lani. Ker so cene v Italiji nižje, so sli naši lctoviščarji raje tja. Luni ie bilo T*t..o, v Opr.tiji nad 2500 Beograjčanov .Cene morajo brezpogojno znižati! To pa bo možno--le tedaj, če se bt>du /nižale previ*ukc takse, ki jih je sedaj kar 47 Nadini tujskoprometnim interesentom bi bilo -treba nujno priskočiti na pomoč z ugodnimi krediti, za katere morajo plačevati zelo visoke obresti, ki odvzamejo hotelirjem zvezi z davščinami ves dobiček. Zato je "vsakršen napredek ter dvig tujskega prometa izključen, dokler se ne odpravijo VTšaj- glavni nedo-tatki. M "Na sušaški konferenci se bo razpravljajo/" o novelC. obrtnega zakona, o prometni pofifiki,' o telefonski službi, turističn' propagandi in o vseh drugih vprašanjih, ki sc tičejo našega tujskega prometa. Priznati je treba, da so zahteve naših hotelirjev utemeljene Treba je zmanjšati davčna bremena in nuditi ljudem cenen kredit. Vaši hotelirji bi potiebovali tako podporo vlade, kakršno uživajo hotelirji v Italiji. Tako bo mogoče znižati cene v gostinskih obratih še izpod cen v Italiji, za kar imamo vse potrebne pogoje in lahko prednjačimo marsikateri drugi državi v Evropi. Skrajni čas jc. da ukrenemo pri nas nekaj konkretnega Gostilničarji in hotelirji ter ostali tujskoprometn' interesenti bodo storili s svoje strani gotovo vse. kar bo v njihovi moči. Treba je torej, da store isto tudi odločujoče oblasti in tako bo prišlo vprašanje našega tujskega prometa zopet korak dalje. LMcIeženccm konference na Sušaku bo dovoljena polovična voznina. Predvideni so razni izleti, vožnje po morju itd. Podrobna pojasnila dobe interesenti pri pristojnih združenjih. GEOMETRIČNA SREDINA Nevesta: Lojze, nc pozabi, da imam desetega rojstni dan. dvajsetga pa god. Ženin: Dobro, šopek ti pošljem petnajstega. OTROŠKA Mati se vrne domov in pravi sinčku: Mihec, moj mazinček mi pravi, da si bil poreden. Minec se pa brž odreže: — Beži no, mamica, tega ti pa že ni mogel povedati, ker si ga imela s seboj. Mol navade Ce se kdo nauči v službi točno izpolnjevati svoje dolžnosti in strogo držati se predpisov, mu preide to v meso in kri tako, da ostane tak do smrti. To se je pokazalo pri Bili u Scroggsu, ki je polnili 50 let zvesto služil neki angleški železniški družbi, nedavno je bil pa vpokojen. Sklenil je zgraditi si hišico na griču, od koder bi lahko na stara leta videl železniško postajo, kjer je toliko let vestno služil. Ravnatelj železniške družbe mu je pa dejal: »Kaj bi si zidali hišico, mi vam postavimo tja star, toda se dobro ohranjen vagon, pa boste stanovali v njem, kakor v salonu.« Bili Scroggs je ravnateljevo ponudbo hvaležno sprejel, čez nekaj mesecev se je hotel ravnatelj prepričati, kako mož živi in kako se počuti v vagonu. Odšel je na grič, toda predno je prispel do Billovega bivališča, je jelo liti. Pospešil je korake in kaj mislite, kaj je zagledal? Stari Bili je sedel pred svojim vagonom v dežnem plašču in vlekel pipo. — Zakaj pa sedite v takem nalivu zunaj. Bili? Kaj hočem, ravnatelj, ko ste mi pa dali vagon za nekadilce. 10 pravil občevanja z ljudmi Francoska revija >Pere Maruuette« je objavila deset dobrih nasvetov, kako je treba občevati z ljudmi. Uredništvo pravi, da si lahko človek olajša vsakdanje življenje in da mu je prijetno na svetu, če se drži naslednjih pravil: -^t. Povej vedno malo manj nego si misliš. Govor^ z nizkim tihim in prepričevalnim glasom. Nikoli ni tako važno to kar poveš, temveč to kako poveš. 