11»—, m Izkaznice laseraii po •'••#! 5.;. .‘.^niSOE«, irimja «l*n. nev«* 5 S J ;•; nedelo in praznikov, ob :1& uri x :r ■ 10*—., m no* ' * »vjzejnsrtvo D19-—, destarljen n* dom * £ Maribor, sobota 6. maja 1922. * > i v.«*io * Posamezna Številke i Su S | • T»4ne Din —»•50, ob zid* - J ■ doljah JDin X*~. * : ..TOEDSlSno s«Mhv» T.iSiiU * . boru, Jnreicev* u!. št. 1, {. nina ge-povski’ konferenci so z vsemi sredstvi SPOfeiguje Za, to, da bi velesile priznalo Nadaljevanje jugdsSov.-italijanskih pogajanj. DKTJ Genova, '4. maja. Danes ;]o dospel v Santa Margherita jugosloven-sfci minister za zunanjo stvari dr. Ninčič, ki se je od Veliko noči.,-pogajal s svojo vlado glede italijanskih pred- vali, ki so zadnjo dni stopile na dnov ni rod UJXK)\iiyw um a- vi^ivfetaAJi.jc', w ,jxtuxx vmiut v Beograd in l>o poročal vladi o za de- narodov. Položaj v Genovi. •*:* Se vedno rusko vprašanje. . .v . 1 1 • ‘ 'T. J>* »vkjjiu via.110 iitiii.iuiJMvj-iL ii/rtju- po jerakojvJado d o jure. V boljše ra- . logov za izvršitev rapallske (pogodbe, j anjo naj omenimo, da si mora | Govori se, da se bodo zopet nadaljeva .JPO imer .(THTOr l w>m nrm-n i-cuJm rlt*v,a\r» ti • 1 •_ ct.i_______ ®ih državah pot01 u revolucije izpreme-nila režim im" pravni red. Države lah-jko odklonijo priziftinje ali pa ga dajo neoficjielno, no da bi priznale idotimi državi 0110 ugodnosti, ki jih [določa mednarodno pravo za pravno I*8-® otfieielno priznano države. To tiho iTffiiananje je priznanje de faeto (po dejstvu), ono drugo pa priznanje de iure •(pto pravu). "•■•rSovjetska Rusija jo bila v Cannesu ®u2znjana do faeto. V tistem trenutku, ® jso evropske velesile sklenile povabiti! sovjetsko vlado na skupno konferenco, so hote — nehote priznale, da fra sovjetska vlada v današnjem polo-|*®dw predstavita! jica Rusije, to jo toliko kot ilegalna, zakonita vlada, Na fvšdez je cela reč zelo enostavna, a po-.saibiti no smemo, da. so prod dvema letoma travno isto vlado pripravljalo o-faonoženo intervencijo proti nezakoniti iooOiiBeviški vladi iim da. se je zdelo sko-^ nemogoče, da bi na p.r. Lloyd Geor-®0 in jbolijšovik C i čeri n sedla za isto jMfeo kot diplomatska tovariša, ^Sorvjeit^ka vlada je s cauneskiin sEISpiota dobila pl^O'satisfakcijo. Dru-80 si' hjoče (priboriti sama. Priznanje de wnaj& ibi imelo dalekosežno posledice. — LV&, ki uživa polno (priznanje, je ;bpiravna drugim državam. Tako .na pr. ustanavljati svoja poslani-koavzulate itd., sorassmerno s sAro-nuočjo r*a si tudi lahko prisvaja na reševanje medtiiaradnopoliitič-™hč aade\*, na mirovno in vojno politi- - Cehi o jugosl-ital. pogajanjih. ' DKTI Gepova, '4. maja. (Češkoslovaški Hoipisni urad). Jugoslov.-ita-lijanska. pogajanja glede roškega v,prašaročcjo, da se .je ministreki svet na .randu izraženimi načeli in stališčem svoji jiapoldanski seji bavil z bj-zojav-Rusov zlasti glede točke 7., zadelajo- ‘nemi (poročili, ki jih je tekom dneva čo vprašan, j e lastnine. Francovi 'bodo prejet ,od ttelegaoijo v .Genovi;. ■> Jour-baje takoj bo Baiithoujevem povratku .rial des Debats« iporoča, cla stoji vlada predlagali novo redakcijo člena 7. De- v pogajanjih z belgijskim ikabinetom, legacije Male antante so imele danes da se daločido smernice sk-uimega, na-'Predimlidne posvetova-nje o stališču, k\ .stopa. Memorandum, ki je ,bi.l v nagli naj bi ga zavzele, če bi Francija in ei izdelan, bo treba-v marsičem spre-Belgija definitivno odklonili memo- meniti in francoska delegacija se bo randum ter tudi o rasnih' drugih vpra- trudila, da besedilo temeljito popravi ■ji in izboljša. , i - ■ 1 Obmejno službo ' prevzame finančna straža. 't ■. ZM Beograd, 5. maja' Fihanč- šanjih’, tičočih se Male antante. .v-. 1 ^ Dr. Kumanndi v Beogradu. ' ZM Beograd, 5. maja. Včeraj zvečer je 'dospel z Simplon-ekspremm ^Ti UWSfM, maja. mnane-l.nancm minister dr. Kumaaindi v Beo no ministrstvo je izdalo naredbo, da se grad. Kakoi ze znano, ga je nasa vja- VSe obmejne .straže, ki so bile pride- _ _ _ da nujno Q>ozvava iz^ Genove,_da (podili- Ijene finaaičnim stražam, iz ozirov ^Wirami\so'^'nVor«le boriti repnb- Ellf?!!! ^ y*T«ova«^ šinejo. Vso obmejno shi- ^ da so dobile enakopravno me^.to [ , s odobrenega inozemskega zbo prevzame zopet finaaična. straža eva*oipsikii.mi: monarhijami! Zedin- J " * ^ov ^!>arat za brezžično tal pena, Italija ni imela nasprol.niikov sa- Kralj se vrne koneem tedna. P^o iv ,katoliških'vladah, ki se dale Vnr n ^ , K „ , »vati od Vatikana, ampak so z ne- /-M Beograd, 5. maja. Praliod —’• - - - - - Jiralja Aleksandra se pričakuje koncem tega tedna. . ! . jo gledale na, njo tudi nozaintere-jS^afne države kakor n. pr. Ahglija. — auxra’ ‘vsaka revolucijska vlada jj^čonati z odporom dr.ugili vlad', ki temelje na, starem pra vnem .redu. Ali pa re v lučaja sovjetsko vlade za med*-prodno priznanje komunizma? Jasno 3®» zapadne države ne bodo prizna-!>? kom nDii^tično-sovje.tske državno ob-priznale pa bodo pre.ialislej dej-da v Rusiji ol>stoja zakonita, vla-zailtaj hrez tega priznanja jo memo-areditev normalnih oclnošajev, ki 30 žele tako zapaidtno drža.vo kakor ®^jetska vlada satma. Tudi tu navse-^inije prakisa. zmiaga nad teorijo in 5®®a_gira,fi! se čisto mirno in lepo prila-^dijo nnljnosti dejstev. Gptovo Evropa ^^Tnorre mnogo izbirati: če hoče ure-Odnošaje z Rusijo, se mora ali od-.L®® da pomaga vzpostaviti v ^^Oii režim, ki bi biil po njenih' na.zo-g,—.. zaEonit, ali pa pridna sedanjemu raaniu one pi^iviee, ki jih mednarodno 'le^r0 •^a^e VSBm htrejenim diržavam in _KaJnim vladarjem. Drugega izhoda A ?? s? Postavimo na ^tališče, da jo 1 tropskega go^podajrsikega ^ da s alta. vi«. del ne sme Proti tendenčnim poročilom italijanskih listov. ZM B e o g r a d,. 5. maja. Gotovi italijanski listi skušajo označiti gibanje maloštevilnih odmotnikov, ki so na. našem ozeiuljn, kot resne, .velikopotezno nemire. Ker motijo taka, poročila italijanskih listov dobre odnošaje med obema državama, jih zunanji minister dr. Ninčič uradno kategorično demen-tira. Vsa tnka poročila so brez vsake stvarno podlage~tor so v času, ko si državniki obeh^ držav prizadevajo, odstraniti zadnja nesoglasja in vzpostaviti prijateljske odnošajo z izvedbo rapallsko pogodbe, najmanj na mestu. Aretirani komunistični Spijoni v Parina. DKTJ Pariz, n. maja. Policija je _ , na ovadbo ministrstva mornarice are- !Tlh: Berliri’ 1.79, Newyorl?