„ f St. 124 Izbaja, izvr.emši Asiškaga it. 20 j)isma se ne sprejemale Prof. F. Peric. — Lastni- c maša za mesec L 7.—, 3 meset. Za inozemstvo mesečno 5»lir več, tomnte con la posta) m:«!, v sredo 87. maja 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik Ig __ot. jNaroćnina — in celo leto L 60.—* Telefon uredništva in uprave It. 11-57. cDINOST Posamezne Itevllke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi «e taiunajo v Širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 o«nl osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1—, oglasi denarnih sAvodO* mm po L 2.--Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L S.— Oglasi naročnina In reklamacij se pollljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, tfifcfA sv. Fran Šiška Asttkega §tev. 20. L nad. — telefon*urednlitva in Uprava 11-97 Kultura mim Uu^tua y pointKih ijutisKesa mm Bilo je že povedano neštetokrat. Vendar na' ponovimo danes zopet, ker imamo p >-vod ki nas naravnost sili k temu. Mi trdimo vedno, od leta 1918 sem, da je eden glavnih vzrokov za sedanje zgrešeno postopanje napram našemu ljudstvu v dejstvu, da so naši sedanji gospodaru prišli semkaj povsem nepoučeni, oziroma popolnoma krivo informiram o raz-merah in o ljudstvu v teh Kako naj bi si drugače razlagah izraze začudenja mnogih med njimi, ker niso nas h tu — barbarov?! Večkrat smo ze omenjali v tem listu slučaje: kako je neka odlična dama došla med naše ljudstvo, vzkliknila presenečena: Čudno, saj so nam pri nas vedno govorili, da je ljudstvo onkraj gorice na najnižji stopnji kulture; kako so se čudili ko so videli, tudi stare ženice, ki nov. Tudi drugorodnih. Pri teh poslednjih krotfi smatrajo da bo Narorfm blok yse-rnore to najusodnejše le na podlag ld kakor &e£č, ^ŽJ?^^ 4f ^ s| nh ie to lfudstvo ustvarili samo! Ru- ne oficijelno do prihodih oblastnih voženje teh podlag " m »finskem ie-hitov. VlaAi ra&una. da bodo racttČevcl pri I šole v materinskem je- lite v. Vlada raftnna, ziku, ustanove za širjenje naobrazbe v je- teh oblastnih volitvah nedvomno propami, ziku ki ga ljudstvo razume - je - nekul- vsled česar se b^pohttka ^^m^n^a turno delo! Pa tudi politično kvarno, ker [bloka napram opo«^4 se bolj utrdila, m so bile na potu v cerkev, z molitveno knjižico v roki; kako so funkcijonarji, ko so videli kakega starčka, kako si nadevi,e naočnike, da položi svoj podpis na predloženi mu zapisnik, vzkliknili začudeno: c Kaj, tako star, pa zna pisatiU; kako jim je bilo, kakor da imajo pred seboj nov, nepričakovan svet, ko so videli, kako in s kakim razumevanjem in zanimanjem tudi naše priprosto ljudstvo čita knjige m liste, tn kako se zanima za javne stvari; kako je — ta slučaj je posebno kričeč — neki visoki funkcijonar menil: «Cudno. Jaz poznam vendar vsa narečja Italije, aH tega, ki govori to ljudstvo, nikakor ne morem" razumeti!» Mož očividno ni vedel da jezik, ki ga govori to ljudstvo, nt — italijanski, ni vedel, da ljudje, ki živijo na tem ozemlju, niso Italijani! V dveh glavnih zmotah so prišli torej naši novi gospodarji semkaj: mislili 30, da so to Italijani, ki jih je le avstrijski režim umetno in nasilno nacijonalno izkvaril; niso vedeli, da je slovansko ljudstvo prastaro naseljenje, ki si je — kljub hotenju svojih avstrijskih gospodarjev — ustvranlo svojo narodno kulturo in svojo književnost. ki ljubi svoj jezik in svojo narodno bitnost z živo narodno zavestjo in tudi politično dozorelo, kar je končno — tudi to moramo ugotoviti vnovič — priznaj v svoji knjigi celo bivši generalni civilni komisar in sedanji italijanski senator Mo- sconi. , " . Rekli smo, da je poseben povod, da osvežimo v -spominu gori navedene