lina plačana v gotovini Maribor, pet^k 22. | Uril ja 1934 Stev. 14° ’ ''<•> VIII, r'Xv.O Mariborski c VEČERNIK UrsdnlStuo In uprav«: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon urednlitva 2440, uprava 3466 BBp 0O|P W SBpHk VR Izhaja razan nedelje in praznikov vaak dan ob 1«. uri / Velja meaečno prejeman ““ “ “ lr6FT' 7 v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom IS Din / Oglaai po ceniku / Oglase _ | aprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani , Poitnl čekovni račun it 11.409 JUTRA’ Po konferenci Male antante Pregled problemov in njenih rezultatov Konferenca zunanjih ministrov držav male antante se ie sešla v Bukarešti v nenavadno razgibanem času, ko je aktivnost vseh evropskih diplomatov nenavadno velika in so mnogoštevilni tudi problemi, ki čakajo na kakršnokoli dokončno rešitev. Na prvem mestu je tu problem v a r n o s t i, ki je izšel iz prizadevanj za razorožitev. Države male antante so se v tem oziru, kakor je tudi bilo pričakovati, postavile na stališče F r a n c i j e, ki stavi zagotovitev varnosti nad razorožitev. Ce bo s tem ta problem v tem smislu rešen, ostane seveda odprto vprašanje. Francija, Anglija in Amerika so se v Ženevi res sporazumele glede potrebe po nadaljnjem delu razorožitvene konference in proučavanja načrta varnostnih paktov, toda na drugi strani je tudi vsem znano, da prav A n-g 1 i j a snovanja takih paktov, kot si jih zamišlja Francija, ne želi, dočim jih Italija, Nemčija in Poljska celo načelno odklanjajo, zlasti jih pa moti pritegnitev sovjetske Rusije in intenziviranje njenega političnega vpliva v Evropi. Vse bolj stopa zato v ospredje nevarnost razcepa našega kontinenta r.a dva velika tabora. Alala antanta te delitve ne želi, bo pa, če se kljub temu uresniči, ostala na strani francoskega tabora. To nam je povedala Bukarešta. Kakor je važen problem varnosti, tako je tudi problem gospodarskega sodelovanja in obnove, posebno v srednji Evropi ter zlasti v Podonavju. V Bukarešti so naši zunanji ministri znova poudarili. da so naše države slej ko prej za sodelovanje, vendar si predstavljajo ureditev tega vprašanja tako. da Podonavje ne bo teren izigravanja v smislu političnih Interesov velesil, ne Italije, ne Nemčije ne Francije. Še posebno pa je vsak sporazum v tem oziru nemogoč, če bi se za pogoj stavila kakršnakoli r e v i z i-i a, pa bodisi tudi le teoretično. G o m-b o s o v govor, ki je prav v dneh konference v Bukarešti znova postavil kot conditio sine qua non revizijo, je zato napravil najslabši vtis in je upanje v spo razum zelo zmanjšal. To je potrdil tudi uradni komunike. Prav tako so pa naši ministri lc znova poudarili staro stališče, ko so se izrekli za neodvisnost Avstrije in proti vsaki obnovitvi habsburške monarhije, bodisi le v Avstriji ali Madžarski, bodisi v obeh skupaj. Tu za malo antanto ni nobenega kompromisa. Mimo tega so pa sklenili nadaljevati poglobitev političnih stikov naših držav s sosednimi državami, v prvi vrsti s P o 1 j s k o. kar je komunike posebej poudaril in s teni povedal, da so v tej smeri potrebni posebno intenzivni napori, da sc doseže zaželjeni uspeh in se Poljska se bol.i ne odtuji, kakor se je že. Uspeh je pa odvisen tu bolj od sosednih držav, posebno Italije, Avstrije, Madžarske, Poljske iu Bolgarije, kakor pa od držav male antante. Zdi se, da sili prav večina teh držav v mali antanti nasprotni ^tabor. Docela logično je pa tudi. da se je na tej konferenci, ki se je sešla tik po priznanju sovjetske Rusije s strani Češkoslovaške in Romunije, razpravljalo tudi o tej zadevi. Prav zadevno vprašanje so skušali nasprotniki male antante izrabiti za laži. češ, da enotnost treh držav ni več tako trdna, kakor je bila. Naši zunanji ministri so nam pa povedaii, da se je vse izvršilo točno po dogovoru. Priznanje Rusije s strani Češkoslovaške in Romunije je bilo pač potrebno v prvi vrsti zaradi snovanja takozvanega »vzhodnega pakta varnosti«, h kateremu Jugoslavija po svojem zemljepisnem položaju ne pripada, ker gravitira na Sredozemlje. Zato pa je Jugoslavija v zvszi z Romunijo toliko bolj zainteresirana ia balkanskem sodelovanju; zato se je odobril zlasti balkanski pakt in se je pretreslo tudi vprašanje nadaljnjega dela za še tesnejšo pritegnitev Bolgarije. Poseben poudarek vsem tem ugotovitvam in sklepom je pa dal še prihod francoskega zunanjega ministra B a