2. Obljubuj previdno, toda svoje obljube vestno izpolnuj in sicer pod vsakim pogojem. 3. Pohvali vedno dobro storjeno delo ne glede na človeka, će pa že moraš kaj kritizirati, izreci vzpodbujajočo sodbo, ne pa zlonamerne. 4. Zanimaj se za svoje sodržavljane, za njihovo delo, prizadevanja dom in rodbino, če srečaš zakrknjenega in nezaupljivega človeka, mu pokaži, da misliš o njem dobro in da ga spoštuješ. 5. Bodi vesel. Svoje skrbi, bridkosti in težave skrivaj pod smehljajem. 6. Ohrani zdravo pamet o vseh vprašanjih, o katerih debatiraš. Debatiraš lahko, ne da bi se prepiral. Izobražencu ni treba soglašati z mnenjem drugega in vendar ostaneta prijatelja, 7. Ne neguj spletk. Tvoje načelo bodi: će ne morem povedati o človeku nič dobrega, pa raje ničesar ne povem. 8. Pazi na čustva svojih bližnjih. Dovti-pi in posmehovanje na njihov račun jih more raniti tam, kjer bi to najmanj pričakoval. 9. Ne zmeni se preveč za strupene opazke o sebi. Misli pač. da jim itak nihče ne verjame. 10. Ne bodi preveč ozkosrčen v svojih pravicah in zahtevah. Opravljaj dobro svoje delo, bodi potrpežljiv, pazi na svoje zdravje in ne pozabi, da je ena največjih vrlin samozataje van je. Turški pregovori in izreki pade v mor^, se oprime tudi gada. Naj bo sladkor bel ali črn, vedno ima s\*oJ okus. Meso vsake ptice se ne da jesti. Zapirajo stajo, ko je konj že ukraden. Če so ti rekli, da bij, ti niso rekli, da ubij. Allah je sovražnik ponosnega. Zadnji lisičin brlog je krznar jeva trgovina. Na nizkem oslu ni težko jahati. Skupaj jesti, skupaj gladovati. Len pes se ne utrudi s tekanjem. Govori o angelu, pa boš zaslišal šum njegovih kril. Mar pada izpod neba kaj, česar bi zemlja, ne hotela sprejeti? Gluhec st o vsem napravi svojo sodbo. Revščina je vroča srajca. Gnezdo slepega ptiča spleta Allah. Velblod je iskal roge, pa je »zgubil ušesa. Plešasti glavi je glavnik zaušnica. Ne kupuj *ibe, ki še plava v morju. Kdor nima srajce* sanja vsak dan o desetih metrih platna. : Poijubi ponižno ro-fcb, ki je ne moreš odsekati. Vprašaš bolnega, če hoče ležati v poste-IJU Oglej si rob in kupi platno, oglej si ma- ter in vzemi hčer.___ _ NESPOSOBNI"URADNIK — Zakaj so odslovili novega knjigovodjo? — Zato. ker ne samo da je spal med uradnimi urami, temveč je cek> tako smrčal, da je zbudil vedno tudi gospoda ravnatelja v sosedni sobi. .... Viljemov beg pred 20 leti Zgodovinski dogodki v Spaa 16. novembra ponoči Prvi novembrski dnevi leta 1918 žive v žalostnem spominu nemškega naroda. Posebno mračna sta bila 9. in 10. november, ko je cesar Viljem II. skrivaj zapustil svojo domovino, šele nedavno je bilo v berlinskem zgodovinskem arhivu ugotovljeno, da se je nekoč ponosni Viljem pripravljal aa beg že dolgo pred koncem svetovne vojne. Viljem je vedel, da bo odvisno vse od šoferjeve spretnosti in poguma, če bo moral po izgubljeni vojni bežati. Zato si je izbral za to težko nalogo svojega osebnega šoferja Viljema VVernerja, ki ga je bil podedoval po slovečem športniku, newyorškem milijonarju C. O. Dismoreu. Kako ga je dobil? Ko je pred leti ta ameriški bogataš umrl, je dobil njegov osebni šofer zelc laskavo brzojavko naravnost iz Viljemove kabinetne pisarne. Ponuđeno mu je bilo pod izredno ugodnimi pogoji mesto prvega šoferja nemškega cesarja. "IVerner je ponudbo sprejel in se takoj odpeljal v Nemčijo. Takrat je imela cesarska garaža 25 avtomobilov. Trije med njimi so bili na razpolago samo cesarju. Limuzina >Mercedes<£ je vozila vsak dan med