pojave začudenja, posebno pa presenečenja, da so našli tu ljudstvo na razmeroma visoki stopnji kulture. Z operatom ljudskega štetja so nas sicer decimirali, skrčili so naše število skero za tretjino — na papirju, kakor je razvidno iz včerajšnjih uradnih podatkov o uspehih ljudskega štetja. Ali dvojnega vendar ntso mogli potajiti: v prvo ne našega narodnega obstanka na tem ozemlju, v drugo pa kuTturnosti našega ljudstva. Kajti najzgovornejši znaik o kulturnosti kakega ljudstva je, kako razširjeno je v njegovi masi znanje pisanja in čitanja. Za presojanje kulturnosti ljudstva je zanesljivo merilo vprašanje, kolik odstotek tvorijo analla beti, osebe, ki ne znajo pisati in čitati? Narod, v čigar masi je razširjena pismenost, je kulturno razvit, je naobražen. Uradni izkaz o osebah, ki znajo v naši Julijski Krajini pisati, podaja nastopne podatke po političnih okrajih, ki so bili še v veljavi koncem leta 1921., ko se je vršilo zadnje ljudsko Štetje. Gorica 93 od sto. Gradiška 92, Tržič 90, Sežana 95, Tolmin 93, Idrija 93, Postojna 93, Trbiž 96, Trst 94, Koper 78, Lošinj 77, Poreč 60, Pazin 51, Pula 76. VoIosk.oOpa-tija 82 Zader z otoki 82. Na sploh: 85 od sto! Ker slovansko prebivalstvo v navedenih političnih okrajih tvori dejanski veliko večino skupnega prebivalstva, moremo reči, da so ti podatki zanesljivo merilo za kulturno stopnjo našega ljudstva. Če nadalje uva^ujemo dejstvo-, da je največji odstotek ana'fabetov med našim življem v Istri, potem dejstvo, da je ta naš živelj istotakcf bister, zdrav in ukaželjen kakor vsi drugi deli, in slednjič dejstvo, da so v deželi istrski od nekdaj gospodarili njegovi narodni nasprotniki, ki so z vsemi sredstvi ovirali razvoj pismenosti med njim, ter da bi se bil, če bi bil živel v drugačnih razmerah, vse drugače razvil kulturno, nego se je mogel pod neusmiljenim pritiskom: potem moremo reči smelo, da bi bil odstotek alfabetov, oseb, ki znajo pisati in čitati, še izdatno večji. Pa tudi odstotek 85, ki ga izkazuje uradno poročilo, je časten za naše ljudstvo in se ga nam ni treba sramovati pred drugimi narodi, ki se ponašajo s svojo visoko kulturo! Posebno še — ponavljamo — ker se je moral kulturno razvijati in ustvarjati svoje kulturne vrednote ob najneugodnejših okolnostih, le iz sebe, tako da moremo reči, da je njegova naobraženost pristno samonikla. Te ugotovitve naj bodo v odgovor vsem, ki hočejo s kulturnimi razlogi opravičevati politiko raznarodovanja našega ljudstva. Gornja statistika govori, da je vse sklicevanje na kulturne namene le zgolj — pretveza za politiko jezikovnega imperijalizma. Italija je kulturna država. Ravno kot taki ji je neogibna dolžnost, da pospešuje kulturna stremljenja vseh svojih državlja- tako oviranje kulturnega stremljenja jem lje državi ugled pred vnanjim svetom. S tem bi bila izvršena naloga in namen tega čianka. Še par ugotovitev, značilnih za presojanje veljavnosti podatkov v uradnem poročilu glede občevalnega jezika prebivalstva. V Trstu in v Gorici n. pr. ne bi bilo — glasom teh podatkov — niti ene osebe, ki bi govorila srbsko-hrvatski ali nemški jezik. Neoporečno pa je, da živi v Trstu veliko število Hrvatov in Srbov. Te je štetveni operat brez dvoma prištel k italijanskemu prebivalstvu. Vse te so enostavno potajili. Ali je to namen statistike? Statistična vednost je v številčnem ugotavljanju pojavov za praktične potrebe. Zato pa mora predočati resnične razmere, ne pa služiti kakim željam in političnim špekulacijam! Statistika se ne sme izne-verjati svoji pravi, resnični in edini nalogi. Seja poslanske zbornice Nadaljevanje razprave o reformi zakonikov RIM, 26. Predsednik on. Casertano je otvoril sejo