r t h o u j a v Bukarešto, s katerim so v sredo naši zunanji ministri skupno konferirali. Mimo vseh teh vprašanj, ki so več ali manj načelnega značaja, so pa razpravljali ministri tudi o celi vrsti drugih zadev. Pred vsem so izmenjali referate o prizadevanjih in potovanjih Jevtiča, Bc-neša m Titulesca v zadnjem času, o razvoju odnošajev Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške do držav, na katere meji vsaka posebej ter do onih, s katerimi jih vežejo siceršnji stiki. Prav tako je bilo treba skupno proučiti tendence in rezultate potovanj in sestankov raznih drugih evropskih državnikov: Hitlerja, Mussolinija, Dollfussa. Ribbentronna, Kondilisa, Maksimosa, Tevflka Rud/ija beja itd. Posebno sestanek Hitlerja in Mussolinija v Strai pri Benetkah je bil tako važen do godek. da so ga Jevtič. Beneš in Tilu-lescu morali proučiti, saj se je nanašal na celo vrsto vprašanj, ki vsa živo zanimajo tudi države male antante posamično in kot celoto. Tako vidimo, da ie bila ta. konferenca vsestransko plod o-v i t a, bodisi kar se tiče pregleda že storjenega, bodisi kar se tiče načrtov za skupno delovanje v bodoče. Uspehi tega delovanja so pa v podrobnostih odvisni seveda od celokupnega razv i-ia dogodkov mednarodne politike v Evropi. Toda glavno je in ostane to, da je mala antanta trdna In složna braniteljica naših velikih skupnih interesov! In to je. —-r. Nakupi Francije v Jugoslaviji Zunanji minister Jevlič je dosegel v Parizu velik uspeh za izvoz naših agrarnih produktov v Francijo PARIZ. 22 junija. Kakor je bilo že svoječasno poročano, je sklenil jugoslo vanski zunanji minister g. Bogoljub Jevijc ob priliki svojega oficielnega obiska v Parizu s francosko vlado zelo važen trgovinski dogovor, pa katerem se izvoz jugoslovanskih agrarnih in drugih produktov v Francijo znat-r.o zviša. Kakor poročajo sedaj tukaj-šnu lisii, je Francija dovolila jugoslovanski vladi od v Stresi priznanih k on tiugentov sledeče globalne kontingente: jajca 40?", živi jančki 84(‘o, živi prašič« 25n/’#, nasoljeno meso 5%, predelana svinjska mast b%, zaklana živina 5% sir 1 odst. Nadaije: hruške in jabolka za tretje četrtletje 4. za četrto četrtletje 1.5%. Lesa je mogla iz voditi Jugoslavija v Francijo že doslej 13 tisoč ton., sedaj pa ga bo smela izvozit« spet 13 tisoč ton za prvo četrtletje ter 42 tisoč ton za drugo četrtletje in dirigiranje v Alžir. Nadalje r>a je dovolila Francija Jugoslaviji tudi preference za koruzo, in sicer 50 ii-soč ton za drugo četrtletje. Ta kvota mora biti izčrpana do letošnjega oO. septembra in znaša 17 odst. celokupnega francoskega uvoza. Višina ristor-na \ korist Jugoslavije .ie bila določena na 40 odst, francoske minimalne tarife. Splošno se naglasa, da ie jugoslovanski zunanji minister g. Jevtič dosegel s tem velike ugodnosti za Jugoslavijo, ki bodo znatno omilile sedmin agrarno krizo. BerEivrsfca seniaciia o AvsSriii PO SPORAZUMU MF.D HITLERJEM IN MUSSOLINIJEM NAJ POSTANE AVSTRIJA NARODNOSOCIAL1ST1ČNA, A SAAMSTOJNA BERLIN. 22. junija. V tukajšnjih na- roduosoeialističnlli krogih se trdovratno zatrjuje, da je bil med Mussolinijem in liitierjen: dosežen v Benetkah spo-rszuin. po katerem Se reši avstrijsko vprašanje tako, da bo zadovoljilo enako Nemčijo kakor Italijo. V la namen je povabil sedai Mussolini v Italijo avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa, da ga prirravi za radikalne spremembe, ki i.i obstojale v tem, da bi dobili Avstrijo postopno v svoje roke narodni so cialisti, bi pa ostala vendar samostojna in se m bi združila z Nemčijo. V zameno bi Nemčija podpirala v vseh vprašanjih Italijo, Italija pa Nemčijo, kar bi pomenilo konec izolacije ene in druge. Po tem zatrjevanju bi dr. Dolliuss prepustil svoje mesto sedanje mu avstrijskemu poslaniku v Rimu, dr. Rintelenu ir odšel za poslanika v Vatikan. dočim bi major Fey postal poslanik v Budimpešti. Naloga Rintelcno-ve vlade v kateri bi bili tudi narodni socialisti bi bila, pripraviti dokončni čisti narodnosocialistični režim v Avstriji. Hajmverovci, ki se itak že nagibajo k hitlerjevcem, bi se nopolnoma združili z njihovimi napadalnimi oddel ki. V koliko so te govorice resnične, bo seveda pokazal najprej Dollfussov obisk ori Mussoliniju. Slabi izhodi pontonske konference IAPONSKA HO ZAHTEVALA ZASE PACANJE BOJNEGA RRODOV-JA JN SPRAVILA KONFERENCO V ZAGATO. je zahteve še ni izjavila službeno, ven dar pa izvirajo te vesti iz polslužbe-ttili krogov ki so najbližji zunanjemu LONDON. 