«17, Lotf-tirala nekb žensko in dva komunista do” 22-97> Pari* 47.30, Milan' 27.55, Praga radi špijonaže. Med potovanjem pred- “e'rimentov v ostalih državall’. V anednarodifenl pravu bodo nastopile občutne vrzeli, ker bo vsaj teoretično obstojal' spor med komunističnim in stairim, rimskim .pojmovanjem lastnine. Sovjetska država bo us la no vibi v, vseh državah, ki jo priznajo, posili-štva im kozulate. Vzlic temu, da se v teoriji ne sme vmešavati v notranje zadeve drugih držav, bodo v praksi ofieielna zastopstva sovjetov močna opora komunističnemu »ribanju v do-ti enih državah. Če bodo .široke ljudje mase še nadalje dostopno.za razne utopične pok rete — ta dostopnost pa je odvisna od razvoja veleindustrije in naraščaja proletarizaeije, od napak vladajočega režima, od prehranjevalnih in drugih kriz — se bo lahko kaj naglo vzpostavila nekaka kontinuiteta meti >■ rusko« in ^svetovno« revolucijo, sovjetski zastopniki pa, bodo njeni a^ komulatorji. Naa-avno .je, da si bo sovjetska vlada vedela pridobiti Vpliv na mednarodna politična in gospodarska vprašanja in da bo posebno tehten in dalekosežen njen vpliv v vprašanju Azije, kar je za industrijsko Evrope življenskega poimena. Cičerin je te dni izjavil nasproti1 da*. Benešu, da je za sovjetsko Rusijo najvažnejše vprašanje priznanje de iure. Ko dobo sovjeti to priznanje, so voljni podpisati «]iipra.zum, da no bode agitirali proti versaillski pogodbi in kalili evropskega mira, eventuelno bi tudi preklicali posebini s]>orazum z Nemčijo. Ko bi eaikrat to dosegli, bi' tudi v, notranjosti uvedli liberalnejši režim. Te izjave so značilne, ker kažejo, da je komunizem pripravljen m dale-kosežne kompromise, če se mu prizna pravica djp obstoja. Vprašanje je, ali tedo državniki dajali prednost teoretičnim ali praktičnim interesom. Če zmaga poslednji nazor — in tega zastopajo predvsem Angleži — stopa tj kot. eaaiaoinnaiB"'" tSfcnra 3 iTSBOSi marmor i>. maja i»S2 faktor eni režim ,lu se 'je izeimdl 5z luske revolucije. Ali bo imelo to dejstvo za bodoča stoletja toliko vpliva na človeško zgodovino kakor ga je imel liberalni, parlamentarni režim, iki se je izcimil iz francosko revolucije <— to leži v somraku bogov... Klerikalen zločin. V Cerkljah pri Krškem so je dogodil v nedeljo tragičen, a veleznačilen dogodek; mlad nahujskan Orel jo za-iklal svojega sotovariša in sorojalca Sokola, župnik pa jo odrekel orlovski žrtvi cerkven pokop. Tako daleč jo torej že privedlo klerikalno hujskanje zapeljano ljudstvo, da napada z noži. svoje politične nasprotnike ter jih kolje, Čudno pa to ni, čo se spomnimo, kako vzgoji; j e klerikalno časopisje svo*-jo mladino. Saj je sama katoliška »Straža« pod vodstvom Kristovega namestnika ki je učil: »Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe« in ^Odpuščajte svojim sovražnikom,« svoje-easno pozivala svoje privržence v naši mariborski okolici, naj s koli in s kamenjem naženejo Sokole, kadar se pojavijo v njihovih vaseh. Zato pa zločin, katerega je izvršil v nedeljo 19-letni Orel. Jamnik v Cerkljah pri Krškem, ni toliko njegov, ampak zločin cele slovenske klerikalne stranke. Ne, Jamnik ni ubil Sokola Jurešiča, ubil ga je kleikalizem. Jamnik je ravno tako žrtev klerikalizma, kakor Jurečič. Prvega je napravil za ubijalca, drugega je ubil. In ta klerikalizem:, ki vzgaja mladino za ubijalce in ki pobija svoje nasprotnike, liočo biti branilec Krastavih vzvišenih naukov? Ta klorikalizem ihoče biti nosilec vere v Boga in prepo-roditelj v krščanstvu'? Trpka ironija usode leži v tem; tako trpka kakor morda v nobenem drugem primeru v življenju ljudi. Trpka ironija, ki kaže, ikaiko brezvestni, podli ljudje zlorabijo .tudi najplemenitejše ideje najplomeni-itejših mož v kšeftarelce umazane namene. Duhovniki onega Krista, ki je z [bičam izgnal iz templja židovske duhovne, ker so ga iz hiše molitve spremenili v trgovino, so sedaj tudi hišo EKristovo spremenili v kupčesvalnico. Mesto da bi oznanjali kraljestvo tega sveta, skušajo pridobiti moč* na teni svetu in to z najpodlejšiimi sredstva, z {zavajanjem ubogega, nevednega ljudstva, s sejanjem sovraštva, ki rodi — juanotre. Koliko časa bo naše ljudstvo še tr-ipelo kupčevanje v Kristovi cerkvi? Koliko časa bo še pustilo, da bodo kle-irikalci pod krinko Kristove vere se-|jali med naš narod politično sovraštvo, vzgajali naše mladeniče v Orle, v slepo orodje strankairskih, osebnih, Eknpčijsikih namenov? Ali so res vremena Kranjcem nikoli ne bodo zjasnila? Sam nekdanji vojrvoda te propale in nemoralne stranko, dr. Šušteršič se je po dneh spoznanja s studom obrnil od nje ter jo do golega razkrinkal v svoji brošuri »Moj odgovor«; kdaj bo pa spregledalo tudi naše ubogo ljudstvo? Kdaj bo tudi ono napisalo svojo brošuro, brošuro, ki bo še vso bolj strašna obsodba, kakor jo ona dr. Šušteršiča? Klerikalni zločin v Cerkljah pri Krškem maj bo glasen opomin, da se to čimprej izvrši. Iz Avstrije. Sfinga. {Drama v štirih dejanjih. Spisal E. Gongi. Ljubljana 1922. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna.) »Kako resnična je tista stara pravljica o sfingi, ki je ležala ob morski cesti, dajala popotnikom uganko in jih potem raztrgala, ako jih niso znali rositi. Taka sfinga je to naše življenje.« Te besede Tomaža Carlyka ei jo vzel Gangl za osnovo ter skonstruiral in napisal dramo z naslovom »Sfinga«. Življenje je sfinga, ki stavi uganke: kdor jih ugodno reši, jo srečen;, kdor jih reši neugodno, je nesrečen. Ganglo-vi junaki v tej drami rešijo njena v-prašanja neugodno, zato propadejo. Suplent Poljak je poročen z dve loti /starejšo Katko, bivšo koristko. Vzela sta se menda iz ljubezni, tako bi se dalo vsaj sklepati iz besed, }ci jih govorita ob raznih prilikah, čeprav se namiguje, da jo jo bil Poljak prisiljen poročiti. Otrok«, nista imela in ga ne bosta imela nikoli. Zakaj jo je torej moral poročiti, moral celo proti volji matere, katero je s tem epirajvil v prerani grob? Tega ne izvemo nikjer, zato se nam zdi žo radi toga vsa stvar malo čudna; Poročila srta so torej iz ljubezni, kljubujoč vsemu svetu sta živela srečno, naenkrat pa sta se -nričela sovražiti, mučiti drug drugega. Zakaj! Tudi tpga no izvemo nikjer. Poljak. Dunaj, začetkom maja. Zvezni kan col ar Sohober in finančni minister dr. Gurtler, ki so — kakor znano — nahajata v Genovi, sta minule dni sprejela zastopnika avstrijskega tiska in mu podala izjave o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo avstrijsko republike. Dr. Schober je dejal. da so popolnoma