ob 16. uri. Ob prečitanju zapisnika se je zbornica spomnila smrti poslanca Luigi Siciliani, ki je bil izrazit naci-jonalist in proti vsakemu popuščanju Italijanov v Rapallu. On. Ciano je predložil zakonski načrt o reorganizaciji višjega mornariškega poveljstva. Zahteva! je, naj zbornica razpravlja o tem načrtu po nujnem postopku. Zbornica je 9prejela nujnost zakonskega načrta. Nato se je nadaljevala razprava o zakonskem načrtu, ki daje vladi pooblastila, da popravi kazenski zakonik, kazenski pravdni red, zakone o ustrojstvu sodišč, ter civilni zakonik. Razprave »o se udeležili Putzolu, Gasparotto in Barbiellini Amidei. _ Italijansko-jugoslovenska konferenca v Puli PULA 26. Sinoči se je v dvorani deželnega odbora otvorila konferenca za ureditev premoženjskih interesov pokrajine, okrajev in oibčin, katerih teritorijalna okrožja so bila izpremenjena na podlagi izvršitve pogodbe v Rapallu. Za Italijo so bili navzočni predsednik sen. Chersich, prefekt Cassini, prof. Dra-ghicchio (tajnik), dr. Farina Giordano Lanza in ar. Steffe. Jugoslavijo sw> zastopali dr. Laginja, predsednik, Trimajstić, Andrsić, Zukar, Antončić in Jelusić. Prof. Cassini je v imenu italijanske vlade pozdravil jugoslovensko delegacijo. Nato je sen. Chersich otvoril konferenco. Dr. Laginja je v imenu jugoslovenske vlade izrazil željo, da bi konferenca rodila obilne sadove. Na predlog dr. Laginie je bil imenovan za predsednika sen. Chersich. Konferenca bo jutri nadaljevala svoje delo. _ Selu narodne skupštine Zakon o poljedelskih kreditih — Pavle Radić v Zagreba BEOGRAD, 26. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je pričela ob 10. uri. Po izvršitvi običajnih formalnosti je prišla na dnevni red razprava o zakonskem načrtu o kmetijskih kreditih. Zastopniki posameznih opozicijskih parlamentarnih klubov s>o povedali mnenje svojih skupin, nakar je vajo da ne more več biti govora o eliminiranju samostojnih demokratov iz vlade. Aranžman z radičevci bt bil, 6e se dogodki razvijejo zanje ugodno, po računu ri. L. mogoč šele v jeseni._ Justifikacija v Ljubljani • LJUBLJANA, 26. (Izv.) Danes je bil v Ljubljani obešen Simon Naglič, ki je dne 10. oktobra lanskega leta ustrelil svojo ženo na polju. Simon Naglič, u Spodnjega Bernika, je plačal nekemu Žnidarju ^00 dinarjev, da je pcnsilil njegovo ženo, predno jo je Naglič ustrelil. Naglič je stopil pod vešala popolnoma mirno in pripravljen na smrt. __ Pomilostitev sofijskih zarotnikov zavrnjena Tri nove smrtne obsodbe SOFIJA, 26. Kralj Boris je potrdil smrtno obsodbo proti atentatorjem Friedmannu, Zadgorskiju in Kojevu. Vojno sodišče je izreklo razsodbo v procesu proti članom protizakonitih komunističnih organizacij. Trije izmed njih so bili obsojeni na smrt. Od ostalih 43 jih je bilo 20 obsojenih na ječo od 8 do 12 let, ostali so bili oproščeni. BEOGRAD, 26. (Izv.) Bolgarska brzojavna agentura poroča iz Sofije: Vojno sodišče v Vrači fe zaključilo proces proti 43 komunistom, llei*im upora Sodišče je obsodilo 3 komuniste na smrt na veša-lih, 14 na 12 let ječe in 3 na 8 let Osta i obtoženci so bili oproščeni Na smrt so bih obsojeni Ivan Pavlov; Gjorgje 2ujev in Teodor Majdanov. Demobilizacija bolgarske vojske SOFIJA, 26. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da je vlada odredila odpustitev prvega kontingenta 3000 mož milice, ki so biH poklicani pod orožje vsled dovoljenja poslaniške konference. Odslovi-tev drugega kontingenta 10.000 mož bo odvisna od odgovora, ki ga bodo dale zavezniške vlade vsled korakov, ki jih je bolgarska vlada v poslednjem Času storila v Londonu, Parteu in v Rimu. ČeboslovaSld poslanec Baeran pobegnit ▼ Nemčijo DUNAJ, 26. Bivši čehoslovaški poslanec dr. Baeran, ki |e bil radi Špijonaže obsojen na štiri leta ječe ter izgubo mandata in doktorske časti, je v noči od sobote na nedeljo zapustil v avtomobil« Karlove Vari, kjer se je z dovoljenjem sodnih oblasti zdravil, ter pobegnil v Chemnitz na Saškem. Baeran je v zadnjem času objavil več člankov, v katerih opisuje svoje skušnje v zaporu in ostro kritizira razmere, ki vladajo v čehoslovaških zaporih. Ti članki so daH povod za novo kazensko postopanje, ker so jetnttki pazniki dvignili obtožbo proti BaerantL V nekem pismu, k& ga je Baeran poslal v Prago, sporoča, da bo iz Nemčije deloval za dokaz resnice o »rojili trditvah, vendar oa se .mu ne zdi, da bi se vrnil na Čehoslovaško. VzneniM radi MMm usodi Sneg in megla na obzorju WASHINGTON, 26. Rok, v katerem se je upalo, da bodo prispela poročila o Amundsenu in tovarišev, je že potekel, tako da se misli že na to, da bi se odposlalo pomožno ekspedicijo v polarne kraje. Označuje se za možno, da bo mornariški ui aid odposlal posebno lćtalo, ki naj bi u-gotovilo sedanje bivališče Amundsena in tovarišev. OSLO, 26. Iz Spitzbergov doznava «Sje-farts-Tidende»: Do ene zjutraj ni nobenih poročil o Amundsenu. Ladja «Hob.by», ki se je vrnila v Wel-senbucht, poroča o nevarnih vremenskih razmerah. Med Amunds-enovimi tovariši vlada precejšnja potrtost, ker se Amund-sen še ni javil. Če so odpovedali stroji, mu bo treba ostati dalj časa v ledu. Vreme je ostro. Tempratura je nekaj pod ničlo. Severno od otoka Amsterdam je opazil kapitan ladje «Fram» odprto morje, kjer bi letala lahko pristala. List javlja dalje iz Newyorka, da bo ekspedicija MacMillana s tremi mornariškimi letali takoj odplula v polarne kraje, če v kratkem ne dospejo poročila o Amundsenu. MILAN, 26. «Corriere della Sera» poroča iz Londona z današnjim datumom: Amundsenovi tovariši na Spitzbergih do včeraj popoldne še niso prejeli nikake vesti od Amundsena. Ta informacija, ki 90 jo dobili londonski listi danes ponoči, je vzbudila v vseh londonskih krogih veliko razburjenje, zlasti zato, ker vest dostavlja, da se je vreme v polarnem okrožju znatno poslabšalo. PARIZ, 26. Odkar je Amundsen odletel, govore vsi radiogrami, da se mu je zgodilo nekaj nepričakovanega. «Fram» poroča o nenadni izpremembi vremena, megli in padanju snega. Ne ve se, aH se je morebiti aparat -poškodoval, ko se je na tečaju spuščal na zemljo, ali pa je moral na povratku kje pristati. OSLO, 26. Tukajšnjim listom brzojav-ijajo s Spitzbergov, da grozijo pokrajinam severnega tečaja nevihte, ki bodo prisilile Amundsena k takojšnjemu povratku, ako mu bo ta še mogoč. Meteorološka opazovanja napovedujejo za jutri sneg in meglo. Francoski senat sprejel finančni proračun. PARIZ, 26. Na začetku današnje seje senata je predsednik prebral pLsano senatorja jGigona, ki* je podal ostavko kot senator pokrajine Sarthe. Ta ostav'ka ima svrho, da omogoči Caillauxu zopetno izvolitev v senat. Nato je senat nadaljeval razpravo o činan-čnem proračunu za leto 1925. Senator Daus-set, poročevalec, je poudaril, da se tudi komisija strinja s finančnim ministrom v predlogu za politiko deflacije. Senat je proračun odobril. Caillaux napoveduje nove davke. PARIZ, 26. Finančni minister Caillaux je podal v zbornici nekaj izjav o smernicah svoje gospodarske politike. Cailla*ix je predvsem poudaril, da je treba spraviti državni proračun v ravnovesje; treba je odstraniti deficit 4 milijonov frankov. V ta namen ne bo sicer POZIV! Slovani v italijanski kraljevini ne smemo dalje odlašati. Misel, ki se je posebno zadnja leta že večkrat javila med nami, se mora končno udejstviti. Ustanovimo po vzgledu, ki ga daje skoraj ves kulturni