22. junija. V londonskih vladnih krogih le vzbudila veliko senzacijo polshižbena tokijska vest, da bo na pomorski konferenci zahtevala Japonska za sebe večjo kvoto. Tisk na-g*aša, da pomeni ta japonska zahteva Prav gotovo smrten udarec za pomor sko konierenco. »Daily Express« in dtugi listi pišejo, da ne bodo na zahteve za povečanje japonske moinari-ce nikdar pristale ameriške Združene države, ker bi bilo to povečanje začetek novega tekmovanja v pomorskem oboroževanju. Sicer Japonska te svo- ministrstvu. In še več! Ti krogi celo izjavljajo, da je revizija pomorskega sporazuma absolutno potrebna, ker ,n0, a Japonska ščititi svoje interese v Tihem oceanu in mora vršiti dolžnosti, ki jiii je prevzela od Mandžurije, ^rad-sta\ niki zunanjega ministrstva nagla-salo v zvezi s temi vestmi* da se va-rajo vsi eni, ki mislijo, da Japonska ne bo mogla izvesti tekmovanja v oborožitvi. Jugos!av3ja in Stalila BERLIN, 22. junija. Nemški tisk se obširno ukvarja s francoskimi načrti varnostnih paktov in posveča posebno pozornost kombinacijam z Italijo. Ob tej priliki zatrjuje, da ie vse jugoslovansko javno mnenje nenaklonjeno vsakemu sodelovanju Italije, a tudi ita liiausko je proti zvezi z Jugoslavijo in enako s Francijo. Tako zvezo pa baje odklanja tudi jugoslovanska vlada, ker bi bila isaka pogajanja med Beogradom in Rimom popolnoma nemogoča, dokler se ne neha preganjanje in zatiranje Siovencev in Hrvatov v Julijski Krajini in se jim ne priznajo manjšinske pravice, kakor so jih zastopniki Italije obljubili, dasi neobvezno, na pariški mirovni konferenci. Baje sc je 0 tem ir v takem smislu govorilo tudi na konferenci zunanjih ministrov male antante v Bukarešti. Odpor Ukrajine prot« Moskvi ŽENEVA, 22. junija. Po poročilih iz Rusije postaja odpor Ukrajincev proti boljševizmu in še pf bej proti nadvladi Rusov vedno večji in ostrejši. Ukrajinci, katerih je skoraj 70 milijonov, sc nacionalno bolj samozavestni kakor so Rusi, In se jih zato breznaro-dni marksizem ni prijel. Stremljenje Ukrajine jc slej ko prej, da se odcepi od Rusije in ustvari svojo lastno državo. ki ho zavzemala položaj nove slovanske velesile in bo uvedla tak re-i žim, ki bo ustrezal narodnemu razpoloženju Ukrajincev. Tem načrtom so naklonjeni celo ukrajinski boljševišisi 1 funkcionarji, katerim Moskva zaradi tega ne zaupa in jih stalno nadzira, od stavlja, meče v ječe ali strelja. Da v Ukrajini še ni revolucije, je vzrok samo to. da vzdržuje režim povsod na tisoče detektivov in vojakov. Vprašanje pa je, če bo to stanje lahko še dolgo trajalo. Barthou častni državljan BUKAREŠTA, 22. junija. Barthou-jevo bivanje v Bukarešti se je spremenilo v ogromno manifestacijo prijateljstva med bratskim romunskim in francoskim narodom. Takega sprejema v Romuniji še ni bil deležen po vojni noben tuj gost, kakor sedaj Barthou. To se ie zlasti videlo včeraj, o priliki njemu na čast sklicane seje parlamenta, ki se je pretvorila v navdušeno manifestacijo Ob prisotnosti vseh poslancev in vseh članov vlade, je bil ob tej priliki imenovan Barthou za častnega državljana Romunije. SPALA.IKOVIČ ODPOTOVAL V BEOGRAD. PARIZ. 22. junija. »Havas«, poroča: Jugoslovanski poslanik Spalajkovič jc odpotoval sinoči v Beograd, kjer se bo udeležil službenega sprejema zunanjega ministra Bartliouja v Beogradu. JAPONCI VPADEJO V MONGOLIJO PARIZ, 22. junija. Po vesteh iz Nankinga pričakujejo službeni kitajski krogi vsak čas polioda japonske armad1' v notranjost Mongolije. TOPLEJŠI dnevi. DUNAJ. 22, junija. Na Dunaju je zelo liladuo vreme in neprestano dežuje. Vremenski prerpki pa napovedujejo, Ida se bo vreme zboljšalo in da bomo dob li toplejše dni. Stran 2. Mariborski »Vecernikt Jutra V Mariboru, dne 22. VI. 1934 Dnevne vesti Oficielen sprejem Ljubljančanov. Maribor bo sprejel v nedeljo zjutraj ljubljanske goste nad vse slovesno in prisrčno. Na kolodvoru; bo pričakoval ljubljanske izletnike, ki se pripeljajo s posebnim vlakom, celotni mariborski občinski odbor z županom g. dr. Lipoldom na čelu, ki bo pozdravil drage goste v imenu mesta. Za sprejem se mu bo zahvalil ljubljanski župan g. dr. Dvnko Puc. Popoldne pa bo priredila mestna občina mariborska oficielnim zastopnikom Ljubljane čajanko. Veličasten pogreb patra Pavla. Kako silno priljubljen je bil pokojni pater