obema palačama v Postda-mu in Berlinu, drugi avto je bil znamke »Bem«, močan, za hitro vožnjo na večje daljave določen voz, tretji je bil pa težak avto, ki so ga rabili samo za vožnje po težkem terenu, večinoma v goratih krajih. Vsi trije avtomobili. namenjeni cesarju osebno, prav tako pa tudi cesaričin osebni avto, so bili svetložolte barve, okrašeni z medeninastimi okraski, bolj praktičnega, nego dekorativnega značaja. V splošnem je bil cesarjev osebni avtomobilski park kar se tiče motorjev in karoserij dober, po svoji zunanjosti pa dokaj skro-men. Trinajst let je upravljal zelo inteligentni šofer VVerner cesarjev avtomobilski park, jeseni 1918 je pa rešil bežečega cesarja, šele zdaj, po 20 letih, je široka jav- nost zvedela, kaj se je zgodilo 16. novembra ponoči na holandski meji. 2e v prvih novembrskih dneh je vladala v nemškem generalnem štabu v Spaa velika potrtost. Neprestano so se v generalnem štabu posvetovali in 9. novembra cesar ves dan ni zapustil konferenčne sobe, od koder je šla brzojavka za brzojavko, sel za slom, kjer so neprestano peli telefoni in kamor so ves dan prihajale po radiu nove vesti. Na prvi pogled se je v generalnem štabu poznalo, da se godi nekaj izrednega, da je nastal kritičen trenutek, ki lahko temeljito izpremeni usodo Nemčije. Okrog devetih zvečer j« višji komornik baron von Freudenberg naročil cesarjevim šoferjem, naj bodo pripravljeni z avtomobili v zgodnjih jutranjih urah na daljšo pot k neznanemu cilju. Obenem je zapovedal, naj šoferji odstranijo vse svoje znake na livrejah, cesarske znak|e na avtomobilih pa vsaj zamažejo z barvo, če jih že ne morejo odstraniti. Tudi cesarske zastavice so morali sneti s hladilnikov. V generalnem štabu je bilo vse narobe. Nihče več ni dvomil, da pomeni že to povelje samo po sebi tajni cesarjev beg. Avtomobili so bih' pripravljeni od treh zjutraj. Točno ob štirih je dobil šofer Wer-ner povelje, naj krene z avtomobili iz Spaa in se ustavi na cesti 14 km od mesta pri železniškem prelazu. Iz generalnega štaba so poslali 12 avtomobilov cesarskega parka in to čudno avtomobilsko karavano so vodili trije osebni avtomobili pod VVernerjevim vodstvom. Kovinski znaki so bili z avtomobilov odstranjeni, grbi na hitro roko pobeljeni z lakom. Na določeno križišče je kmalu po prihodu prvih cesarskih avtomobilov prispel Viljemov dvorni vlak, iz katerega je izstopil cesar s svojo družino. Za to previdnost so se odločili v strahu, da bi vojska ne zvedela za cesarjev pobeg in da bi mu ga ne preprečila. Bilo je hladno, megleno jutro, ko se je dvorni vlak ustavil sredi proge, v neposredni bližini železniškega prelaza, Viljem je izstopil iz vagona, tresel se je od mraza in zavihal si je ovratnik svojega plašča. Hitro je odšel po stezici ob progi proti avtomobilom. Takoj je sedel v svoj avto, ki ga je šofiral VVerner. K njemu je prisedel general von Hirschfeld, v drugem avtu se je peljal general von Essdorf z ritmojstrom von Inslemanom. Tretji avto je zasedla cesarjeva osebna služinčad. Prvi avto je krenil naravnost k pičlih 100 km oddaljeni holandski meji. Na d krajem je ležala gosta megla, tako da so morali avtomobili voziti zelo počasi po razvoženih in blatnih cestah. 15 ur so rabili cesarski avtomobili za teh 100 km. To je bilo 15 ur smrtnega strahu. Cesarja spremljajoči častniki so držaji samokrese v rokah, da bi osebno branili Naxodno Oltarno« Fran Jatan — Za upeavo In taaeratm del Usta Oton ChriKtof — Vat v Ljubljani