neosnovani glasovi, da bi se Avstrija pogajala za pristop k Mali ainKnti. Avstrijska vlada ni niti poskusila započeti takih pogajanj in jih ne namerava tudi v bodočnosti. Avstrija se nahaja v najboljših stikih s člani Male antante, zlasti pa s Češkoslovaško. Povdairil je, da na pr. z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Ninfeičem sploh ni govoril v Genovi. Avstrija tudi ni bila povabljena k posvetovanjem o apanazi bivše cesarice Zite. Tozadevna posvetovanja so so vršila v Genovi med ostalimi nasledstvenimi državami. Finančjii minister dr. Giirtler jo izjavil glede finančnih .pogajanj Avstrije v Genovi: Naloga avstrijske delegacijo je bila, da pripravi podlago za kredite, ki jih ima dobiti ter tla pripra- vi velelsile k temu, da, bodo določile pogoje, ki jih zahtevajo za kredite. Odločilo na j bi se, ali naj Avstrija zviša carinske tarife ali pa privoli v svobodno trgovino. Okrog 1. maja bodo pogajanja dospela že tako daleč, da bo ustvarjena podlaga za kredite in bodo generalne zastavno pravice že v bližnjem času odpravljene. Tudi Jugoslavija in Avstrija sta že opust ili svoje prejšnje nepemiljivo stališče. Z ozirom na velikansko podraženjo, K se še vedno stopnjuj© na dunajskem trgu in grozi s prehranjevalno krizo, so je izpremenilo tudi razmerje parlamentarnih strank do vlade. Zlasti so je poostrilo stališče socialnih demokratov. Vendar pa še ni mogoče reči, kako bo ta izprememba vplirvala na vlado. Gotovo je, da jo gospodarska situacija Avstrijo izredno1 težavna. V zadnjem tednu se živila in drugo vsakdanje potrebščino podražile za 40 do 50 odstotkov. S 1. majem je bila najemnina sedemkratno zvišana. To povzroča vedno večjo bedo in podpihuje splošno nezadovoljstvo. Izhoda iz to situacije pa nikdo ne pozna. Žita na potu v Madrid. DKTT Madrid, 3. maja. (VVolIf). Vesti, ki so dospelo iz Lizabone, poročajo, da je ekscesarica Žita na polu v Madrid. ima tudi sestro; Anka ji je .ime, mlada jo še, komaj 19 let ima., pa že postano nezakonska mati. Rodi v porodišnici ter pride kritičnega dno k svojemu bratu ter sVaikinji, katera jo no moro videti. Istega dne obišče Katko tudi njena bivša tovarišida igralka Lina, lepo enoimdvajsetletno dekle, v katero so zaljubi filozof Polko, ki stanuje pri Poljakovih. Med Katico in Poljakom pride žo zjutraj do ostrega prepira, ker blati Poljak Katko pred sliko pokojne matero, katero god jo, Katka pa ugosno svečo, katero je bil Poljak prižgal pred materino sliko. Lina hoče Poljaka in Katico zopet pomiriti ter spraviti, toda ne uspe ji. Ko fjo zvečer vrnejo vsi: Poljak, Katka, Lina, Polko ter v drugem nadstropju pri vdovi Bobnarjevi stanujoči jurist Kosirnik, domov, odido Katka v kabinet, kjer leži nezakonski otrok njene svakinje Anke tar ga umori — iz maščevanja nad usodo, ki naklanja otroke onim, katero onesrečijo, no nakloni pa jih onim, katere bi osrečili. Življenje Poljaka in, Katke je strto, strto na je tudi življenje Anke, ker jo izgubila otroka, čeprav nezakonskega, katerega na je ljubila, kateri ji je bil edina sreča; pa tudi ljubezen filozofa Pelkota do igralko Line se razbije, no združita so, ampak razideta. Sicer pa io konec dramo tako kaotičen, da era pri najboljši volji ni mogoče razumeti. PrmvlbVt, o »Sfiusi« je snov iz katc- Politične vesti. ' ■ * Hrvatsko primorje za neomejeno narodno edinstvo ter za tifžno Istro. V nedeljo, na obletnico smrti Zrinjskega in Frankopana, so je vršil v Krasici pri Bakru veličasten shod Jugoslovenske nacionalistične napredne omladine, katerega se je udeležilo nad 3000 ljudi iz vse primorsko' okolice. Na shodu je bila. enoglasno sprejeta tudi sledeča resolucija: »Današnji veliki shod na 'Krasici pozdravlja svojo državo in kralja z mojo našo države, a no z mojo našega narodnega ozemlja. Zahtevamo od vlade popolno izvedbo narodnega, ju goslo v čilskega edinstva, brez kakršnihkoli obzirov in kompromisov. Narod v Primorju zahteva, od vlade, da ga osvobodi od vpliva katerokoli tuje države ter da v državnih mejah napravi iz hrvatekega primorja močno bazo svoje ekonomske, gospo darslce in politične ekspanzije. Primorje je trdnjava, ki stoji na braniku vseh naših državnih idej, zato pa naj skoraj teče v svet tudi naša ekonomska in trgovska moč.« Obenem pa so zborovalci poslali tudi kralju posebno brzojavko, ki se glasi: »Današnji veliki shod naroda v kršnem Primorju v Krasici, na dogledni Učke, Ti pošilja, kralj, plač tužno Istre. Iz tega kame-nitega oklepa, kjer je poginil pred 800 leti naš zadnji kralj Petar Svačič, pozdravljamo sina Petra Osvoboditelja. S teh morskih obal, kjer jo bila potopljena krona zadnjo kraljice Mare, To pozivamo, kralj, da iz morskega dna, magari s krvavim močem dvigneš potopljeno krono ter da z njo okronaš glavo našo bodoče kraljico Mare. A na dan poroke ji pošljejo morje, primor jo in otoki kito divjega cvetja kot znak ljubezni in boli našo za še ne-osvobojeno Istro, za še n »osvobojeno brate.« '‘Razmejitev z Madžarsko jo mednarodna razmejitvena komisija končala v smislu trianonske pogodbe. Pripadel nam je Orgoš in' nekaj vasi iz subotiškega okraja. * i Kumanudi jevo pismo Cičerinu. Z ozirom na prav neokusno izpade, ki si jih jo dovolil boljšo viški diplomat Ci-oerin proti naši državi v pismu italijanskemu zunanjemu ministru Schan-zorju, je odposlal namestnik predsednika naše genovsko delegacije g. Ku-manudi Cičerinu posebno pismo. V tem pismu pravi med drugim: »Vi se v Vašem pismu sklicujete na načelo nacionalnosti in postopate kot Zagovornik potlačenih narodnih manjšin. Bila bi krvava nepravičnost, če bi so hotelo na ta način kaj predbaeivati narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jo dokazal, da se jo vestno boril za obrambo narodnostnega načela in ki se je ujedinil v borbi za narodno samoodločbo. Sicer pa Vaši obtožbi nedo-staja vsake podlage. Vi govorite o narodnih manjšinah, hrvatslci in črno- to bi so dala izoblikovati močna, globoka drama. Snov pa, ni merodajna pri ustvarjenju umetnin, pač pa sila u-metnika, ki to snov oblikuje. Gangl ni umetnik, zato tudi nima silo in zato jo tudi drama, katero je izdelal iz to snovi, stvor brez vrednosti. Gela zgodba suplenta Poljaka in njegove ženo Katke je prikazana tako jpovrano in malenkostno, papirnato, da ne vzbudi niti najmanjšega sočutja. Njuno življenje ni sfinga, ki jima stavi vprašanja oziroma to vsaj. vprašanja vredna drame niiso. V resničnem življenju se iz teh razmer no more