Pavel med svojimi verniki, je bilo dokaz; njegovo zadnje spremstvo. Ko je ležal na mrtvaškem odru, so ga hodile kropit množice ljudstva iz mesta in okolice, ki so ga tudi zvesto spremljale na njegovi zadnji poti in se težko poslovile od njega. Nabito polna je bila prostorna frančiškanska cerkev, kjer je opravil requiem stolni prošt dr. Vraber ob asistenci številne duhovščine. Ganljivo je bilo slovo njegovih sobratov in otrok krčevinske šole, ki so v boleči tišini cerkve ob krsti zapeli žalostinko »Vigred se povrne« ter jo končali z refrenom: »...patra Pavla več ne bo, nikdar več se ne povrne«. Ko so nesli pogrebci srebrno krsto iz cerkve, so turobno bučale orgle in marsikatero oko je bilo rosno. Izpred cerkve se je razvil nato dolg sprevod, v katerem je bilo več tisoč ljudi. Pred vozom s krsto, ki je bila pokrita z venci in cvetjem, so šli številni odlični predstavniki cerkvenih in prosvetnih organizacij. V spre vodu ie igrala tudi godba »Danica«. Ob odprtem grobu se je poslovilo od pokojnika več govornikov, med njimi v imenu krčevinske šole šolski upravitelj gosp. Fran Cvetko, ki je omenjal pokojnikove zasluge za šolsko in narodno vzgojo ter veliko ljubezen do mladine. Učenci krčevinske šole so se ponovno ob odprtem grobu poslovili od svojega kateheta z žalostinko, godba pa je zaigrala zadnje slovo. Novi šef mariborskega državnega tožilstva. Za šefa mariborskega državnega tožilstva je imenovan dosedanji namestnik državnega tožilca g. dr. Matko Zor-jan. Novoimenovani šef je vodil posle državnega tožilstva že ves čas. odkar je bilo to mesto izpraznjeno. G. dr. Zorjan je napravil sodniški izpit leta 1913. in je bil leta 1915. poklican v vojno, kjer je bil na italijanski fronti ujet in se je vrnil v Maribor leta 1920. Pri mariborskem okrožnem sodišču je nastopil najprej službo kot preizkovalni sodnik, nato je bi! imenovan za kazenskega sodnika, zadnja leta pa je opravljal službo namestnika državnega tožilca in je bil kot tak sedaj imenovan na častno in odgovorno mesto šefa državnega tožilstva. S svojo strogo sodniško objektivnostjo si je kot izboren jurist pridobil veliko zaupanje vseh mu podrejenih, splošne simpatije pa Uživa tudi izven svoje službe pri vsej javnosti. Na novem mestu mu želimo najlepših u-spehov! Iz kaznilniške službe. Za knjigovodjo pripravnika je nastavljen v moški kaznilnici 'v Mariboru Andrej Jug, absolvent trgovske akademije v Mariboru. V kaznilnico v Požarevcu je prestavljen paznik dnevničar Stanislav Blagojevič, na njegovo mesto pa je prišel iz Požarevca paznik služitelj Branislav Jovanovič. Iz sodne službe. Sodni pripravnik Otmar Cvirn je iz Ljubljane dodeljen mariborskemu okrožnemu sodišču. Za pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču pri Krškem je imenovan Josip Kocijan, doslej uradniški pripravnik pri okrajnem sodišču v Mariboru. Evharistični kongres v Mariboru. V dneh 7. in 8. septembra t. 1. bo v Mariboru evharistični kongres. Prvi dan kongresa bo zborovanje za dijake in izobra-ženstvo, zvečer bo v unionski dvorani predavanje oratorija »Mesija«, o polnoči pa bodo v vseh župnijskih cerkvah polnočnice. Cerkve bodo vso noč odprte. Na praznik 8. bo maša na Glavnem trgu, po maši teoforična procesija, popoldne pa bodo v pokopališki kapeli litanije in poklonitev zastav Slomšku. Popoldne ob 4. uri bo v unionski dvorani ponovitev oratorija. Znižane cene! la teletina brez privage: Prsa - vrat .... Din 5.— Ledvična, kotleti itd. . . Din 6.— Pleče . ..................Din 6—S.— Vsak četrtek in petek sveža svinjska pljuča 1 kg Din 3.—, jetra Din 5:— i, dr. Vsi mesni izdelki po znižanih cenah. 2563 JOS. BENKO. Maribor, Aleksandrova c. 19. Obmejni šolski prireditvi. V nedeljo 24. tm. popoldne ob 15. uri bosta imeli obmejni šoli v Zgornji Sv. Kungoti in na Sladkem vrhu mladinski prireditvi. Podprimo ti prireditvi s Čim večjim obiskom in dajmo moralne podpore našim obmejnim kulturnim delavcem. V Zgornjo Sv. Kungoto bo vozil avtobus ob 13. uri izpred gostilne pri »Grozdu« ter se bo vrnil zvečer ob 18. uri. Na Sladki vrh pa je najbližja pot z vlakom ob 13. uri do Št. lija, odkoder je uro in pol peš hoda, nazaj pa z večernim vlakom. 