svet in nam ga dajejo tudi naši sodržavljani v raznih bolj naprednih središčih, svoje DRUŠTVO ZA ZVEZO NARODOV! Velika organizacija držav, ki se imenuje «Liga nacij» ali «DTUŠtvo narodov» in so jo ustvarile mirovne pogodbe kot zaščit-nico miru med narodi in pospeševateljico njihovega vedno tesnejšega sodelovanja in zbliževanja, deluje že več let in pridobiva vedno večji vpliv. Nujno je treba, da se naše ljudstvo dodobra pouči o tej meddržavni organizaciji, posebno pa, da se pridobi in navduši za načela io vzvišene idčale, ki se je iz njih rodila in jim mora služiti. Da se to doseže, je treba skupnega trajnega dela in tej svrhi odgovarjajoče organizacije. Zato poziva podpisani pripravljalni odbor rojake po vsej Julijski Krajini brez razlike spola in stanu, politične smeri in svetovnega naziranja, da se priglasijo za člane novega društva. USTANOVNO ZBOROVANJE «DRU-STVA SLOVANOV V ITALIJI ZA ZVEZO NARODOV» se 9 tem sklicuje za v petek, 29. t. m., ob 8. uri zvečer v uredniških prostorih « Edi nosti», v Trstu, via S. Francesco 20, L, s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo. 2.) odobritev pravil, 3.) pristop k italijanski zvezi društev za zvezo narodov, 4.) volitve. PRIPRAVLJALNI ODBOR. nilne davVe in sicer dopolnilni davek na dohodke od dela bo znašal 10%, na mešane dohodke 15% Ln na dohodke kapitala pa 20%. Poviška bodo proste plače uradnikov izpod 20.000 letno.__ Atentat na upravitelja lista «Action francaise» PARIZ, 26. Ko se je ravnatelj glasila francoskih liberalcev «Action francaiso Berger danes zjutraj vračal s postaje Saint Lazare, je neki neznanec izpalnl proti njemu stral iz revolverja ter nato naglo zbežal. Berger, ki mu je krogla predrla glavo, je bil prepeljan .v obupnem stanju v bolnišnico. Policija ni še izsledila atentatorja in tudi vzrok atentata ni še znan. vpeljal novih davkov, ampak povečal dopol- i stvo ZSSR. 16. stoletnica nicejskega koncila ATENE, 26. Grška cerkev bo proslavila v nedeljo na svečan način 16. stoletnico prvega ekumenskega koncila v Niceji, kateri se je sestal leta 325. Posebne svečanosti se bodo vršile na Krtu, kjer se hranijo relikvije po sv. Spiridijonu, enemu izmed cerkvenih očetov, ki so se udeležili nicejskega koncila. Trocki postane Član višjega sveta za drfovno gospodarstvo ZSSR. MOSKVA, 26. Agencija Rosta poroča, da bo Trocki v najkrajšem Času imenovan za člana višjega sveta za. državno gospodar- istim iMkii DNEVNE VESTI Nekdaj in sedaj Razprava u» ženevski konferenci ŽENEVA, 26. Na današnji plenarni seji_____ se je zadela sploAna razprava o poročilu j skimi okrožji, ki so se izpremenile radi iz- Včeraj smo sporočili v kratki vesti, da se je sestala v Puli italijansko-jugoslovenska komisija, da v smiislu svetomargeritskega dogovora med Italijo in Jugoslavijo prouči vsa vprašanja, ki se tičejo ureditve premoženjskih interesov pokrajin, okrožij in občin z zemlji- minister kmetijstva in vod Krsta Miletić - ^ Thomasa,"katero obravnava vse pro-jvedbe rapallske pogodbe označil glavne cilje zakona. Novi zakon , , ^ 7 + :___a_______a ■ t_______^ _ ima namen pospeševati kmetijstvo ter pomagati kmetom; zakon predvideva novo gospodarsko organizacijo «krajevno zadrugo». Ta zakon spada poleg tega tudi k onim zakonom, ki imajo namen, da zmanjšajo vse verske in plemenske razlike, ovirajo konsolidacijo države. bleme, katerim je mednarodni urad za delo posvetil svoje delovanje. Glavni predmet današnje razprave je bila ratifikacija wa-shingtonske konvencije za osernurni delavnik. O tem vprašanju je govorilo več ^ delegatov, oiea temi je zastopnik angleške vlade izjavil, da je Anglija sicer na splošno priznala natfelo osemurnega delavnika, ki j/v « vet mriUjoreov angleških ključi za danes razprava o tem zakonskem načrtu in naj se nadaljuje jutri. Kot drutfa točka dnevnega reda jutrišnje seje naj bi se stavilo poročilo anketnega odbora. Ra-dičevec Šuperina je predlagal, naj se stavi na dnevni red jutrišnje seje kot prva točka poročilo anketnega odbora in šele kot druga točka nadaljevanje razprave o poljedelskih kreditih. Predsednik je ugovarjal, češ da bi bilo to proti pravilniku, ki določa, da mora priti na dnevni red naslednje seje kot prva točka nadaljevanje razprave, ki se je vršila na prejšnji seji. Stališče delavcev, pa da kljub temu ne more sprejeti vvashingfeonske konvencije v njeni celoti, ko se pojavlja v Angliji prav močno delavsko gibanje za uvedbo petih delavnikov na teden. O vprašanju sta govorila še francoski daloga t Jouhaux ter Nemec Feig, ki je naznanil, da pripravlja nemški minister za deto zakonski načrt, ki bo v popolnem skladu z washingtonsko konvencijo. Roseonifev mandat potrjen ŽENEVA, 26. Mednarodna konferenca Iz nadaljnih poročil se doznava, da so ko- slovenske, na dogovorih, ki na) rešijo važna sporna vprašanja med dvema državama, med Italijo in Jugoslavijo, ter si izkazujeta medsebojno osebne ljubeznivosti. Vendar nam lega grenkoba na dušo, ko vidimo to spremembo med nekdaj in sedaj ob oficijelnih prilikah, ko pa ne vidimo pravega znaka želje, da bi prišla taka sprememba tudi v razmerje med obema narodoma! Sicer čujemo — priznavamo to — tudi izraze te želje, ali ne vid mo še dejanj, ki bi mogla uresničiti to, kar izražajo lepe nasede predsednika je zbornica odobrila, nakar je|za delo je s 66 glasovi proti 31 potrdila l!l___»L ac__1.1:..i______« «> «< t__i j i < »i t•. bila seja ob 12.45 zaključena. Vsled nenadnega nastopa Nikole Pašaća proti radičevcem se opaža med radičevci velika poparjenost. Pavle Radić je »klical za danes ob 10. uri sestanek poslancev HSS; medtem pa je nenadoma odpotoval v Zagreb, kamor je dospel danes ob 12. uri. V Zagrebtr se sestane s Stjepanom Radićem. Tudi ostale opozicijske parlamentarne skupine so zborovale danes. Opozicija je sklenila, da bo na v«« mogoče načine ovirala delo v narodni skupščini in sicer predvsem z interpelacijami na razne ministre. Kaj meni Hrvatska zajednira o vladi RR ZAGREB, 26. V krogih Hrvatske zajednice, kjer so že popolnoma uvideli katastrofo svoje politike, se odkrito govori, da mandat Rossonija kot delegata Italije delavski skupini._ Novi boli v Maroku Občuten poru vstaier FEZ, Uradno poročilo pravi: Kabill so napadli fcpanako fronto v pokrajini Ta-hatov. Abd-el-Krim je naročil zanje veliko število pnik Kabiti priznavajo, da so zgubili ▼ zadnjih bojih 700 mož, kakor se tudi potrjuje, oa so zgube vstalev v severni Uergi ogromne. Ugotavlja se, da so vstali zgubili samp vsled bombardiranja z letal 1500 mož. Davi je general Daug&n poveljnik severnega krHa, obdržal vojni svet z generali De Cfaambrunom, BAHottejem in Heuschom. ČASA BLANCA, 26. Semkaj prihajajo ___________ o dnevno Številna ojadenja, ki odhajajo od ni nobenega Spanja' o kaki vladi RR. Ti tu takoj na fronto. nosijo ob nje prihodu v Pulo prisrčno pozdra- ob zelenl4l raizah Kako srcčni bj ^ fte w vih razni do6tofan£tveniki. Prefekt Cassm, in prisrčno pozdravijajo 0ficijelni za_ kraljevi komisar Rizzi pa sta se podala v slopnIki obeh držav tudi oba naroe prvi predpogoj za odstrani-vati in ščititi. Ako bo takim elementom po- tcv evropskih nevarnosti v medsebojnem spo- kazala, kaj jim je dovoljeno, bo pristrigla pe- znavanju. A to mora začenjati najsmotrenejŠe ! P° zaslišanju odveden v zapor, ruti pravim in nevarnim škodljivcem dežele. * tam kjer se oblikujejo kali javnega mnenja in — Nezgode na delu. Na parniku Če bo pa pustila, da se vlada in gospodari po kjer 2a to javno mnenje, tudi kuje izraz. Mi j zasidranem v prosti luki V. E. III, kavamji |e zaprta, je otrkat na stran4r E adenič rcScel, da gre vrata, mogoče, da mu tesno tifefial, in iz- odo odprt. To rekii, se {e ločil od Tuliaka, ttrtga se j« do ttdai t« il za ogl^m. a ni ga oilo več nas prag led-.luliaku se je sprva zdelo zelo Čudno, da jo je «prijatsjj» ocČkuril tako nenadoma in brez tlovesa, » ko je pretipal žep, v katerem bi morala tikati listnica z zneskom 480 lir in osebnimi listinami, mu je bilo na mah jasno, zakaij se je «.prijatefyu» tako mudilo: listnice ni bilo več. Tuliaka je ta neprijetna ugotovitev namah streznila; pohitel je na kvesturo in tam potofcil svojo nezgodo. Imel je izvanredno srečo, kajti kmalu potem so policijski ~ i 2o-letnega om iz Messine, brez pri katerem so še nagli Iznajdljivi ptiček je bil agenti iztakalli <• prijatelja* v osebi Alojzija Castigjlioni, rod stalnega bivališča, uliakovo listanico. dosedanjem načinu, bo sokriva, ako bodo sj hočemo pridobiti ljubezen in spoštovanje teh razmere z vsakim dnevom nevzdržnejše. kolegov v spoznanju, da vsakdo — in naj bo „ i ; nje) vozovi. Na srečo ni plaz zahteval ni^akih človeških žrtev. — Splašen looaj. V nedeljo za rana je peljala 33-letna Antonija Clines iz Gradiške na last- HISNA, zdrav«, z dobrimi spričevali 1« za malo družino. Hrana dobra, lir 120 mesečno. Via Commerciale št. 44, U., levoj vrata št. 8. 699 UČENCA za trgovino mešane stroke išče Štefan BaudaŽ, Podgrad v Istri. Prednost imajo otroci ubogih atarišev. 681 URARSKI vajenec se sprejme takoj. Ivan Bizjak, urar v Postojni. 676 nem vozu, v katerega je bilo vpreženo na- ZLATO IN SREBRNE KRONE kupuje po naj- [enjavo na goriški trg. j višjih cenah Ivan Bizjak, urar v Postojni. 675 V ulici Cesare Lombroso je pridrvel vozu na- mawtktt : 1 7Z : • I j avtomobil. katerega se je ponižno PlANINI' novl' * <«zanimi strunam.., modera- videz ponižno kljuse, zeleni« lorji, prvovrstnih tovarn, ie prodtjtt za 4000. 4200, 4500. Trst, Via Solitario Ž5 III. 6P0 sproti avtomoDU. Katerega se je kljuse tako ustrašilo, da je prevrnilo voz in na njem se nahajajočo gospodinjo, samo pa > se ie iz strahu vrglo kar pod avtomobil. Ker______ ____ je Clines pri oadcu zadobila znatne poškodbe, ČEVLJARSKI poldelavec išče dela Kuk Ivan, jo je »zeleni krii:> prepeljal v bližnjo bolnico Tolmin št. 19. 692 usmiljenih bratov, kjer bo morala ostati dokaj ; -—- - ------- časa ZABNICE, angleške ključavnice, ključi, oblici, — Rutini «iart». Ko je Kavčič Franc iz ! Pile' žeblH itd. Zalega želez- Temnice pogumno korakal po cesti p-oti I domu, so ga v bližini Lipe napadli neznani nlne, via Filzi 17. 694 bila razlasti Lna odškodnina plačana, še vedno Yalne naprave se še le dograjajo in katerega mamio olai^vati li nesestniki davke in kar kulturna stremljenja je vojna, ki je hrumela zlomljeno desno lopatico. Po prvi pomoči je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolni- morajo plaisvati ti posestniki davke in kar Kulturna stremljenja ,e vojna, Ki Je nrumeia šmeo, kjer se bo moral zdraviti (kake 3 tedne, spada k temu. Nobene pomoči ni od nikoder, preko dežele, na brutalen način potisnila v _ Pri delu v mehanični dela^ralci »*>°chel kompetentna oblastva dajejo vedno le obljube . ^ . v ul. Donadoni je 50-le fcrokal v družbi dveh prijateljev do pozne ure^we T času, določenem za napovedovanje dohod- po raznih gostunah. Ko so ga vsi trije imeli Kakor rečeno._ se je Škarabot te ml s rwoso , j ----j; -j—----1- J-- - • _ j i---- »o krenili na nabrežje „.»„. ^.^tlr^i^^!!