roditi ža!oigf*a, oz. — dala bi so razviti, toda pri drugačnih ljudeh, z drugo notranjo, duševno silo, ne pa s tako, lcakoršno jim je očrtal Gangl. Karakteristično ni izdelana nobena teh oseb, nobena ni tip, vse so lo šablonske pocestne prikazni, ki nas srečajo na cesti, gredo mimo na«, a pobližje se z njimi ne seznanimo, še njihovega obraza si ne zapomnimo: Nekatero so celo nemogoče. Poljakovo malikovanje prod materino sliko, tako kakor ga jo prikazal Gangl, no vzbuja sočutja, ampak odpor, ker jo skrajno neestetično in Katka ima čisto prav, da mu ugasne svečo. Katkino hrepo-nenje po novem življenju je slab plagiat hrepenenj po novem življenju junakov« našo moderno izza desetih lot, zato je fra^a in če ta silno obrabljena.' Pelko jo fant, kakršni1] Sivi v nnši domovini, žal, na ni ,na nobede gorski in macedonski, ki se po Vašem . mnenju razlikujejo od ostalega jugo-slovenskega prebivalstva. Vendar pa je nedvomno znano,- da so Črnogorci, Srbi, da Me.-cedonci. no predstavljajo kake posebne narodnosti, ker so delo* liia. tudi sami Srbi in da se s Hrvati z nacionalnega stališča no razločujmo od Srbov. Vse nacionalne manjšine, ki jih vi omenjate v svojem pismu, so v resnici integralni deli enega in istega , srbsko-hrvatskO-slovenskega. n aroda. Potemtakem, je velika naoaka, če se v tem slučaju govori o dveh ali več na* rodnostih, katerih ena tlači drugo. Ravno nasprotno, ti različni narodni deli so vsokdar manifestirali na naj-slovesnejši način svojo iskreno željo, živeti skupno v isti državi, pod enim in istim političnim režimom.« Na to govori o izjavi Črnogorcev ter pravi; »Hrvati, so proklamirali s posredovan njem Narodnega v ječa v Zagrebu svo-je ujedinjenjo s Srbi in Slovenci. ti akti so dobili definitivno pravno ra* tifikacijo s tem, da jo velika vočins glasovala za, ustavo z dne 28. junija 1921. S tem trenutkom so vsi I različni deli naroda postali enakopravni nosi-tel ji nacionalne suverenosti ene in ne* deljive.« — .Končno odločno zavrača očitke, da bi bila naša vlada v kakršnikoli zvezi z Wrangiom in ruskimi reakcionarji ter pravi: »Politična smernica vlade Srbov, Hrvatov in Slo* vencev v ruskem vprašanju je bila vedno usmerjena v pravec striktno nevtralnosti in te smeri tudi ni nikdaJ zapustila. VVrangi in ostali ruski begunci uživajo 'samo gestolj ubnost na* šega nairoda in nič več.« Dnevna kronika. — Nemški vilajet bo postala mariborska oblast, pravi častita »Straža* P° njenem dozdajnem vpitju o silne® naraščanju moči klerikalne strank? smo bili mnenja, da bodo klerikalci pri volitvah v oblastno skupščino po* basali najmanj SA vseh mandatov in s tem tudi vso politično moč. Sedaj P1 naenkrat grdo nezaupanje »Straže« v moč klerikalne stranke! Čudno, do , kakih '-trditev privede človeka dema-goska gonja za »avtonomijo Sloveni* je«. — — Iz državno službe. Ostavko na državno službo jo podal Adam Z. Ma* rič, upravitelj ITT. razreda carinarnice v Gornji. Radgoni. Iz državno službe je odpuščen Milan Volner, 'carinik iVi razreda mariborske carinarnice. Sprememba v carinski služb! * Prekmurju. Canlcovski oddelek fclavne carinarnice II. vrste v Murski Soboti so jo pridolil spored’": carinarnici * Rogavšovcih, v Prosenjakovcih pa je otvoril oddelek carinarnico v Mur* »ki Soboti. — Cast takim delavcem! Rudarji< Hudijami pri Laškem so zložili 9350, K za tehnično fakulteto v Ljubljani. izmed njih vreden, da bi nastopil v drami. Najbolje je vsekakor očrtana še igralka Lina. Ta je res živa in tudi njene liesede, ki jih govori Katici' Pelkotu, so edine resično'in pristno^ celi drami. Malo slabše, a vendar Še dobro je očrtana Poljakova sestra An' ko. Zato pa je docela nemogoča go&P3 Bobnarjeva, nekak deux ex machiu*' katero je Gangl privlekel v dramo ®0' mo zato, da bi s svojim filozofiranje1’11 nekako reševala im utemeljevala delo..JToda zaman, kajti mesto da bi k®* ristila, škoduje. Kajti njeno filozofi* mn je, filozofiranje stare perice-vdo^, po zidarju, je ne lo nenaravno, ampai> naravnost odbijajoče. Še bolj pa j? bijajoo način njenega govorjenja, 6°' stoječe iz samih »takorekoč«, »da, da, da,« »hm,« »seveda,« ki se navijajo za vsako njeno pametno bc* sodo. Tako (nemogočo figuro kakor 3. ta Bobnar ca, še nisem našel v noben' slovenski drami, čeprav jih imamo 1°' po število prav slabih, ki za na-so naturo nimajo noljene druge vredno*« kalcor to, da množe število naših knp£' In tako vrednost ima, žal, tudi napn^ vejša Ganglova drama »Sfincra«. ževna drama ni, l^er je pisana 'PTO'^ za oder in brez notranje sile. dirama ni, ker bi na od ostala efekta in bi izgubila še to malo, J10® ji preostaja v knjigi- 4 v jffariDor, 5. maja m?, rniiM 4S(mt a ^rlatica v Dolgošah. V Dolgo'! ^an se j e pojavila Škrlatica, ki je do-weqi mhtevala tudi že eno žrtev, umrl a Jjudskošolski učenec Jurič, dva ^“■ea obolek pa so. prepeljali v bolni-w v Maribor. g/- Tezno pri Mariboru. Pevsko dru-rp™ ^von«, edino narodno društvo na J®}}1- Priredi v nedeljo dne 7. t. m. v S. Rota na Tržaški cesti nn-S. 1 mestneg« vodovoda pomladan-v«? s Petjem, plesom, ribolo _ m itd. Ker je društvo važen činitelj mto Pasimo vse zaved- 1 Mariborčane, da nas v nedeljo po-nedolga in na razpola-r?.3® lw'asen vrt, razna okrepčila itd. .• •Mariborčani, ki ne žele na Pohor-^ sestanka v. Ljubljančani in Celjani. tmTvP1^630 ^ nam, Icjoi' se jim bodo Mile vse ^ugodnosti. , ~~ Vprašanje železnice Murska So a Ormož. Skoro istočasno je dobi * , dni.mar. posl. dr. Kukovec v zadevi ^ezni«nega vprašanja Murska Sabotin -“^ntomer nasprotujoča si poro-gj™’. Dočim je ljutomerski župan depc-. jat, da je revizija trase že odrejena r>K vn.ec maja, je izjavil minister sa-J*^ja Stanič, da je projekt še pri r^irekGio i v Zagrebu, g. Franic, di-Ktordrž. žel. v Zagrebu, je pa izjavil, jo projekt v ministrstvu saobrača ja , ^ Danes 5. t.m. ima poslati tV ^yk°vec v Zagrebu konteren s Franičem, da se ta stvar končno cd^ -18 s ™v^ve točke. Tudi glede .Ranitve železniškega inventarja z ^ ?lC.e Murska Sobota — Hodoš je gotovil žel. minister, da je brzojavil I’kazal ta inventar vrniti, notar iz Murske Soboto pa brzojavi ja ta j1^310, še vedno ni vrnjen. Tudi zadeva jo danes 5. t.m. predmet raz Srjiu0 1>r* direkciji drž. železnic v Za-®ou, ker ne gre, da se ena pokrajina , epa svojih naprav in če bi bilo v ka> 111 drugem kraju še tako potrebne. 