24. iunija od 14. ure naprej na vojaškem strelišču v Radvanju lovsko streljanje. Pevski zbor Glasbene Matice ima dre- vi 22. tm. ob 20. uri v svoji pevski dvorani redni letni zborov shod, na katerega vabi vse svoje člane. Dne 16. VI. 1934 se je vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru kazenska razprava zoper neko tukajšnjo damo,, ker je razširjala neresnične in žaljive govorice o frizerskem salonu g. Štefana Dobaja, Gosposka ulica 38. Dotična dama ie na sodišču preklicala in obžalovala do-tično trditev, ker se je izkazala kot popolnoma neresnična, ter se je zavezala plačati stroške -kazenskega postopanja, nakar je g. Dobaj umaknil' zasebno tožbo. Nagradno kegljanje prostovoljne gasilske čete v Sv. Petru pri Mariboru. V nedeljo 24. tm. priredi Prostovoljna gasilska četa v Sv. Petru pri Mariboru na kegljišču znane igostilnc Sande v Sv. Petru pri Mariboru veliko nagradno kegljanje s 6 lepimi vrednostnimi dobitki. Trije ročaji samo 1 Din. Vsi kegljači in prijatelji kegljišča uljudno vabljeni! Odbor. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da so dosedaj razpisane sledeče vojaške šole: 1. Nižja šola vojne akademije v Beogradu. Glavni pogoji za sprejem so, da so kandidati absolviraii eno srednjih šol z maturo in da niso mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. 2. Mornarska podčastniška šola v Šibeniku za kandidate, loy stane ninotro, poldrago stotino rubljev, a voz samo 20. pa reče: '■Izvoli, prijatelj! Izberi si voz, ki ti ;c všeč.« Kmet izbere naileipši voz in da zaaii par volov. Starec se vesel požuri v mesto. Po glav; mu roji samo to. da bi si bedak ne premislil in ne bi zahteval nazaj svojih volov. A kmet stoji na cesti in misli: »Hvala Bogu, sedaj imam voz! Samo kako naj ga pripeljem domov. Ker nimam volov, je treba, da ga sam vlečem.« Prime oje, vpreže se v voz in začr.e vleči. Vleče, vleče pol vrste, a se utrudi kakor pes. Znoj mu lije po vsem telesu in srajco bi lahko ožel. Obstoji, sede, da si odpočije in si zamisli: »Do doma je daleč, okoli 15 vrst bo. Kaj bi napravil z vozom?« Tedaj zapazi pastirja, ki žene dve kozi na semenj in mu zakliče: »Pozdravljen rojak! Kam ženeš?« »V mesto naprodaj.« »Zakaj bi prodajal, zamenjaj ra.iše eno kozo za moj voz, vidiš, popolnoma nov je!« Pastir se nasmehne: »Prijatelj, samo da se ne prevariš. Sedaj boš dal. potem se boš pa kesal. ’A' dobro; da se nikomur krivica ne zgodi izbiraj, katera ti je po-volji!« Kmet mu da voz, vzame kozo m jo pelje domov. Cire, gre, dve vrsti in se sreča s krošnjarjem, ki je imel na plečih k"oš. za pasom pa cel sveženj mošenj. Pogleda kmet te mošnje, zelo so mu všeč in reče: »Poslušaj, kam neseš te mošnje?« »V mesto na semenj.« »Zamenjaj eno za mojo kozo.« »Izvoli, prijatelju Vzame kmet mošnjo, jo vtakne za golenico in gre proti domu. Gre, gre, pride do reke, sede na brod in se da prepeljati na drugo strar.. Brodnik zahteva denar, a on nima niti vinarja in ne more plačati. »Vzemite mu sukn.io; ako nima denarja,« pravijo prevozniki. »Stojte! Suknjo potrebujem jaz sam. Imam pa novo mošnjo, vzemite si jo za trud.« Izvleče mošnjo in iim jo da in prevozniki ga izpuste. Kmet se odpravi domov: »Glej, zanič, pa prav za nič sem izgubil par volov.« Gleda in vidi, kako ob cesti sede prodajalci soli, ki kuhajo kašo. »Pozdravljeni rojaki!« »Pozdravljen!« »Bog blagoslovi!« »Hvala.« »Ali je dobra kaša? Dajte, prijatelji, da poskusim tudi jaz malo? zelo sem lačen.« »Odkod pa si?« ga vpraša starešina. »Bil sem na sejmu, gnal sem par volov, da' bi jih prodal.« »Glej ga, par volov si prodal, pa prosjačiš ...« »Ej, dragi moj,« odgovori kmet, »ko bi ti poznal mojo nesrečo!« »Kakšno nesrečo?« »Tak poslušaj!« in pove jim vse. kakor sc je zgodilo. Starešina se nasmeje in reče kmetu: »Sedaj se pa svoji gospo-dinii ne prikaži več, če ne bo huda pela.« »Ne bo, prijatelj, prav nič ne bo, še besede mi ne poreče.« »Lažeš, kmet! Ako te za to žena ne bo ozmerjala, ti dam dvanajst vozov soli; vse ti dam z volmi vred!« »Dobro, starešina!« »A če te ozmerja?« »Ti bom služil do smrti.« Ko so bili stavo sklenili, gredo v vas. Ko pridejo do hiše, se skrije starešina v vežo in posluša, a kmet stop: v hišo m reče: »Pozdravljena, žena!« »Pozdravljen, moj mož! Ali si zamenjal vole?« »Sem.« »Kje je voz?« »Dal sem ga za kozo.« »A kje je koza?« »Je šla za mošnjo.« »Kje pa je mošnja?« »Vzeli so jo za prevoz?« »No, hvala Bogu, da si se sam vrnil, Sleci se brž in sedi za mizo in jej. Gotovo si zdavnaj postal lačen. Zaradi vo» lov ne bodi žalosten, zdaj ko jih ni, ua bomo imeli skrbi!