^^ šafs ika ljudska veselica v fcov, "okrajni davčni uradi odprt! Csak dan J ^ precej Jod kapo, so krenili na nabrežje i velovo hčeno^Zaoimivo J.^^f14^0^^^^ tudi ob nedeljah in praznikih, neprenehoma i NazSrio Sauro. da se nekoliko irprehodi>o in razmerje ^mpatg med obema ni preKimlo 1 navžiieio svežetfa morskega zraka. Nenadoma n:tr po smrti dek _ ZahU« d^^h upckojenccT. Tukaj- j T^nL Udent ^oj, P"d Tulia- ^^lo^a « bo s=nrfa v Snie društvo d.iavnih upokojencev naznanja, Uom in *^^^^ ^S^^h^M od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. ujij^ u j lio ivu ui c>a « ii>ii u pvj *»■ » »* j«* i — —■—« — o • • • , da je predložilo vlad. novo spomenico (od jame, rekoč, da je srečen, da po dolgem času 12. t. m.} s sledečimi zahtevami: 1) Določba najnovejšega odloka o pokojninah državnih upokojencev, po kateri je od priznanega po-viska izključenih prvih 300 lr pri direktnih in prvih 100 lir pri indirektnih pokojninah, naj se prekl.če; 2) isiotako naj se prekliče tudi določba, po kateri pri poviških ne prihajajo v poštev odlomki 50 lir; 3) v poviške naj se vključijo tudi upokojenci vi&jih činovnih razredov (od V dalje), katerim zadnii odlok ne podeljuje nikakih poviškov. tako nepričakovano naleti na dragega pnm- poročiti. . tel j a Objel je Tuliaka tako tesno, da ie ta — ZaCasea cmnad* oddelek m joim pomislil, da stoji pred njim kak pozabljeni pri- staji ▼ Gorici. Na predlog trgovinsko-obrtne jatelj, dasi mu ni bil mladenič prav nič znan; zbornice ^ carineko ravnateljstvo sklenilo ker je bil, kakor rečeno, precej v rožcah. se ustanoviti na južni postaj v Gorici carinski mu ni zitAilo vprašati mladeniča, odkod ga oddelek, ki bo poslčval od junija do septem-pozna Pa tudi ni imel časa, kajti mladenič, bra, t. j. za časa, ko najbolj procvita izvoz 5e zelo zgovoren, ga je povabil s prijatelje- svežega sadja. 2 ustanovitvijo tega odde!ka ma vred na črno kavo — lisjak je menda bo zelo ustreženo goriškim lfvomlCarjein, -ier uvidel, da so je trije vinski bratci potrebni — jim bo s tem znatno olajSan izvoz sadja v mo-bližnjo kavarno -Mocca». Toda ker fe bila zemstvo. Odhod posebrih vlakov iz Trsta 7.30 in 13.—, Na-brežine 8.20 in 13.40, Prošeka 8.40, Gorice 7 — Opčine 8.50 in 14.—, Sežane 9.10 in 15.40, Divače 9.30, Št. Petra 10.—, Bistrice 10.—. 425 znižana vstopnina POD l. ISTEK V. J. KRI2ANOVSKAs Mol preteklosti , Roman v treh delih. - Iz ruščine prevedel Ivan Vouk- om poslušali šumenje nevihte in sestavljen iz raznih cvetličnih vonjav na vanilijini bazi: strašne bolečine. Vse njeno bitje se je lomilo, sama proti Montignosu. Zopet se je videla v svoji 3 ^ftfci žvižganje vetra v starih kaminih. vkljub svoji ostrini je bil zelo prijeten. se je oddelila od svojega telesa ter zatonila v zmes sobi dršet r roki čašo v ljubesenskim na^^.^J^ Tud. Urka Aikadjevna se je slabo počutila. Mi- l Valerijo in zato ji ie prišlo v pamet, da bi in jo vzela k sebi. Tuai njej je moralo biti >mi. Bakulinka pa ni hotala ostati v Valeri-kier so bila tajna vrata, ki jih ni mogla najti. __________njine sobe pa so bUe od znotraj z^>ahnjena, s^hripevtm a na klicanje kumice se je Valerija zahvalila in rekla, __da je ni mČ strah in se je že vlegla ter se ji neče prežel njen organizem. In Crnolasi možje m zensace v pesrrin cunjan ooieejni. gi—om: ^^ kaanovala, hudobna, v^atL Lariea Arkadjevna se je vrnila v svojo sobo Tako je bifa zamišljena v svoje delo, da m obrnila Pod košatimi drevesi je stalo nekaj šotorov m m*o- - Končno te jred njegovim prihodom, da bi -čarobni* vonj dobro ognja, nad katerim je visel kotel, so ležali In Črnolasi možje in ženske v pestrih cunjah oblečeni, glasom: zagoreli je bruhnil v strašen smeh in ispi