7~ Nanuvavana prireditev dne 13. ^ v ^a^cu. ki bi jo imelo pri-gA i Jng. akad. društvo Triglav v s. F^bu, se vsled nepredvidenih tež-feoc odpove. a ~~~ Poštnina za inozemstvo je zvi-jwVa in se občinstvo opozarja, da se aialo frankirana pisma zavračajo r°lna no pošiljajo naprej. Nočna telefonska ,služl>a v Celju Hijena. S 1. majem se'je na poštnem j v Celju ukinila brzojavna in te-y ,nska nočna služba- ter uvedla C-j^ba, t. j. v poletnem časru od 1. aprili do 3Q. septembra nepretrgana •služ-fa od 7. do 21. ure, v aimskem času od ■ oktolira do 31. marca' pa od 8 do 21. n'1*6' Za Celje kot center trgovine, in-Ustr.ije in obrti je jo velika zguba. in. 4^-dira na stopinjo podeželskih Ijv. ~~ Davelc na poslovni promet. Iz bbl 'o^ii ee z£)|kon 0 tom davku po v celoti no izvaja, sklepajo vateri davkoplačevalci, da se sploh idel 1Zve.(^e- informacijah finančne »ni ®?®®ije pa gre ' le za zakasnitev iz razlogov, pričakovati, pa je, ^^na izvršitev sledila še te-tega meseca. Da se daivkoplače-fcA.Cl’ ncsebno oni, ki so po omenjenem U .z'avozani ° Prometu voditi izognejo kazenskim posledica ‘T °P°®a|na-jo, nag v okviru zako-zados|,o svojii dolžnosti. r- Okrajni cestarji ostanejo. Vlada .1,vila z načrtom, da odpusti 100 ^ vnih jai 43£ deželnih cestarjev. ^j^tLoni odibor nan skupščine je v ’r]a 4- t. m. do daljši razpravi sklenil, juy. ^stanejo dozdajni cestari, v Slove-^ v vseh ostalih pokrajinah. je obstal, toda bilo je prepozno. Nekaj 1 dence čimpreje (še“pred 10. majem) iz-minut poitem je izdihnil. Nato drugi | ročiti z denarjem vred blagajni ©kr. dan izvršena obdukcija je pokazala, da I glavarstva (soba 16. I. nadstr.) ni dobil ubežnik nobenega strela od IU Huski dan v prid" gladujočiin v spredaj. Pri obdukciji sta bila navzo- Rusiji bo v soboto in še v nedeljo do-oa dva zdravnika, ki lahko vsak čas poldne. Vsi, ki se še niste spomnili u-istinitost ^teh navedb potrdita. Slučaj | mira joče Rusije, darujte ob tej priU.ki jo sicer žalosten, a vojaka, ki je bil I po SVojih močeh. Pa tudi tisti, ki so že v službi in raAmal le po predpisih, ne enkrat darovali, naj ne bodo ta dan zadene {loliona krivda. Pogreb se je iz- brez odkupnega znaka, vršil z Vojaškimi častmi. Pokojni je m dan! Gospodične, ki ko se bil znan dezertfr. Zopet smo dožive- | prijavile za nabiranje darov v prid li to — kar dela mržnjo do vojaške uprave — hujskati in vznemirjati ljudstvo znajo le klerikalci in k temu se pridružijo še narobni socijalisti. Če se pa kmečki fantje na žegnanju'koljejo kot zverine — je to seveda le slu- gladujoei Rusiji, naj se zanesljivo zglase v soboto zjutraj ob % S. uri v dvorani Ljudske univerze v kazini. m Dobrodelne predstave v bioskopu na Aleksandrovi cesti za šolsko mladino so vrše še v soboto in v pondeljek čajno, Žalostno'je, da je žel. uradništvo q,]j 4 popoldne. Film je poučnega na kolodvoru razburjalo pasante me- značaja ter zelo primeren za šolsko sto da bi jih bilo pomirilo in jim ob- mladino. Ob koncu je- dodana mična razložilo vojaške predpise. Od Hiteli- veseloigra »Kapitan in želva«. Ker jo gentno uradni jtvo tako postopa kaj čisti dobiček namenjen gladujoči-mv naj k temu porečeta kmet in delavec?! So od strani odbora za pomoč l“j£šlCelCelCel!elte!iaCeiCel@tel®©l5J Meissa Hilva v Hm ? soboto 8. maja 1922 oii li mi v liaroflnem donin. IBS. gladujočim v Rusiji priporoča šolam in starišem kar najobilnejši obisk za eno namen jenih predstav. V pondeljek zvečer je istotako dobrodelna predstava za odrasle. m Za proslavo 60-Ietnice Čitalnice je daroval dr. Oton Ploj, notar, 1C.0 Din. Ker je čisti dobiček namenjen Ljudski knjižnici, priporočamo v posnemanje. m Predavanje o islamu v Ljudski univerzi. Ker je preda.vanje g. Špindlerja o zgodovini časnikarstva preloženo, bo predaval danes, v petelr, ob /2 20. uri v mali kazinski dvorani g. Demokratski disknzijski večer s predavanjem g. dr. Reisma.ua o češkoslovaški narodni demokraciji minoli četrtak je bil vsebinsko izredno bogat. Predavatelj nam je v širokih, p las tič nih potezah orisal program in veliko sorodno nam češke i orab®ki univerzi, prepotoval islamske struge. Debata, katere se ^.udeležil | iu bo pov(Klal razne> zaniraivosti o teh eksotičnih krajih in narodih. Prečital bo tudi suro iz korana Poslu- Lic. Edvard Šim ni c, urednik »Nove Dobe« v Celju, o islamu. G. Šimnic je nedavno predaval, o tem predmeten v celjski »ljudski univerzi« in vzbudil velikansko zanimanje med številnimi •poslušalci. Predavatelj je študiral na tudi navzoči posl. dr. Kukovec, je bila zelo živahna. Želimo si več takih večerov, zlasti pa tudi zanimanja naših somišljenikov za nje. Demokratski shodi. V soboto 6. t. m. zvečer je v Ormožu demokratski sestanek in obenem občni zbor tamošnjo krajevno strankine organizacije. Okro žno organizacijo bo zastopa-l dr. Reis-man. — V nedeljo 7. maja ob 8. uri zjutraj je javni shod nav V ranskem pri Brinovcu; govori nar. posl. dr. Kukovec. Ob 9. uri je zaupni shod v Zidanem, m o s tu pri Juvančiču Ob 11. uri je javni shod na Kaplji pri Štrablelšu. — Za 14. t. m. so v načrtu: okra jna zbora zaupnikov'v Ptu ju iil Slov. Bistrici? ter shodi pri Sv, Antonu na Pob., v Orehovljah. v Šmartnem pri Sl. Gradcu, v Št. Vidu pri Mislinji, v Ljubnem, v Šmartnem ob Dreti, v Rogatcu, v Žetalah Mariborske' vesti. šalci si bodo lahko ogledali koran (islamsko sveto pismo), knjigo, ki pride redkokateremu kristjanu v roke. — Predavanje bo tedaj velezanimivo in smo uverjeni. da bo napolnilo dvorano do zadnjega kotička m Protituberkulozna liga v Mariboru priredi na željo delavstva južne železnico dne 6. t. m. obs ^16. uri 11, javno predavanje v telovadnici III. mestne deške šole (Ruška cesta) in si-oer v nemškem jeziku. Predava fr. dr, Karl Ipavic o jetiki., Ker bo predavanje zelo zanimivo in poučno, se pričakuje številne udeležbe od strani delavstva. m Znakovna dneva v korist otroško bolnico v Mariboru, priredi Mariborsko slovensko žensko društvo na dan kraljeve poroko dne 1. junija teina binkoštno nedeljo dne 4. junija, na kar opozarjamo že sedaj vsa ostala društva, da ne pride do\ kolizije, m Koncert požare hrambe, ki se m Male nezgode. Pri stavbnem podjetju M. Nasimbeni uslužbeni mizar Alojzij Kokol jo v četrtek rezal deske na cirkularni žagi. Na neki grči mu je izpoddrsnilo ter je prišel z levo roko k rezilu, ki mn je odtrgalo palec. Rešilni oddelek ga je obvezal ter ga oddal v domačo oskrbo. — Ključavničar Leopold Sinkovič v Dajnkovi ul. pa je prišel pri delu z levo roko v brusilni stroj, ki mu je odtrgal kazalec. Tudi temu je rešilni oddelek nudil prvo povneč. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —■ Dnovno koncerti. Narodno gSedaSišče. Repertoar: Petek, 5. maja ob 15.: »Neznan? prijatelj.« Dijaška predstava. Sobota, 6. maja »Prodana nevesta« Izv. abou. Nedelja, 7. maja »Poljska kri«. Izv, Pondeljek 8. maja: Zaprto. Torek, 9 .maja: »Kirke«. Pretnijora Abou. A. j . HH Iz gledališko pisarne. Pri včerajšnji predstavi »Prodano neveste« je pela radi indispožioije gdč. Mezgecev« ulogo Marinke gdč. Šuštarjeva. V soboto, dne 6. maja poje Marinko gdč Mezgečeva. Slovenska noviteta v Narodnem gledališču. Kirke — čarovnica, ki spreminja s čudežno vejico ljudi v svinje... Verižništvo, pohlep po do-, narju so ponižali ljudi do živalsko po-* žrešnesti m grabežljivosti. To zanimivo verižniško komedijo Alojzija Rean-ca .yprizori mariborsko Narodno gle> daiiščo v torek, dne 9. t. m. Delo je slo* venska noviteta, katero vprizori tukajšnje gledališče sploh prvič. Dramatična šola. Pouk dramaUStK šolo se vrši danes, v petek, dne 5. ms ja ob !420. uri. Dopisi. genska Bistrica. »Jugo?,] •;ja« *fe8l j v*.^- z 23. aprila 1922. pri-Ža<( ^°Pis »Brezmejna krutost«, »Stra »VS(?a1v 47. z dno 21. aprila 1922. trdit .. s^bo vredno divjaštvo« — s Ua da je bil dno 19. aprila 1922. ^ko Voni v Sl. Bistrici na par ko- nstreljen. slovenski vojak od .ker je hotel ubežati. Srbski V * Pe prrvedel vojaka ubežnika J>rav;iV‘ ^trico, jo ravnal popolnoma flajp; ° ?° voj a.škili predpisih. Mero-na'v^oči faktorji, so slišali, ko jo s,! klical »Stoj« a voj. ubež- *oteč . ni tjotel ustavita. Nato jo vojak • u^mik°m 3—4 kra.t ustrelil l^t. fen1- • Pednji le enkrat olistal. Maribor 5. maja 19^£. m Zidali bodo! Končno so ee zganili | vrši dne 13. maja v Gotzovi dvorani,bo udi gospodje v našem mestnem roagi- nudil umetniški užitek. Koncertno toč-stratu in sklenili, da bodo postavili ne- ko izvajajo priznani prvovrstni graški kaj stanovanjskih hiš za svoje usluž- umetniki. Na vzmoredu so ined drugim bonce ter najeli v to svrho kredit 50 Beethovnov' op. 61., veliki koncert, za milijonov kron. Vendar pa pravijo, da glasovir v Es-duru, izvaja, g.' Fric ne bodo pričeli poprej, dokler ne naj- Paltauf in Čajkovskega op. 23, koncert dejo kritja za amortizacijo. Nqčrt za za glasovir v B-molu, izvaja g. prof. to bi pač bili morali napraviti, predno Hugo Kromer s spremljovanjem veso sploh pričeli sklepati o stvari. Če sc likega orkestra vojaško godbe pod o-jotak načrt dal napraviti v Celju pod sebnim' vodstvom kapelnika g. Herzo-detmokmtekim županom, bi so bil dal ga. Koncert se p/tičme točno ob 20. uri tudi v Mariboru pod socijalisiičnim. ter se na zamudnike no bo oziralo, Bojimo se, da bodo ta načrt iskali in Ker je čisti dobiček namenjen za nadelali tako dolgo, da bo minilo letoš- bavo toli pot.rebne tautoturbinske briz-njo in morda še drugo leto — brez zi- | gaine, so pričakuje obilen obisk. danja. Veselilo nas bo če nas magi-stratni gospodje presenetijo z nasprotnim! ; m Imenovanje v policijski službi. Provizomi policijski komisar Karl m Olepševalno društvo za mesto Maribor naznanja, da no priredi ljud-! fko veselico 1. junija ampak .v nedeljo 11. junija popoldne at Ljudskem vrtu. Priprave' so v velikem štilu v teku in Pestevšek, dodeljen policijskem« ko- I bo to letos največja veselica na pro-misarijatu v Mariboru je imcaiovan za stem. definitivnega policijskega komisarja m Prošnja %a dve ubogi vdovi. V na dosedanjem službenem mestu. veliki bedi živita v Mariboru dve vdo-m Vojaška godba. Vojaška oblast vi, ena z 2 bolnima otrokoma in ena s je na prošnjo odbora za pomoč gladu- 5 otroci. Usmiljena srca'se prosijo, da jočim v Rusiji dovolila, da bo vojaška izroče podpore zanje v našem uredni-godlm svirala v soboto od %6. uri r,ve- štvu, kjer so tudi imena obeh na raz-čer dalje na Trgu svobodo, v nedeljo’ pol a po. dopoldne pa v prfrkn v prid giadujoČi m Za nlwpri vdovi rano spreieli oi Rusiji. Naj ob prijetnih zvokih ?edbe gm Adama Čorko 40 K ter neimenovan nikomur no bo zal darovati malenkost 40 K. Obračamo se ponovno na nami v ta človekoljubni namen. ■ | Ijena srca. s prožnio, da se spomnijo otroci, ki se SokoSstvo. o Predp-rodaja vstopnic m akademf. jo sokolskega društva v Mariboru, ki se vrši fi. t.'Tn. v Narodnem domu, se nahaja pri tvrdki Baloh & Ro»ina na Grajskem trgu. Priporočljivo je, da {4 jih oličinstvo oskrbi pravočasno. Začo tek akademije bo točno ob 20. uri. o Kolo jahačev Sokola v Mariboru naznanja, da od,pade jahalna vaja v soboto, (i. t. m., vrši im se v nedeljo, 7. t. -m. ob ob 8. uri zjutraj in se k te; zlasti starejši člani .pozivajo na udeležbo. Za to nedeljo nameravani celodnevni ježizlet so vrši prihodnjo nedeljo. Kolu jahačev je sestavil na3 skladatelj g. Viktor Parma lejpo koračnico za fanfaro, za kar se mu načelstvo naj lepše zahvaljuje. Zdravo! Objave. § Mestni kino. H. epolia »»Zločinci v blagajni« v 5. činih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. § I. Mariborski bioskop. Petek, soboto, nedeljo in pondeljek se predvaja v I. Mar. bioslcppu I. del »Krinke smrti« 7, Hans Miereudorf-om v glavni vlogi. Krinka snurti, ki presega v vsakem oziru »film grofa Morate Cristo«, je epoha izvzeta iz znamenitega romana »trije Mussketki« in igra v filmu grof d’ ArtrcLs glavno vlogo. — Pri vseh predstavah »vira godba. Šport. : Svoboda : Mak. Prvenstvena tekma med obemi moštvi se vrši v nede-jo dne 7. aiprila na »Rapidovom« igrišču ob /415/uri v Ljudskem vrtu. Opo za.rjaroo na to tekmo, ki obeta biti a oziroan na medsebojno rivaliteto zanimiva. Sodil bo g. Franki. m Pole za, nabiranje darrov v prid ubogih vdov s številnimi gladujoči Rusiji, ki so bile razposlane vslod bolehni nahajata v največji be- , , posameznim uTadom in pisarnam, na j di. Darila sprejema, naše uredništvo* •«1. ae smrtna krosrla zadelu. — J sa blagovolijo radi obra*uma. 1* avi. llnima darovalcev so obiaviio v. listu. »Črna deska". vi. • Svojočasno smo že osvetlili slučaj živinozdrazmika Si t ka ter v imenu javnosti nastopili proti (emu, da bi U gospod dobil službo v Mariboru. Med tem oa jo oostal S. osebni varovanec ts&anfil; s* 3EB0S* Martbm, c. maja gcepoda Sropana Grčarna in 7, njegovo tptamoč.io ni le prišel v Maribor, nego Se tredi takoj, oziroma še predno ;ie pri-§eT! v mesto, dobil stanovanjc in, sicer kjbstojeoe iz petih. sob. čeprav je sam ?: Seno in brez otrok. To pa se je s strani fitannva/njskega predsednika opravičilo te ttean, da, rabi živ in.ozdra.vn ik Sirk ta-ffiBo veliko stanovanje radi ordinacije! iDostlQ.i še nismo slišali, da bi živino-Hdsavniike obiskovali njihovi paeijcnti, jkirave, bilki, konji, prašiči itd. na stano-tfvatnju1 — v drugem nadstropju. To na-^vialdb bo torej prvi uvedel g. Sirk. Še jjbo|3 miačilno 7,a socijalno pravičnost, OTtagistraitinih mogotcev pa je to, da ililoceao vreči radi gosp. živinozdrav-mika m cesto, oziroma v neprimerno Btamovanje ženo s številno -d-nižinA — ®tobni jeziki pa, govore še nakaj d-ru-igega, maimreč, da. g. živinozdravnik ne ijbo uporabljal peterosobne.ga stanova-!®jja tsa živ: ' ■ obiske, ampak da bo ^prepuEitil r b lastnikom poleg se, nahajajočo kavarno, da bodo vanje rfcržvaili po policijski uri svoje goste, .Ibjterr bodo »v. privatnem -stanovanju« iMvfe* nemoteno dalje pijančevali. Mi *»e ivesmo, če je na teh’ zlobnih govori-«aii Ušaj (resnice, konstatiramo pa, da obstojajo in zato bi tudi radi izvedeli, 'Kaj misli o njjli g. predsednik stano-Itvaanatekega urada. Ako ne dobimo za-idestoaga. pojasnila, bomo zadevo zasledovali sami < dalje ter jo primerno obrazložili tudi naši javnosti, da. bo kakšna je pravi col jubnost so-ih bogov na našfljn magistratu. Gospodarstvo. ' © Sejmsko poročilo. Na svinjski serjin Bine 28. aprila. 1922, se je pripe-ijailo 135 svinj in 2 kezliča. Cene so bile ®Ledeče: mliidi prašiči 5 do 7 tednov 'ijpo 400 do 600 K: 7 do 9 tednov po 600 do 900 K; 3 do 4 mesece po 1000 do >33.00 K; 4 do 6 mesecev po 1300 do 1400 ivK; 8 do 10 mesecev stari jx> 1500 do 3.600 K? pol pit (Mie mrtve teže 1 kg. po 63 K; plemenske 1 leto komad po 0000 do 2100 K; kozliči komad 220 K. & Kazmišljevanlja o vinski trgatvi leta 1921. (Odgovor na članek pod tem naslovom v 63. št. ^Tabora< z dne 17. marca 1922.) Preveč ■rnzmišljo-vanja dovede včasih človeka do. čisto napačnih zaključkov. To se /rodilo, 'bojim se; tudi g. ravnatelja • Žmavcu pi »razmišljevau;K1.' o grobanju v cepljenih vinogradih, ker drugače se njegovih nazorov n« da tolmačiti. Prod vsem moram končati rali, da. sla teorija in praksa njegovim trditvam ravno nasprotni! Kar no on našel kot izjemo in kar navaja v prid svojega, nazh-a-nja, da ohrani namreč eden ali drugi ■pogrobau trs svoje podzemeljske dele, pred vsem tucli ameriški del, ki živi, deluje in • pomaga krepko prehranjevati oba žlahtna dela. s svojimi krepkimi glavninii koreninami/' kakor se on izrazi, je nanv-eč v splošnem popolnoma ne vzdržljivo. Vsakemu vinogradniku je jr.nr.no. da ima enoletna rozga, ki »e položi v zemljo, lastnost se zelo močno vkoreniniti. Na tej lashto-sti bazira celo naše t.rtogojstvo. Nadalje je znano slehernemu viničarju in. tudi teoretično ni drugače mogoče, da starejši, globeje v zemlji ležeči doli trte začnejo trohneti, kako hitro se na novo v zemljo ]X)1 oženi deli dovolj ukoreninijo, ali kakor teorija pravi, kako hitro se novi del osamo/svoji in se more rastlina z na novo nastalimi koreninami prehranjevati. Dokaz temu je tudi, da moramo pri cepljenih trtah kakor v trtnici, tako tudi v vinogradu na stalnem mestu strogo paziti na to. da se iz žlahtnega dela trte (ki poganja muogo raje in intenzivneje korenine nego ameriški del) pognane korenine pravočasno porežejo in ne smo se jih pustiti, da se preveč ojačijo, ker bi v tem slučaju ameriška podlaga usahnila. , r ■ Iz tega sledi, da pri grobanju. »d la Žmavc« zgubi vinograd svojo trpežno, trtni uši kljubujočo ameriško podlago, •to je ravno oni del trsa, zaradi katerega se trte v novodobnem vinogradništvu sploh cepi. in je na milost in nemilost zapadel trtni uši. Sicer je pa to v strokovnih krogih tako splošno zna- no in v praksi dokazano dejstvo, da ga j sem ga priobčil povodom,neke polefl11-^ je šteti med ak»ij ,-nia-vinogradništva a nekim iajikom v tuk. (-Šlovenšseffi in tudi g.?, se svojimi še tako učeno < gospodarju*, le posvariti., da se n* l!’ zgledajočimi navideznimi protidokazi, j nosf avl ja preveč v stvareh, ki aahie-in če jih da. tudi -v bojah naslikati;', ..vajo dolgoletpo prakso, katere pa ga ne bo mogel, nikdar ovreči! Zaradi kot dolgoletni zadružničar niniJ-111*1 tega je v interesu stvari obžalovati, da . imeti- ne more! . ;• ./•e jo od tako merodajne strani, kakor) Pesedo v tem vprašanju ima S04*J je zavod, ki ga vodi g. na podlagi j.konferenca, strokovnjakov! .vsekakor napačnih premis in navidez- j Vinarski ramaj Pr<’tIivefr' i ’ T. poročilo Ifinel^r drttštva *to • venijo o stanju bnn.elj.skih Žalce v Savinjs-Ki dolini, dne 1 tvih izjem, oreuranjeno,»trobentalo v svet, kar bi moralo ofctali tajno.it rosnega raziskovalcu, dokler m zn.deva temeljito raziskana in • Skrajno neugodno -vrenje mesoea oi?, mar- vsestransko ....... .......... posebno <>d strani vplive prakse ne- j ca in aprila'je. znatno oviralo m&*s ovrgljivo dokazana. j v hmeljiščih.- L/c s skrajno silo se Kar se merita, zadeve tiče, pa me, j vršila rez in poslavljanje drogov f’®1 mislim, moja’tridesetletna, nepretrga- i končano. Vobče se fahko re?5. te* ha praksa v vinogradništvu 'in moje j ra.:;tl:!>--ka korenike-dobro p režimih' službeno mesto, ki.ga zavzemam, ne le > pri obkof>avan.iu m f-e našli s® opravičuje, temveč smatram za svojo: gotovijonj. ek-?emp1:t,-i hmHj?>keW \f' sveto dolžnost, da, še-enkrat svarim j hra L- plinthV.s'poreatous — kar j® ^ vinogradnike pred grobanjeui <;eloga J vanredno hitro; .morda "je to dej?-!;? trsja, kakor ga priporoča g. Žmavc. --Dolgoletne lasi ne izkušnje in opazovanja v načetem vprašanju me oprašujejo, da vinogradnike ponovno opozorim na visoko vrednost grobauja vlačenk za nadomestitev posameznih neuspelih, ozir. na eni ali drugi način preuranjeno na nič došlib trsov v starejših cepljenih nasadih, kjer posajan-je.ne obeta več pravega uspeha. Pov-darjam, da šruo porom v šiitevilki 293. »Tabora« z dne 29. decembra .1921. opisanih vlaeehk vzdržali ne le v&e bivše deželne, ozir. državne takosvano »vzorne vinograde« v kompletnem stanju, temveč, da se vzdržuje na ta način na stotine in stotine oralov vinogradov v 1 j utomersko-rad gonskem vinarskem o-kolišu in drugod z najiboljšim uspehom, kar mi bodo dotični ixisestniki in njih strokovnjaki gotovo radi pritrdili. Popolnoma neumevno mi je pa, kako jo mogel g. Ž. iz mojih tozadevnih izvajanj posneti, dasem imel z vlačen-kami »bridko* izkušnje*. To se pravi resnico potvarjati! Končno kostatujem, da nisem — kakor trdi g. Ž. — kritiziral njegovih izvajanj, temveč sem ga hotel z objavo nekega starega člančiča iz 1. 1920., ki povzročila lanska- suš::. K-npči.m P5'"1, va impolnoma: le nekaj zaniniauj^ stari hmelj je bih> ejkaj dni. Zvišanje dopustnega zneska jw> poštni]; roš«»!,-aI\ T;-govS^ in obrtniška zbornica obvešča is*3?f sen te, da se po odloku niini<:trs.tva 13 pošto in brzojav z dno l-I. m:jv'■* izpremomjena. Povzet ne- jvikaznice l,re’ .1000 do 3000 Din. se ne izplr.čujojo * domu. . g Zborovanje bizeljskih in de!"11;' skih vinogradnikov se vrši dne obotavljaI za hip, potem pa ji je od-! gati in sc podpirati, udeleževati sc sreče in nesreče goMorjl z usmevom,lki se ji je zde! nekako čuden: druzega.« »Lep program! Ali s,e vam je pa tudi posrečilo, iz- »Da in nč: ne živi še predolgo, a je izkusil žc mar-fiikaj...« — Ona mu je prikimala z glavo. »O, lahki? si predstavljam, koliko sreče in zabave fc. že moral doživeti.« •»Mislite?« ’ '»Seveda. Moj Bog, ako je človek tako bogat, stori flafiko ,vse, kar ga veseli! Bogati ljudje ne poznajo za-iprek, svet jim je odprt, lahko uživajo lepoto, in jim ni reba očitati si, da bi morali svoj čas uporabljati boljše ali -pravzaprav bolj praktično. Kako mora biti lepo, ako 'človek more živeti tako, da mu ni treba imeti skrbi zaradi prihodnjega dne.« Listajoč z vitkimi prsti po knjigi je odgdvoril: »A v,es.ti ga!« Povesila je oči na delo. . »Žalibog, da ne. Dvakra sem mislila, da imam ta-iko prijateljico, čutila sem sc srečno, sama dajala najboljše. kar sem mogla dati, a potem ...« »Ali dovolite, da končam?... Potem ste sc prepričali, da fe prijateljice niso bile kar nič take, kot vi, tako da je liflo nemogoče, skupno ž njimi razmišljati o stvareh in svetu, — drugič, da vas niso imele resnično rade... Ni li bilo tako?« * Govoreč te besede mirno samozavestno in vendar nesrečen je zaradi tega, ker mu marsikaka stvar hi| j- nkvad3, jo |e ^c- taič všeč ker sra ne veseli več « .s ?^z,mn} °cesom 1,1 Poštenim zanimanjem. Ona pa ' Ona je pomislila.' - ’»To je res,« je rekla, »marši- ^o/LlMi/pK T™-?’ k,° le. v®ndar,,,i Ičai se nam. od blizu opazovano, ne zdi tako dobro, ka- j f, ' ' eil1', M3 c 1 ,c 10 i° o.dgo^onl.i tnla- ^or-N) začetku ali od daleč.« n10zu' S,Sdn]lč J': P°kimflIa' ne ^ hj t)ella'a šivati. »To tudi že veste? Morete li to razumeti?« je . 1'^c \cm’ sr^ ^’le !na,,i Pametne od mene, to pa Sprašal osupel. )C. ^oovo da so me imele mam rade, nego jaz nje, in da Ona pa je odgovorila z veselim usmevom: »,!az ne; nis,o_bilc vedno odkritosrčne.« [živim še dolgo, izkusila in doživela pa sem za svoja leta - Počasi je on odgovoril: -A ase dozdevne prijateljice ras?no dovolj...« ^ .»Kaj na primer?-/ je vprašal š^jivo. v >Ze večkrat se mi je prigodilo, da sem si kako stv&r želela od vsega srca, da nisem mislila na nič tiruzega, kakor na izpolnitev svoje želje, a sem sc nazadnje prepričala da se ni izplačalo, tolikp sanjati in hrepeneti po tem. Izpolnitev, jc večinoma princ«!;? tudi razočaranje...« >Na primer?« jc. ponovil mladi mož f so vas premotile... Na vsak korak so vam nastavljale pasti... za vsako malenkost so se čutile razžaljene, časili, drugim pa da sc je njegova družba zdela časna, da ni zanimanja brez dobička, niti veselja 'brC prevare... Zaradi tega jc obenem mlad in star...«,., Pazljivo ga jc poslušala, potem pit je šepnila so^ no: »Obžalovanja vreden čovek! Tako bogat in ven«3 tako ubog!’« ^ . f Przyjemski sc jc zaniisliPŠc vedno je stal ob H in oči upira! v,tla; guba iped obrvmi ki.se jc bila p©f‘ljfl bila, je njegovemu obrazu dajala iZraz utrujenosti-, bolesti. Misli so mu očividno uhajale nekam v dali^.j; pozabljajoč §edanjqst in -okolico. Bilje videti resti*^' •skoro mračen. Ona ga je nekaj časti zamišljeno gledili potem pa je vzkliknila žarečih oči: »Pa je vendar na svetu dosti prijetnega, lep£^ dobrega: dasiravuo .ie knez izkusil tgliko slabega, M0'' biti vendar zelo srečen..'.'; Tujec je dvignil oči in vprašal:. »Kake. stvari so tOr. Živo je pokazala na vrt za plotom: »Na primer le vrt. Ali ni srečen tisti, ki ima tal; vrttJ... Moj B0* kolikokrat, kv> sem tu posedala, sem rekla sama pri ‘ bi, kaka sreča mora bili, hoditi po svoji zemlji, 'ka^ in kakor sc zljubi človeku, posedati pod krasnimi “L vesi, veseliti se lepih cvetlic, stanovati v hiši urtjetnk-' arhitekture... Že to me osrečuje, ako tu stdeč oF-*^ jam harmonske, lepe črte gradu, .stara drevesa, Jd ^ toliko videla in navidez pripovedujejo o minolih ^a5(C to trato iil sveže, dobrodejno zelenje... V aprilu r!,rV toliko vijolic po gredicah .da kar,duše travo in vse naokrog višnjevo. Tako močan duh prihaja od Wl da ga čutimo tja do naše hiše,. .«- Odkod! ~ i dočim so same vedno žalile. ,.<• Sedaj pa ni mogla več prikrivati čudenja pa veste to?« On se je zasmejal. »Knez ie v svojem življenju doživel nekaj podobnega, samo da še hujšega. V svoji mladosti je bil zelo rahločuten ... pripravljen, da vsakemu podari svoje srce »Na primer sem si želela, da bi imela prijateljico, j in slepo zaupa ljudem. Veroval je v prijateljstvo .Ijube-pravi odkritosrčno in zvesto tovarišico, s katero bi de- zen in srečo... v cclo vrsto drugih stvari te/vršt.e do-lila .veselje in žalost in ki bi tudi v meni našla požrtvo- klcr je ni naposled prepričal, da so ga nekateri dolgo- . Glavni urednik: K n d iv oj Robar. * Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Ugodna ■ prilika Tri hiše na plavni c^sti t Mariboru, 7. {Sl) slanovanji ter ^ trgovskimi lokali na glavni fronti, velik vd na vogalu triaVT1.^.„|. slrans*c ulice, sno-robmi za slavbiSfa, se Tse skupaj radi Prl'ifl nih raziner takoj proda za 100.000'—f»!o!isoi) lir. Posred^ i zli l.fn cent. Rosni iniei esonti, na: se' takoj' javi o, f>od » airf prilika* na upravo tej?d lista. Na Grajskem trga št 1 VsSed preureditve trgovšne se razprodaja vse manufakturno bSago po neverjetno nizki ceni! Velika razprodaja ostankov. filO {Hala oznanila Moško kolo v jako dobrem slanu se Inkoj moda. Sortna 16 Pl. ulica 16 605 Zamenjam stanovanje v Celju, obstoječe j« treh v.-likib, svetlih sob v pritličju, knhinje in pritiklin, va *tano-vanie s 4—.-i, četudi manjšimi i Fobsmi v Mariboru, če mr-ročo v bližini parka, event. s koščkom vrta. —Naslov pove uprava »Tabora*. * Proda se stenski telefon. Naslov pove uprava. * ,,G'ra|ska Dospele sveže morske ril)« 002 najboljših vrst. Gjuro Valjak, restavrate1'1 Uat»ik ia izdajatelj; Konzorcij -Tahorf ^ Tiska; Mariborska tiskarna d.