« Kmet sede za mizo in zavpije: »Alo starešina, pojdi notri! Si slišal. Imam jaz prav?« »Imaš,« reče starešina in vzdihne. »Vzemi z bogom vseh 12 voz s soljo in voli.« Tako je kmet obogatel in dobro živel...« Stran 4. Mariborski »Večer ni k« Jutra \ Mariboru, dne 22. VI. 1934. MARIJ SKALAN: 88 Roman Iz prazgodovine človeštva. »Si izpolnil naročilo?« »Sem.« »Je ladja skrita na varnem v mrtvem rokavu Kale in čaka na odhod?« »Da « »Si napravil brez hrupa?« »Da. Samo dva stražarja sem moral umoriti, a ranila sta mojega pribočnika, tekača Buramaka, ki leži v smrtnem boju na ladji. Če si čarovnica, kakor govore, pomagaj mu!« »Kk je ranjen?« »Globoko rano ima na plečih. Sega najbrže v prsni koš.« »Ima mrzlico?« »Ima in je nezavesten.« »Potem ti dam zdravilo zanj.« Arikdinila je odšla v svoje skrito domovanje ter se vrnila z dvema glinastima posodama. »Tu je zdravilna pijača, ki prežene mrzlico,« je dejala. »Daj mu nekaj kapljic, kadar ga napade. Tu pa je mazilo za rano. Namaži mu jo z njim in preveži. Ne bo umrl.« »Hvala ti. velika dobrotnica moja!« je vzkliknil Savadagak in sprejel zdravila. »Sedaj, pripeljem princeso,«; je dejala starka. »Spravi jo naglo na ladjo. Glej, da te ne dohiti jutro na planjavi piramid. Pred zoro moraš biti že v palmovih gajih. Tam vas nihoe ne zasledi. V skrivališču ostanite do večera, potem odveslaj-te v Kalo in po njej dalje za tokom. Zjutraj poiščite primerno skrivališče ob obrežju in počakajte spet na noč. Bodite previdni. Semiš Ofiris bo posla! za vami zasledovalce! Vsaka nepazljivost bi zakrivila vaš pogin. Si razumel?« »Sem.« »Če pa bi vas kljub temu izsledili, uporabi orožje, ki ti ga izročim. Ubija nevidno in neslišno na veliko daljavo. Uporabljanje je preprosto.« Arikdinila je potegnila iz nekega skrivališča šest morilnih priprav in jih izročila Savadagaku. Potem mu je pokazala, kako se orožje uporablja. »če bi vas pa vendarle zajeli, ne povej nikomur, kje si dobil to orožje! Sploh naj nihče, ne ti ne princesa ne kdo drugi ne imenuje nikoli mojega imena! Vs^, kar si tu videl in doživel, je bila le čarovnija, pričarana za trenutek in je ne bo nikoli več. V resnici ni ne mene ne mojega podzemlja. Spremljala bom nevidno vso vašo pot. Gorje ti, če pozabiš, kar ti naročam! Nikjer na vsem vesoljnem svetu ni kotička, kamor bi lahko pobegnil pred mojim maščevanjem!« »Storil bom, kakor si govorila,« je dejal Savadagak. »Sedaj pa pripelji princeso princes,, mudi se!« Arikdir.ila je izginila in se kmalu spet vrnila z Evalasto. Ko so Azteki zagledali princeso, so padli pred njo na kolena in Savadagak je spregovoril: »Milost, princesa princes! Storil sem po tvojem naročilu. Ladja čaka, da te z najvestnejšimi popelje v daljnjo domovino, v mesto tvojega očeta in našega gospoda, velikega kralja kraljev. Mala četa smo, a zvesta do zadnjega diha. Naše življenje je tvoje. Ukazuj!« »Vstanite!« je dejala princesa. »Hvala ti, pribočnik mojega očeta kralja kraljev in hvala vsem, ki tvegate svoja življenja za mene! Moje plačilo ne izostane in veliki Ra naj blagoslovi našo pot!« »Milost, princesa princes!« je vzkliknil Savadagak. »Storili bomo vse in ne! zahtevamo nobenega plačila, ker je vse le naša najvišja dolžnost. Če pa že ho- Šport ISSK Maribor: SK Rapid Prvenst. tekma na igrišču v Ljudskem vrtu Končno ie le uspelo vodstvu maribor-oKega Rapida, da izposluje svojemu moštvu dovoljenje za sodelovanje v pod- zveznem prvenstvu. S ponovnim sodelovanjem SK Rapida v prvenstvenem tekmovanju se bo podzvezna tablica bistveno spremenila. Za častno prvo mesto se ne bosta borila samo SK Ilirija in SK Železničar, ampak bo tudi SK Rapid posegel odločujoče vmes. Teoretično mu je celo mogoče doseči največje število dosegljivih točk in s tem v zvezi povzpeti se na I. mesto in vkorakati v državno ligo. Zairadi primanjkovanja prostih terminov — podzvezno tekmovanje mora biti namreč končano do 15. julija — sta se kluba medsebojno sporazumela in o sporazumu obvestila budi podzvezo. da odigrata zaostalo jesensko prvenstveno tekmo na delavnik. V soboto 23. t. m. ob 18.15 se končno srečata po dolgem presledku v prvenstvenem boju najstarejša, še obstoječa, rivala mesta Maribora, da pomerita svoje moči na zelenem polju. Uspeli Mariboru iztrgati svojemu nasprotniku obe točki, potem je sigurno rešen padca v II. razred in se lahko — v primeru, da porazi v ponovnih tekmah Ilirijo, Rapida in Celje — usidra z 12 točkami na 3 mesto v podzvezni tablici. Medtem ko je SK Rapidu z morebitno zmago nad ISSK Mariborom odprta pot do naslovnega prvaka podzveze. Kakor omenjeno, bo tekma jutri v soboto popol dne ob 18.15 na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. V predtekmi se srečata juniorski moštvi obeh klubov s pričetkom ob Vs 17. uri. Teniške reprezentantke Zagreba v Mariboru. Včeraj je bilo na teniških igriščih ISSK Maribora zaključno tekmovanje dam v pasu A. Nasprotnika sta bila ATK iz Zagreba in mariborski Rapid. Zmagale so Zagrebčanke v razmerju 4:1, torej z istim rezultatom kakor lani v Zagrebu proti ISSK Mariboru. Posamezni rezultati so bili naslednji: Kovač (Z):Lirzer (R) 6:1, 6:4: Kovač (Z):Halbarth (R) 6:1, 6:0; Lirzer (R):Njemirovska (Z) 6:3, 6:4; Niemirovska (Z):Ha1barth (R) 6:1, 4:6, 9:7; Kovač-Njemirovska (Z):Lirzer-Hal-barth (R) 6:1, 6:0. Prvenstvene nogometne tekme v soboto in v nedeljo bodo sodili: ISSK Ma-ribor:SK Rapid g. dr. Planinšek in SK Rapid:ŽSK Hermes (Ljubljana) g. Bergant. Značilna prerokba. Ni še dolgo od tega. ko je imel bivši minister in predsednik madžarskega sta- tističnega društva zanimivo predavanje, v katerem je ugotovil, da pri porastu prebivalstva niso odločujoči gospodarski činitelji, marveč individualni vzroki. Izračunal je, da bo največje število prebivalstva dosegla Anglija leta 1950, Nemčija 1960, leta 1980 pa bo Evropa pretežno slovanska. Nova razvojna doba našega ribarstva Kakor znano, je bila naredba o ribar-stvu, ki je dotlej veljala le za območje nekdanje ljubljanske oblasti, s finančnim zakonom za leto 1934/35. razširjena na vso Slovenijo. S tem se začenja nova doba v razvoju ribarstva v dravski banovini. Razdelitev v revirje, ki so jo naši ri-barski krogi željno pričakovali in brez katere sistematski in uspešen razvoj našega ribarstva ni mogoč, se bo, kakor smo poučeni, izvršila v najkrajšem času. Zadnjič so bile tudi objavljene naredbe o obveznem vlaganju mladic (postrvjih in sulčjih) ter o kontroli pri povodnjih. Zlasti je pozdraviti nairedbo o obveznem vlaganju mladic, posebno ker je znano, da število naših plemenitih rib nazaduje. Postrvi v naših potokih in prav tako tudi sulcev v Dravi je vedno manj. Z vsemi mogočimi dovoljenimi in nedovoljenimi lovili se zasledujejo plemenite ribe in le malo je ribičev, ki bi mislili na prepotrebno gojitev, brez katere mora končno popolnoma propasti zarod plemenitih rib. Tudi ustanavljanje novih industrij in reguliranje bregov je zadnje čase mnogo pripomoglo, da število rib v naših rekah in potokih hitro in stalno nazaduje. Zato je bil že skrajni čas, da so -se ribarski predpisi poostrili. Poglavje zase so divji lovci, ki pome-njajo slejkoprej veliko nevarnost za naše ribarstvo. Zato je razumljivo, da morejo le izredno'stroge kazni odpraviti ali vsaj omejiti to zlo. Tako so bili zadnje čase pred okrajnim sodiščem obsojeni: J. M. iz Gornjega Dupleka zaradi ribje tatvine na 15 dni strogega zapora in od političnega oblastva na denarno kazen 490 dinarjev; J. P. iz Maribora zaradi poskušene ribje tatvine na 7 dni zapora; M. K. iz Frama zaradi ribje tatvine na 220 dinarjev denarne kazni in na povrnitev škode; J. V. iz Ješence, ki je s kamnom ubil postrv, na 100 dinarjev denarne kazni; K. Č. iz Maribora zaradi ribje tatvine na 200 dinarjev denarne kazni in na povrnitev škode; F. G. iz Zlatoličja na 130 dinarjev denarne kazni; J. B. in J. P. iz Slivnice zaradi poskušene tatvine rib s sačilom pa na 8 dni zapora. Pameten nasvet. »Včeraj me je Janko na cesti ozmerjal z oslom. Ti si priča, ker ga bom tožil.« »Ne stori tega, dragi prijatelj! On je prebrisan človek. Pri obravnavi ti lahko to dokaže in potem boš blamiran.« Mali oglasi Največja In naltnaniša knjiga na svetu. Na državni obrtni šoli na Dunaju hranijo anatomski atlas, ki ga smatrajo za največjo knjigo na svetu. Atlas je visok 1.90 m, širok pa nad 1 meter. Najmanjša knjiga pa je v arhivu neke knjižnice v Padovi, visoka je 160 milimetrov, a ima 200 strani. Ta miniaturna knjiga pa vsebuje med drugim tudi neko še neobjavljeno Galilejevo pismo iz leta 1615. Prodam MODERNA JEDILNICA. predalnik belo emajliran, jedilna miza, dve pernici, 20 kg perja, postelje na orodni- — Ruška c. 3-1, desno. 2570 POSTELJA Iz trdeza lesa, predalnik iz trdega lesa Din 150.—, veliki divan 130.—, dva fotelja h 20.—, miza za krojače 40.—, omara z dvemi vrati 110.—, nočne omare z marmorjem a Din 55.—. Židovska ulica 4, hiša levo, J- nadstf* 2569 Preselitev! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se osamosvojil in preselil svoje stavbeno podjetje iz Tržaške ceste na Gosposvetsko cesto št. 17. v prejšnje prostore Ivana Živica. — Priporoča se 2554 Franio Soes ml. stavbenik Sobo odda SOBO. parketirano, lepo opremljeno, na tepem. prahu prostem kraju v novem poslopju, v bližini državnega mosta, z uporabo kopalnice, oddam gospodu. Naslov pove uprava lista. 2403 Razno PISARNIŠKI PROSTORI v sredini mesta se iščejo, pismene ponudbe pod »Takoj« na upravo »Večernika *. 2549 češ poplačati našo zvesto službo, o gospodarica, ki si rešila meni in tovarišu mojemu življenje, potem stori to le s svojo milostjo in dovoljenjem, da ti smemo vdano služiti še do konca dni življenja.« »Moja milost bo vekomaj z vami. Govorila sem!« je dejala princesa ter se obrnila k Arikdinili: »Kako naj ti poplačam, kar si mi storila? Kako naj se ti zahvalim?« »čarovnice ne sprejemajo plačila in ne potrebujejo zahvale,« je odgovorila starka. »Pojdi in veliki Ra varuj tvoje potovanje!« »Mislila bom vedno nate, dobrotnica moja skrivnostna. Ponesla bom s seboj hvaležnost do tvoje pomoči preko voda in gora v deželo večera. Zdravstvuj!« Evalasta je dvignila roke in se s konici prstov doteknila Arikdinilinih prs. Nato je sedla v nosilnico, ki so jo Azteki dvignili ter odnesli iz podzemlja. Čarovnica in pohabljenec sta jih spremljala do dna prepada in se nato vrnila. (Se bo nadaljevalo.') V vlaku. »Ste že kdaj leteli?« »Nisem. Bil sem v mladih letih trgovski potnik, pa dobro vem. kako se — leti...« ______ tmm Opice, ki si služijo denar Pred dnevi je profesor instituta za primerjalno psihologijo na univerzi v Yale v Severni Ameriki, Robert Yerks, objavil v nekem listu zelo zanimive podrobnosti iz življenja opic. V razpravi navaja tudi zanimiva dejstva, koliko imajo smisla opice za denar in njegovo razpoznavanje. Yerks je delal poskuse z opicami v starosti od enega do šest let. Zelo naglo jih je naučil na to, da so morale imeti v rokah košček barvanega papirja, ki so mu ga morale izročiti, če so hotele dobiti od niega košček sladkorja. Kaj kmalu so se naučile tudi razpoznavati pravi denar od pobarvanega papirja in so kmalu razumele, da morajo nekaj storiti, če hočejo dobiti denar. Če so hotele zapustiti kletko in iti na izprehod, so dobile tudi likerja. Ko so vse to dobro obvladale, so pričele neumorno delati, samo, da bi zaslužile čim več kosov pobarvanega papirja. Pokazale so izredno marljivost in so delale ves dan, samo da so zaslužile čim več, da bi mogle biti drugi dan svobodne in se sladkati z likerjem. Ukinitev prohibicije ie dobro do-šla tudi opicam. Niso se pa opice pokazale kot varčevalke. V enem dnevu so porabile vse kose pobarvanega papirja. Zlasti so v zapravljanju prednjačile samice. Če pa niso porabile vsega denarja, 50 ga shranile pri čuvaju in ne pri. svojih samcih. Najbrže so imele slabe skušnje in niso prav zaradi tega zaupale svojim močnejšim polovicam. Če pa so se zvečer vračale s svoje kletke trezne ali pijane, kakor njihovi samci, tega profesor Yerks v svoji razpravi o opicah ni obelodanil. Nekaj statistike iz ameriškega avtomobilizma Po statističnih podatkih ameriške trgovske zbornice je proizvodnja avtomobilov v Ameriki lani poskočila za 430/°- V USA in Kanadi so namreč lani izdelali 4.096.000 avtomobilov. Vrednost teh av' tomobilov je znašala 1.840,000.000 d°'ar' jev. povprečna produkcija cene enega osebnega avtomobila je bila 630, tovornega pa 645 dolarjev. Bencina se ie porabilo za 2.227,000.000 dolarjev. Država je dobila na davkih na motorna vozila 1.170,000.000 dolarjev. Ti podatki pričajo, kako važen gospodarski in ^avn| či-nitelj je avtomobilizem, če ga država pravilno pojmuje in primerno podpira. O tem priča tudi visoko mesto, ki ga zavzema Amerika po številu avtomobilov. V Ameriki je registriranih 23,720.000 avtomobilov, kar znaša 12n^ vseh avtomobilov na svetu. Lani. je bilo zaposlenih v avtomobilskih tovarnah 110.000 delavcev in nameščencev, letos jih je pa 180 tisoč. Prišteti je pa treba še uslužbence 317.000 bencinskih postaj, 98.160 garaž in popravljalnic, 60.863 skladišč, 5.465 veletrgovin in 36.000 trgovcev, ki prodajajo avtomobile. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru